UNIVERZA V LJUBLJANI ZDRAVSTVENA FAKULTETA ZDRAVSTVENA NEGA, 1. STOPNJA
Špela Mavrič
PROMOCIJA ZDRAVJA PRI MLADOSTNIKIH Z ZLORABO PSIHOAKTIVNIH SNOVI
diplomsko delo
HEALTH PROMOTION IN ADOLESCENTS WITH PSYCHOACTIVE SUBSTANCE ABUSE
diploma work
Mentor: pred. Aljoša Lapanja
Recenzentka: doc. dr. Andreja Kvas
ZAHVALA
Iskreno zahvalo posvečam mentorju pred. Aljoši Lapanji za hitro odzivnost, strokovne nasvete, pomoč in usmerjanje pri pisanju diplomskega dela. Prav tako se lepo zahvaljujem doc. dr. Andreji Kvas za recenzijo diplomskega dela.
Iz srca se zahvaljujem svojim najbližjim, ki so mi ves čas študija in pisanja diplomskega dela stali ob strani in me spodbujali, prav posebej svoji mami za neizmerno pomoč in podporo.
Hvala vsem in vsakomur posebej!
IZVLEČEK
Uvod: Mladostniki prevzemajo vedenja, ki lahko vodijo do različnih zdravstvenih tveganj, vključno z uživanjem psihoaktivnih snovi. Zloraba psihoaktivnih snovi vpliva na kratkoročno in dolgoročno telesno, duševno in socialno zdravje posameznika in njegove okolice, zato predstavlja velik javnozdravstveni problem. Namen: Namen diplomskega dela je opredeliti najpogostejše oblike zlorabe psihoaktivnih snovi v mladostništvu, preučiti pomen in vpliv promocije zdravja na uspešnost preprečevanja in zmanjševanja zlorabe psihoaktivnih snovi pri mladostnikih ter raziskati obstoječe in potencialne možnosti dela medicinske sestre pri obravnavi mladostnikov z zlorabo psihoaktivnih snovi.
Metode dela: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom domače in tuje strokovne in znanstvene literature, objavljene med letoma 2011 in 2021. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah Academic Search Complete, CINAHL, MEDLINE in bibliografsko-kataložni bazi podatkov COBIB.SI. V analizo smo vključili 13 člankov.
Rezultati: Najpogostejše oblike zlorabe psihoaktivnih snovi v mladostništvu so alkohol ali konoplja, ekstazi, kokain, heroin, amfetamin. Na preprečevanje in zmanjševanje psihoaktivnih snovi v mladostništvu imajo največji vpliv vedenjski, psihosocialni in družbeno-okoliški dejavniki povezani z mladostnikom, družino, vrstniki in šolo. Največji pomen promocije zdravja na uspešnost preprečevanja in zmanjševanja psihoaktivnih snovi v mladostništvu imajo promocijski programi, ki poudarjajo dejavnike odpornosti, vključno s pozitivnim duševnim zdravjem. Obstoječe možnosti dela medicinske sestre pri obravnavi mladostnikov z zlorabo psihoaktivnih snovi so večinoma usmerjene k zdravstveni vzgoji, ne pa k strategijam promocije zdravja. Potencialne možnosti dela medicinske sestre se kažejo z vključitvijo strokovnjakov, kot so umetniki in drugi, s katerimi bi lahko sodelovala pri izboljšanju zdravja mladostnikov, z vključevanjem mladostnikov iz ranljivejših skupin v programe promocije zdravja, z uporabo presejalnih orodji in socialnih omrežji. Razprava in zaključek: Promocijski programi bi morali biti za presojanje uspešnosti preprečevanja in zmanjševanja zlorabe psihoaktivnih snovi procesno načrtovani in evalvirani. Pozitivni vidiki duševnega zdravja so največji ščit mladostnika pred zlorabo psihoaktivnih snovi, zato je na tem mestu nujen razvoj, implementacija in evalvacija promocijskih programov, ki krepijo pozitiven razvoj, socialno-čustvene spretnosti in osebnostne lastnosti. Za uspešno izvajanje promocijskih programov pa morajo medicinske sestre poznati kompetence s področja promocije zdravja in biti skladno z njimi usposobljene za celovito izvajanje le-te v kliničnem okolju.
Ključne besede: duševno zdravje, mladostništvo, odvisnost, medicinska sestra, preventiva
ABSTRACT
Introduction: Adolescents adopt behaviours that can lead to a variety of health risks, including the use of psychoactive substances. The abuse of psychoactive substances affects the short-term and long-term physical, mental and social health of the individual and his surroundings, and therefore represents a major public health problem. Purpose: The purpose of this thesis is to identify the most common forms of substance abuse in adolescence, to study the importance and impact of health promotion on the effectiveness of preventing and reducing substance abuse in adolescents and to explore existing and potential opportunities for nursing in treating adolescents with substance abuse. Methods:
A descriptive method of work was used with a review of domestic and foreign professional and scientific literature published between 2011 and 2021. The literature search was performed in the Academic Search Complete, CINAHL, MEDLINE databases and the COBIB.SI bibliographic-catalog database. We included 13 articles in the analysis. Results:
The most common forms of substance abuse in adolescence are alcohol or cannabis, ecstasy, cocaine, heroin, amphetamine. Behavioral, psychosocial and socio-environmental factors related to the adolescent, family, peers and school have the greatest influence on the prevention and reduction of psychoactive substances in adolescence. Of the greatest importance of health promotion on the effectiveness of the prevention and reduction of psychoactive substances in adolescence are promotional programs that highlight resilience factors, including positive mental health. Existing job opportunities for nurses in treating adolescents with substance abuse are mostly focused on health education rather than health promotion strategies. Potential opportunities for a nurse to work are shown by involving professionals such as artists and others with whom she could work to improve adolescent health, by involving adolescents from more vulnerable groups in health promotion programs, by using screening tools and social media. Discussion and conclusion:
Promotional programs should be process-planned and evaluated to assess the effectiveness of preventing and reducing substance abuse. Positive aspects of mental health are the greatest shield of adolescents against the abuse of psychoactive substances, so it is necessary to develop, implement and evaluate promotional programs that strengthen positive development, socio-emotional skills and personality traits. For the successful implementation of promotional programs, nurses must know the competencies in the field of health promotion and be trained in accordance with them for its comprehensive implementation in the clinical environment.
Keywords: mental health, youth, addiction, nurse, prevention
KAZALO VSEBINE
1 UVOD ... 1
1.1 Mladostništvo ... 2
1.2 Zdravje mladostnikov ... 5
1.2.1 Fizično zdravje ... 5
1.2.2 Čustveno zdravje ... 6
1.2.3 Socialno zdravje ... 8
1.3 Promocija zdravja mladostnikov ... 9
2 NAMEN ... 13
3 METODE DELA ... 14
4 REZULTATI ... 17
4.1 Najpogostejše oblike zlorabe psihoaktivnih snovi v mladostništvu ... 23
4.2 Pomen in vpliv promocije zdravja pri preprečevanju in zmanjševanju psihoaktivnih snovi v mladostništvu ... 26
4.3 Vloga medicinske sestre pri obravnavi mladostnikov z zlorabo psihoaktivnih snovi ... 28
5 RAZPRAVA ... 30
6 ZAKLJUČEK ... 34
7 LITERATURA ... 35
KAZALO SLIK
Slika 1: Proces načrtovanja promocije zdravja in evalvacije . ... 11 Slika 2: Diagram PRISMA ... 16
KAZALO TABEL
Tabela 1: Število zadetkov po podatkovnih bazah ... 15 Tabela 2: Predstavitev raziskav, vključenih v pregled literature ... 17
SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC IN OKRAJŠAV
HHP Hepatitis Health Promotion (Program promocije zdravja in hepatitisa) NASEM National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine
(Nacionalna akademija znanosti, inženiringa in medicine) PAS Psihoaktivne substance
SBIRT Screening, brief intervention and referral to treatment (Pregled, kratek poseg in napotitev na zdravljenje)
SZO Svetovna zdravstvena organizacija
1 UVOD
Mladostništvo je obdobje prehoda v odraslost, za katerega so značilna prizadevanja za doseganje ciljev, povezanih s pričakovanji kulture, pa tudi z zahtevami duševnega, fizičnega, čustvenega in družbenega razvoja. Ima svoje komponente v biološkem, psihološkem in socialnem smislu; s postopkom oblikovanja identitete, razvojem družbenih in moralnih norm vedenja (McCabe et al., 2017). V tej življenjski fazi mladostniki prevzamejo vedenja, ki lahko vodijo do različnih zdravstvenih tveganj, vključno z uživanjem psihoaktivnih snovi (PAS) (Gray, Squeglia, 2018). Zloraba PAS vpliva na telesno, duševno in socialno zdravje posameznika in njegove okolice. PAS delujejo na centralni živčni sistem, tj. na delovanje možganov, tako da vplivajo na posameznikovo vedenje, razpoloženje, čustvovanje, zaznavanje, razmišljanje in kognitivne procese (Dremelj et al., 2012; Kastelic, 2009).
Mladost pa je prepoznana kot obdobje za začetek vedenj in stanj, ki ne vplivajo samo na zdravje omejeno na mladostniški čas, temveč vodijo tudi v motnje v odrasli dobi. Zloraba PAS lahko privede do brezposelnosti, slabega zdravja, nesreč, duševnih motenj, samomora in zmanjšane pričakovane življenjske dobe (WHO – World Health Organization, 2014;
Henkel, 2011). Prav tako je povezana s številnim kratkoročnimi in dolgoročnimi neugodnimi zdravstvenimi, socialno-ekonomskimi, psihosocialnimi, kognitivnimi in izobraževalnimi posledicami (UNESCO – United Nations Educational, Scientific and Cultural Orgaization, 2017). Zloraba PAS je glavni vzrok preprečljive obolevnosti in umrljivosti med mladimi. Več primerov smrti, bolezni in invalidnosti povzroči uživanje PAS kot katero koli drugo zdravstveno stanje, ki ga je mogoče preprečiti (NIDA – National Institute on Drug Abuse, 2017). Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) navaja, da mladostniki predstavljajo četrtino svetovnega prebivalstva in pogosto več kot petino prebivalstva države, zato tvegano vedenje in vpliv tega predstavljata skrb za javno zdravje.
SZO priznava pomen naložb v zdravje mladostnikov kot temelj zdravja in dobrega počutja skozi celotno življenjsko obdobje, navaja tudi potrebo po večji osredotočenosti na zdravje mladostnikov po vsem svetu in globalno uporabo preventivnih posegov (WHO, 2014).
DiClemente in sodelavci (2013) omenjajo pomoč pri usmerjanju mladostnikov na poti k uresničitvi njihovega potenciala s spodbujanjem in izboljšanjem njihovega večdimenzionalnega zdravja in z zmanjšanjem negativnih posledic, povezanih z nezdravim tveganim vedenjem, s prizadevanji za promocijo zdravja. Zloraba PAS med mladostniki je
2
večplasten družbeni problem, zato je potrebno specializirano znanje in celosten pristop, ki vključuje reševanje težav, vključno z upoštevanjem razvojnih sprememb in njihovega pogleda na svet.
Vloga medicinskih sester je ključna pri razvoju ukrepov, usmerjenih k mladostnikom.
Kemppainen in sodelavci (2012) navajajo, da imajo medicinske sestre pomembno vlogo pri spodbujanju javnega zdravja. Dejavnosti promocije zdravja medicinskih sester temeljijo na širokem in multidisciplinarnem znanju. Medicinske sestre v praksi izvajajo vrsto dejavnosti in uporabljajo različna strokovna znanja.
V dokumentu Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege je določeno, da je ena izmed pomembnih kompetenc medicinske sestre tudi promocija zdravja, ki zajema sledeče kategorije kompetenc:
spodbujanje, integracija in uporaba metodoloških, teoretičnih in praktičnih znanj za promocijo in razvoj zdravstvene nege pri težkih boleznih ali odvisnosti ter ohranjanje osebne avtonomnosti pri posamezniku in odnos z okoljem v bolezni in zdravju,
varovanje zdravja in dobrobiti posameznika, družine in skupnosti v zdravstveni obravnavi, spodbujanje njihove avtonomnosti in zagotavljanje varnosti,
spodbujanje zdravih življenjskih navad, skrbi za lastno zdravje in preventivnih ukrepov, izboljšanje terapevtskih skladnosti in vedenjskih vzorcev,
organiziranje preventivnega cepljenja ter drugih profilaktičnih ukrepov z namenom preprečevanja nalezljivih bolezni (Ažman, Prestor, 2019).
1.1 Mladostništvo
Mladostništvo (ali adolescenca, kar izvira iz latinske besede adolescere, kar pomeni dozorevati) predstavlja univerzalno razvojno obdobje v razvoju človeka med koncem otroštva in začetkom zgodnje odraslosti. To razvojno obdobje se začne s predpuberteto in puberteto. Puberteta je obdobje pospešenega telesnega razvoja, z vključujočim razvojem reproduktivne zrelosti (Zupančič, 2004). Pri dekletih poteka predvsem od desetega do trinajstega leta, pri fantih od dvanajstega do petnajstega leta in se konča z biološko zrelostjo posameznika. Adolescenca pa traja več let po izoblikovani biološki zrelosti. V
tem obdobju posameznik postopoma socialno in duševno dozoreva v odraslo osebo (Vičič, 2002). Zupančič (2020) obdobje mladostništva razdeli na zgodnje mladostništvo (od začetka pubertetnih značilnosti do 14. leta), srednje mladostništvo (od 14. leta do 16. leta), pozno mladostništvo (od 16. do 18. leta), ki mu sledi dolgo obdobje prehoda v odraslost (od 18. leta do 29. leta).
Čeprav sta mladostništvo in mlajša zrelost na splošno zdrava življenjska obdobja, se nekatere pomembne zdravstvene in socialne težave v teh letih bodisi začnejo bodisi dosežejo vrh (Park et al., 2014). Vedenjski vzorci, vzpostavljeni v teh razvojnih obdobjih, pomagajo določiti trenutno zdravstveno stanje mladih in tveganje za razvoj kroničnih bolezni v odrasli dobi (Lawrence et al., 2009). Tvegano vedenje običajno sledi tipični poti:
v otroštvu je nizko, v puberteti narašča, v pozni mladosti do zgodnje zrelosti doseže vrh in nato v odrasli dobi upada (Romer et al., 2017). Smith in sodelavci (2014) ugotavljajo, da tvegano mladostniško vedenje odraža vrzel med mladostnikovo biološko in socialno zrelostjo. Številne raziskave so pokazale, da se postopki odločanja mladostnikov bistveno razlikujejo od tistih pri odraslih, saj mladostniki pogosto podcenjujejo tveganja in zaznajo večje potencialne koristi tveganega vedenja. Reyna (2012) trdi, da se odrasli izogibajo tveganemu vedenju z vključevanjem sklepanja na osnovi bistva (opredeljenega kot sklepanje na podlagi intuitivnih reakcij, pridobljenih iz izobraževanja in izkušenj), mladostnikom pa primanjkuje izkušenj za uporabo takšnega sklepanja. Mladostniki uporabljajo sklepanje na podlagi čustev, kar pomeni, da namesto samo tehtanja tveganj razmišljajo tudi o družbenih posledicah svojih odločitev (Blakemore, Robbins, 2012).
Nazadnje, ko mladostniki resnično tvegajo, se pogosto zavedajo možnih posledic svojih dejanj (van den Bos, Hertwig, 2017).
Hkrati pa so tvegana vedenja normativni in prilagoditveni del mladostništva. Zdrav prevzem tveganj mladostnikom omogoča, da raziskujejo in postanejo bolj avtonomni, da izpodbijajo vrednote, moralo in prepričanja, ki so jih učili, da bi razvili lastno identiteto, ločeno od identitete svojih staršev, družin in vrstnikov. Poleg tega zdravo tveganje daje mladostnikom priložnost, da vadijo odločitve, preizkusijo svoje nove sposobnosti reševanja problemov in razvijejo realistične ocene sebe, drugih ljudi in sveta okoli sebe (Duell, Steinberg, 2019).
V nasprotju z zdravim tveganjem vključuje nezdravo tveganje vedenja, ki lahko povzročijo škodljive posledice, ki prevladajo nad potencialnimi koristmi in lahko upočasnijo ali
4
škodijo razvoju mladostnikov. Od otroštva do mladostništva se občutno poveča takšno nezdravo vedenje tveganj, kot je zloraba PAS (Institute of Medicine, 2011). Vsi mladostniki teh vedenj ne vključujejo pogosto, čeprav mnogi eksperimentirajo z njimi. Na splošno so raziskave pokazale, da se resni problemi pojavijo pri majhnem deležu mladih (Cross et al., 2017). Poleg tega se mladostniki s tveganjem za negativne posledice pogosto vpletajo v več nezdravih tveganih vedenj, na primer uživanje PAS in nezaščiten spolni odnos (Wu et al., 2010). Krepitev pozitivnega razvoja mladih olajša njihovo sprejemanje zdravega vedenja in pomaga zagotoviti zdravo in produktivno odraslo populacijo (Nagaoka et al., 2015; McNeely, Blanchard, 2009).
Mladostništvo je tudi čas spoprijemanja z razvojnimi nalogami, ki so posledica mladostnikovega telesnega razvoja, vrednot, osebnega zanimanja ter družbenih zahtev v njegovi okolici. V glavnem predstavljajo stališča, znanja, spretnosti, načine vedenja, ki se pojavijo v značilnem obdobju posameznikovega življenja (Havighurst, 1972, cit. po Zupančič, 2020; Klaczynski, 1990).
Temeljne naloge v mladostništvu so:
Prilagajanje na telesne spremembe, ki vključujejo sprejemanje in razumevanje normativnosti hitrih sprememb, sprejemanje lastnega zunanjega videza, samostojnost pri skrbi za telo in zdravje ter razvoj strategij za učinkovito telesno delovanje.
Psihološko osamosvajanje, ki je povezano z razreševanjem čustvene odvisnosti od staršev ob vzpostavljanju povezanosti z njimi in oblikovanju odnosa s starši v kontekstu odnosa med odraslimi.
Razvoj osebnostne identitete t. i. preizkušanje, raziskovanje ter opredeljevanje posameznika na več področjih, običajno zaporedno.
Prevzemanje odgovornosti za lastna dejanja, ki vključuje samostojno odločanje o osebnih zadevah in prevzemanje odgovornosti, ki prinesejo posledice.
Preoblikovanje vrstniških ter prijateljskih odnosov, pri kateri gre za razvoj kompetenc, socialnih spretnosti, reševanja medosebnih sporov, sodelovalnega vedenja in avtonomne soodvisnosti v odnosih.
Priprava na partnerstvo, ki predstavlja razvoj socialnih spretnosti v interakcijah z nasprotnim spolom in intimnih partnerskih razmerjih, pridobivanje izkušenj o partnerstvu in razumevanje različnih vidikov partnerskega življenja.
Oblikovanje družbene spolne vloge t. i. prevzemanje istospolne družbene vloge in vedenja v tej vlogi.
Priprava na poklicno delo z opredelitvijo poklicnih zanimanj, ciljev, odločanj, izbire poklica, izobraževanja za izbrani poklic in iskanje ustrezne zaposlitve.
Pridobivanje znanja, kompetenc, spretnosti pri digitalni tehnologiji in rabi medijev, ki pomeni kritično presojo in preudarno rabo medijsko posredovanih informacij, razvoj strategij za rokovanje s pastmi sodobne tehnologije, časovno omejeno in družbeno sprejemljivo rabo pametnih telefonov, socialnih omrežij.
Oblikovanje vrednotne usmeritve, pri kateri gre za oblikovanje vrednotnega sistema, hierarhije vrednot in delovanje v skladu z vrednotami na področju osebnega življenja.
Ekonomsko osamosvajanje, ki je povezano s pridobivanjem finančnega in potrošniškega znanja, spretnosti, kompetenc ter vedenja na teh področjih, finančno samostojnost in bivanjsko neodvisnost.
Razvoj družbeno odgovornega vedenja in sodelovanja v družbi, ki predstavlja udejstvovanje v družbenih normah, zavzemanje družbenih vrednot in ciljev, državljansko udejstvovanje, prevzemanje dolžnosti in odgovornosti za ljudi, družbo in okolje (Havinhgurst, 1972, cit. po Zupančič, 2020).
1.2 Zdravje mladostnikov
Mladost je razvojni prehod v odraslost, ki vključuje hitre spremembe v možganih in telesu, pogosto z različno hitrostjo, in je čas za zdravo raziskovanje identitete in učenje neodvisnosti. Zaradi teh hitrih sprememb je lahko za najstnike tudi stresno ali zahtevno.
Čeprav je vsaka odrasla oseba doživela puberteto in ima osebne izkušnje s tem prehodom, je še vedno pomembno razumeti različne vrste sprememb, ki se v adolescenci pojavljajo fizično, psihično in socialno. Naslednji pregled zajema glavne vrste razvoja, s tem povezane spremembe in skupne izzive, ki bi lahko nastali (Ortelli, 2020).
1.2.1 Fizično zdravje
V adolescenci puberteta vodi do primarnih fizičnih sprememb, ki vključujejo spremembe višine, teže, telesne sestave, spolnih značilnosti, obtočil ter dihalnega sistema in so
6
predvsem posledica hormonske aktivnosti. Hormoni ob začetku pubertete v telesu sprožijo določene vedenjske in fizične spremembe, proizvodnja hormonov pa se postopoma povečuje, dokler mladostnik ne doseže spolnega zorenja (Parent et al., 2016). Genetski, okoljski in zdravstveni dejavniki, vključno z biološkimi dejavniki, življenjskimi stresorji, socialno-ekonomskim statusom, prehrano, količino telesne maščobe in prisotnostjo kroničnih bolezni lahko vplivajo na nastanek in napredovanje pubertete (Aylwin et al., 2019). Razumevanje vloge pubertete je še posebej pomembno, ker pubertetni hormoni in kontekst, v katerem se pojavijo, poganjajo številne motivacije za iskanje novosti, ki se pojavljajo v mladosti. Telesne spremembe med puberteto lahko pomembno vplivajo na to, kako mladostniki dojemajo sebe in kako jih dojemajo drugi (NASEM – National Academies of Sciences, Engineering, and Medicine, 2019). Graber in sodelavci (2010) ugotavljajo, da fizične spremembe, ki se pojavijo v puberteti, enako močno vplivajo na samopodobo mladostnika kot način, kako z njim ravnajo in se nanj odzivajo.
1.2.2 Čustveno zdravje
Čustveno zdravje se nanaša na sposobnost obvladovanja stresa in drugih čustvenih izzivov ali izogibanja njim. Čustva na splošno odražajo medsebojno vplivanje posameznikovega socialnega okolja ter nevrobioloških in psiholoških sprememb, ki zaznamujejo to obdobje razvoja (Lerner, Steinberg, 2009).
Drugi od dobe dojenčka največji nevrobiološki razvoj, ki je v večji meri povezan z regulacijo čustev in odločanjem, se zgodi v adolescenci. Raziskave so pokazale, da so možgani v adolescenci izjemno dovzetni, saj se povezave oblikujejo in preoblikujejo kot odziv na različne izkušnje in stresorje (Ismail et al., 2017; Selemon, 2013). Ta plastičnost pomeni, da so mladostniški možgani zelo prilagodljivi na zahteve okolja. Nastop pubertete spodbudi spremembe v limbičnem sistemu, kar povzroči večjo občutljivost na nagrade, grožnje, novosti in vrstnike; nasprotno pa se kortikalne regije, povezane s kognitivnim nadzorom in samoregulacijo, razvijajo dlje (NASEM, 2019). Teorije mladostniške kognitivne nevroznanosti kažejo, da je ta asinhroni razvoj teh sistemov nagrajevanja in nadzora odgovoren za pristransko sprejemanje odločitev in iskanje občutkov pri mladostnikih (Casey, 2015; Steinberg, 2014).
V mladosti se mora mladostnik naučiti prepoznavati, razumevati in izražati čustva na zdrav način, kar imenujemo tudi uravnavanje čustev. To vključuje prepoznavanje, kako čustva vplivajo na misli in vedenje, učenje zavlačevanja ali zmanjševanja impulzivnih reakcij na močna čustva, odločanje o situacijah, ki temeljijo na tem, kako se čustveno lahko odzovemo, in vključitev v kognitivno preoblikovanje, da spremenimo svoj pogled na določeno situacijo (DeSteno et al., 2013). Samospoštovanje (vrednostne presoje o sebi) je še en kritičen vidik psihološkega razvoja in oblikovanja identitete. Samozavest je pogosto na najnižji točki v zgodnji mladosti in se v srednji ter pozni mladosti nagiba k izboljšanju, ko najstniki postanejo čustveno bolj zreli. Vztrajno nizka samozavest je povezana z negativnimi rezultati na več optimalnih zdravstvenih področjih, vključno z depresijo, prestopništvom in drugimi težavami pri prilagajanju (Allwood et al., 2012).
Pubertetni hormoni, ki se sproščajo v mladosti, naredijo mladost še posebej občutljivo na stres (NASEM, 2019). Ti biološki procesi so v kombinaciji z več medosebnimi stresorji, ki se pojavijo v adolescenci, povezani z motnjami v sposobnosti mladostnikov, da učinkovito uravnavajo svoja čustva (McLaughlin et al., 2015). Mladostniki, ki se počutijo varne in zaščitene v svojem neposrednem okolju – doma, v skupnosti in v šoli – se s stresom soočajo bolj učinkovito kot mladi, ki se počutijo nepodprti, nevarni ali nezaščiteni.
Kronično stresna okolja povečajo tveganja za depresijo, tesnobo, uživanje alkohola ali drugih PAS, najstniško nosečnost in nasilje (NASEM, 2019). Za učinkovito obvladovanje stresa in težkih situacij morajo mladostniki razviti odpornost – sposobnost hitrega okrevanja po težavah. Raziskave so tudi pokazale, da so družinska okolja, ki podpirajo izražanje avtonomije mladostnikov, povezana z večjim občutkom zavzetosti in zaupanjem v lastne sposobnosti, pozitivno samopodobo in občutkom lastne vrednosti (Noller, Atkin, 2014; McElhaney, Allen, 2012). Vrstniki imajo še posebej pomembno vlogo pri čustvenem razvoju v obdobju mladosti. Od sredine do pozne mladosti poročajo mladi, da se za čustveno podporo bolj zanašajo bodisi na najboljše prijatelje bodisi na romantične partnerje (Farley, Kim-Spoon, 2014). Čeprav lahko ti medosebni odnosi povečajo stresorje in negativna čustva, pa jih lahko tudi, ko so visokokakovostni, zaščitijo pred negativnimi učinki takih stresorjev in čustev (Farley, Kim-Spoon, 2014; Thompson, Leadbeater, 2013).
8
1.2.3 Socialno zdravje
Socialno zdravje se nanaša na sposobnost oblikovanja in vzdrževanja negovalnih in produktivnih odnosov z drugimi. Mladostništvo je obdobje, ki ga zaznamuje večja avtonomija. Med normativnim razvojem mladostnikov večina mladostnikov vzpostavi stopnjo neodvisnosti in samozadostnosti, ki jo zaznamuje ločevanje od družine in začetek pomembnega procesa prenosa odvisnosti s starševskih odnosov na odnose z vrstniki (McElhaney, Allen, 2012). Socialno omrežje mladostnika lahko vključuje prijatelje, znance, romantične partnerje, skupine in virtualne skupnosti, to še naprej raste, ko mladostniki iščejo nove izkušnje in sodelujejo v svoji skupnosti (Farley, Kim-Spoon, 2014).
McDonald in sodelavci (2013) navajajo, da v primerjavi z drugimi starostnimi skupinami na mladostnike še posebej vplivajo socialne norme številnih skupin, vključno z družino, prijatelji, vrstniki, virtualnimi skupnostmi in širšo družbo.
Družina je prva in primarna družbena skupina, ki ji pripada večina ljudi, starši pa so pomembni vzorniki za razvoj prosocialnega vedenja (Hurd et al., 2018). Ko mladostniki še naprej razvijajo več svobode, se ta proces socializacije preusmeri iz enosmernega (tj. od starša do otroka) v bolj dvosmeren, obojestransko koristen proces, za katerega so značilni razprava in pogajanja o stališčih, prepričanjih in praksah (Smetana et al., 2015).
Pozitivno modeliranje in poznavanje vrstniških norm ščiti pred nasiljem, zlorabo PAS in spolnim tveganjem (Viner et al., 2012). V nasprotju s tem so socialna izolacija, zavračanje vrstnikov in ustrahovanje povezani s številnimi nezdravimi tveganimi vedenji in neugodnimi zdravstvenimi izidi, kot so povečana prestopništvo, depresija, število poskusov samomora in nizka samozavest (Smokowski, Evans, 2019). Tudi platforme socialnih medijev so spremenile načine medsebojnega povezovanja mladostnikov, povečale čas, ko so mladi med seboj povezani, in na novo opredelile pomen prijateljstva. Raziskave so pokazale, da mladi uporabljajo takšne tehnologije, kot so platforme socialnih medijev, za posredovanje svojih odnosov s prijatelji, romantičnimi partnerji in širšimi skupinami vrstnikov (Nesi et al., 2018).
Zgodnje mladostništvo je običajno zaznamovano z najintenzivnejšim vključevanjem v skupine vrstnikov, s skladnostjo in zaskrbljenostjo glede sprejemanja. Čeprav zgodnji mladostniki eksperimentirajo z romantičnimi odnosi, so te izkušnje ponavadi kratke.
Značilno je, da zgodnji mladostniki izberejo partnerje, ki se uskladijo s pričakovanji svojih socialnih omrežij in odražajo njihovo zaskrbljenost zaradi dojemanja vrstnikov (Cowie, 2019). V srednji mladosti se vrstniške skupine običajno bolj mešajo med spoloma, to se kaže v manjši skladnosti in večjim sprejemanjem posameznih razlik. Vse to zaznamuje dramatičen premik v več vidikih odnosov, vključno s številom zvez, dolžino odnosov in izbiro partnerjev. V pozni adolescenci imajo posamezna prijateljstva in romantični odnosi pogosteje prednost pred odnosi s skupinami vrstnikov. Skladno s tem manifestacija romantičnih odnosov med starejšimi mladostniki odraža večjo soodvisnost med partnerjema, kot je to v primeru romantičnih odnosov mladih mladostnikov (Bowker, Ramsay, 2018; Little, Welsh, 2018).
1.3 Promocija zdravja mladostnikov
SZO je leta 1986 na prvi mednarodni konferenci o promociji zdravja z Ottawsko listino opredelila promocijo zdravja kot proces, ki omogoča posameznikom krepitev zdravja in povečan nadzor nad le-tem. Pri tem so ključne tri dejavnosti: zagovarjanje zdravja, omogočanje zdravja in posredovanje zdravja. Na podlagi teh treh strategij je opredeljenih pet prednostnih področij promocije zdravja, ki se jih da aplicirati na delo z mladostniki (Drev et al., 2016; WHO, 1986):
Razvoj osebnih veščin: Preko informiranja, izobraževanja in krepitve veščin (samospoštovanje, komunikacijske veščine itd.) promocija zdravja podpira socialni in osebni razvoj. S tem povečuje možnosti posameznikov za večji nadzor nad lastnim zdravjem in okoljem ter za sprejemanje odločitev, ki podpirajo zdravje.
Ustvarjanje podpornih okolij: Na zdravje vplivata delovno in prostočasno okolje, ki sta vir zdravja za ljudi. Promocija zdravja podpira udejstvovanje delovnih in življenjskih pogojev, ki so stimulativni, varni in zadovoljujoči. Ustvarjanje varnih socialnih in fizičnih okolij spodbuja zdrava vedenja.
Krepitev delovanja na ravni skupnosti: Vključuje postavljanje prioritet, odločanje, planiranje in implementacijo strategij, ki omogočijo doseganje boljšega zdravja (programi). V ospredju tega procesa je opolnomočenje skupnosti, da same prevzemajo nadzor in lastništvo nad prizadevanji za zdravje (sodelovanje z organizacijami, izobraževalnimi ustanovami in drugimi sektorji).
10
Razvoj javnih politik: Politični odločevalci naj bi vedeli, kakšen vpliv imajo njihove odločitve na zdravje in naj bi prevzeli odgovornost za odločitve, ki zdravje podpirajo (uporaba PAS).
Preusmeritev zdravstvenih storitev v smeri promocije zdravja in ne zgolj ponudbe kurativnih in kliničnih storitev.
Promocija zdravja mladostnikov se najpogosteje izvaja s promocijskimi programi, ki so zasnovani v skladu z načrtovanimi pristopi, natančno merljivimi in opredeljenimi cilji, ter evalvacijo, ki omogoča, da ugotovimo, ali so želene spremembe oz. cilji doseženi.
Načrtovanja programov promocije zdravja poteka skozi sedem korakov: opredelitev problema, iskanje rešitev; načrtovanje programa (določitev deležnikov, sredstev za načrtovanje, opredelitev časovnih rokov, zbiranje podatkov in proces analize; ocena stanja (vključuje zbiranje, analiziranje in sintetiziranje dejavnikov, ki lahko na kakršen koli način vplivajo na program); določitev ciljev, ciljnih skupin, izidov; izbira strategij, dejavnosti, opredelitev sredstev (npr. razvoj osebnih spretnosti, v skupini za samopomoč, ki zahteva znanje, prostor); razvoj kazalnikov (pomagajo pri odločanju, ali je program uspešen in učinkovit npr. zmanjšanje števila nesreč motornih vozil zaradi vožnje pod vplivom alkohola v letu 2018); ponovni pregled načrta (pregled programa in odločitev o tem ali ga je mogoče izvesti in evalvirati). Proces načrtovanja se ne konča, dokler program promocije zdravja ni zaključen in odobren in ne nakazuje začetka razvoja in implementacije.
Evalvacija poteka ves čas, med razvijanjem in med vsakim od korakov načrtovanja (Bajt, Jeriček Klanšček, 2017).
Delitev evalvacij je več vrst, ena izmed njih je delitev na formativno ali začetno evalvacijo, procesno evalvacijo, evalvacijo vpliva in evalvacijo učinka (slika 1).
Slika 1: Proces načrtovanja promocije zdravja in evalvacije (Bauman, Nutbeam, 2006, cit.
po Jeriček Klanšček et al., 2017).
Formativna evalvacija opredeli elemente programa, ki bi lahko razrešili opredeljeni problem. Procesna evalvacija se osredotoča na to, kako je določen program/intervencija zaznan (npr. zaznava pomembnosti in uporabnosti programa), sprejet (npr. angažiranost udeležencev) in na to, ali je intervencija dosegla spremembe. Na cilje, ki so bili zastavljeni ob zasnovi programa daje odgovore evalvacija vpliva. V procesu evalvacije vpliva lahko pri posameznikih merimo spremembe v stališčih, prepričanjih, znanju, samoučinkovitosti, veščinah, zdravstveni pismenosti in socialnih normah. Na višjih ravneh pa je pozornost namenjena vsem mediatorjem, ki imajo vpliv na vedenje, povezano z zdravjem in na zdravstvene izide (norme v šolskem okolju, skupnosti, fizičnem okolju, dostopnosti alkohola). Evalvacija kratko- in dolgoročnih učinkov podaje odgovore na to, ali je bil namen programa dosežen. V okviru evalvacije kratkoročnih učinkov se obravnavajo vedenja, povezana z zdravjem, kot npr. raba PAS. V okviru evalvacije dolgoročnih učinkov so pomembni zdravstveni izidi npr. kakovost življenja. Med vrstami evalvacije je treba več pozornosti nameniti evalvaciji vplivov ter kratkoročnih učinkov (Jeriček Klanšček et al., 2017).
12
Promocija zdravja se na področju preprečevanja in zmanjševanja zlorabe PAS med mladostniki osredotoča na pozitivno duševno zdravje in razvijanja socialno-čustvenih spretnosti. Pozitivno duševno zdravje je opredeljeno kot stanje dobrega (angl. flourishing) duševnega zdravja, za katero so značilna prevladujoča doživljanja pozitivnih občutkov (zadovoljstvo, navdušenje, sreča), pozitiven odnos do sebe, drugih in različnih dogodkov (samoučinkovitost, empatija, optimizem, odprtost za izkušnje) ter pozitivno delovanje v življenju (Skeen et al., 2019; Huppert, 2009; Barry, Friedli, 2008; Cooper et al., 2008;
Keyes, 2006).
Mladostniki s pozitivnim duševnim zdravjem imajo najmanj vedenjskih motenj, so integrirani v šolsko okolje, so najodločnejši, imajo najboljšo samopodobo in najtesnejše odnose z drugimi (Keyes, 2006). Pozitivni vidiki duševnega zdravja so tako sinonim za visoko stopnjo duševnega zdravja, kar predstavlja optimalno psihološko delovanje ter ključni vidik kakovosti življenja. Zgolj odsotnost duševnih motenj in težav skladno s tem pogledom ne zadostuje za dobro počutje. Izgradnja pozitivnega duševnega zdravja ima namreč lahko pozitivne posledice, ki presegajo odsotnost negativnih stanj (Musek, 2007).
Z večjo radovednostjo, odprtostjo za učenje, fleksibilnim mišljenjem, razvojem izvršilnih funkcij (spretnosti samoobvladovanja, samoregulacije, organiziranja znanja in nadzora nad vedenjem) so povezana pozitivna čustvena stanja. Nadalje so z akademskim uspehom, dobrimi medosebnimi odnosi in osebnostnim razvojem povezane dobre izvršilne funkcije (Barry, Friedli, 2008). Še posebej je vse to pomembno v otroštvu in mladostništvu.
Pozitivno duševno zdravje je tudi povezano s pozitivnim delovanjem, ki vključuje dobre medosebne odnose, z občutenjem pripadnost družbi, kreativno mišljenje, duševno odpornost v času stiske, dobrim fizičnim zdravjem ter dolžino življenja (Huppert, 2009;
Barry, Cooper et al., 2008; Friedli, 2008).
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je predstaviti problematiko zlorabe PAS pri mladostnikih in opredeliti pomen promocije zdravja pri uspešnosti zdravstvene obravnave mladostnikov.
Cilji:
opredeliti najpogostejše oblike zlorabe PAS v mladostništvu,
predstaviti pomen in vpliv promocije zdravja na uspešnost preprečevanja in zmanjševanja zlorabe PAS pri mladostnikih,
raziskati obstoječe in potencialne možnosti dela medicinskih sester pri obravnavi mladostnikov z zlorabo PAS.
14
3 METODE DELA
Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom znanstvene in strokovne literature v slovenskem in angleškem jeziku. Vsebinsko ustrezno iskanje literature je potekalo preko mrežnika EBSCOhost z iskanjem po tujih mednarodnih podatkovnih bazah Academic Search Complete, MEDLINE in CINAHL ter v bibliografsko-kataložni bazi COBISS.SI.
Pri iskanju tuje literature smo uporabili naslednje ključne besede: psychoactive substance AND abuse AND adolescent, health promotion AND substance AND adolescent, nurse AND adolescent AND substance. Ključne besede v slovenskem jeziku so naslednje:
psihoaktivna substanca IN zloraba IN mladostnik, promocija zdravja IN substanca IN mladostnik, medicinska sestra IN mladostnik IN substanca. Pri iskanju literature je bil uporabljen Boolov operator IN oziroma AND. Iskane ključne besede in besedne zveze ter število zadetkov po izbranih podatkovnih bazah je prikazano v tabeli 1.
Vključitveni kriteriji za uporabo literature so bili: relevantni strokovni in znanstveni članki, ki so v celoti prosto dostopni na spletu. Izključitveni kriteriji so bili: vsebinsko neskladje literature z obravnavano temo, dvojniki, članki, ki niso v slovenskem ali angleškem jeziku, članki, ki nimajo napisanih ali so pomanjkljivo opisane metode dela, novice, izvlečki, kratka poročila in raziskave brez analiz. Izključili smo tudi članke, ki so obravnavali zlorabo PAS med mladostniki in odraslimi ter preventivno promocijske dejavnosti, ki so vključevala tudi druga tvegana vedenja razen zlorabo PAS.
V končno analizo je vključena literatura, ki je bila objavljena v obdobju od januarja 2011 do marca 2021.
Tabela 1: Število zadetkov po podatkovnih bazah
Ključne besede Academic Search Complete
CINAHL COBIB.
SI
MEDLINE psihoaktivna
substanca IN zloraba IN mladostnik
/ / 16 /
psychoactive substance AND
abuse AND adolescent
361 107 16 789
promocija zdravja IN mladostnik IN
substanca
/ / 8 /
health promotion AND adolescent AND substance
927 420 37 1503
medicinska sestra IN substanca IN
mladostnik
/ / 19 /
nurse AND substance AND
adolescent
598 320 38 584
Skupno število zadetkov po
posamezni podatkovni bazi
1886 847 134 2876
Skupno število zadetkov po podatkovnih bazah
5743
Skupaj je bilo najdenih 5743 enot literature. Ob upoštevanju izključitvenih kriterijev je ostalo 961 enot literature. Po pregledu naslovov in izvlečkov jih je bilo izključenih še 822.
V pregled celotnega besedila je bilo vključenih 139 enot literature, od katerih jih je bilo v končno analizo izbranih 13. Od 13 v analizo vključenih enot literature so bili 3 iz podatkovne baze Academic Search Complete, 5 iz CINAHL ter 5 iz MEDLINE. Postopek izbora enot literature vključenih v analizo je prikazan z diagramom PRISMA (slika 2).
16
Slika 2: Diagram PRISMA
4 REZULTATI
Rezultati pregleda in analize literature so predstavljeni v tabeli 2 ter v treh sklopih na podlagi zastavljenih ciljev diplomskega dela.
Tabela 2: Predstavitev raziskav, vključenih v pregled literature Avtor, leto,
država Naslov, tipologija Metodologija Vzorec Ključna spoznanja
Alayan in sodelavci, 2021, Libanon
Primary care screening, brief intervention, and referral to treatment for adolescent substance use in Lebanon: A national cross-sectional study
Izvirni znanstveni članek
Izvedena je bila presečna zasnova vsestranske raziskave v naključno izbranih centrih za primarno zdravstveno varstvo in zasebnih klinikah v 8 libanonskih guvernacijah na podeželskem in urbanem območju Libanona.
V raziskavi je sodelovalo 140 udeležencev od kateri je bilo 90 medicinskih sester in 32 zdravnikov. Anketiranci so ankete izpolnili po pošti ali na spletu, ki so obravnavale njihovo prakso, stališča, dojemanje vloge in lastne učinkovitosti glede uporabe SBIRT.
Avtorji ugotavljajo pomanjkanje
standardiziranega pristopa k presajanju in posredovanju uporabe PAS pri
mladostnikih s strani izvajalcev primarne zdravstvene oskrbe v Libanonu, vendar se kaže pripravljenost za
usposabljanje in ustrezno podporo za sprejem na dokazih temelječ pristop, kot je SBIRT.
Abio in sodelavci, 2020, Finska,
Substance use and
sociodemographic correlates among adolescents in a low- income sub Saharan setting
Bivariatne in multivariatne analize izvedene na več spremenljivkah, opredeljenih v Tanzanijskem GSHS iz leta 2006.
Podatki so bili zbrani z dvostopenjskim postopkom vzorčenja grozdov vseh srednjih šol v mestu Dar es Salaam v Tanzaniji. Odziv
Ugotovili so, da bi morali programi promocije zdravja hkrati ciljati na več
dejavnikov povezanih z uživanjem PAS med
18 Tanzanija,
Nemčija
Izvirni znanstveni članek šol je bil 100 %, odziv
učencev 87 %. V raziskavi je sodelovalo 2176 dijakov starih od 11 do 16 let. Končni vzorec je vključeval 2154 dijakov-22 je bilo izključenih zaradi nepopolnih podatkov.
mladostniki, ki obiskujejo šolo v Dar es Salaam.
Enns, Orpana, 2020,
Kanada
Autonomy, competence and relatedness and cannabis and alcohol use among youth in Canada: a cross-sectional analysis
Izvirni znanstveni članek
Izvedena je bila sekundarna analiza CSTADS 2014/2015.
Povezave med avtonomijo, kompetenco in povezanostjo z uživanjem PAS, razdeljene po spolu, so bile proučene z logistično regresijo.
Sodelujoči učenci od 7. do 12. razreda (n = 36665) so izpolnili lestvico CINSS, ki meri avtonomijo,
kompetentnost in povezanost ter odgovorili na vprašanja, ki merijo preteklo 30-dnevno in pogostejšo uporabo konoplje, alkohola in popivanja.
Ugotovljena je bila povezava med pozitivnim duševnim zdravjem in uživanjem PAS med mladostniki. Ti dokazi se lahko uporabljajo za obveščanje o programih za promocijo zdravja in preprečevanje ali
zmanjševanje zlorabe PAS med mladimi.
Khan in sodelavci, 2020,
Bangladeš, ZDA
Psychosocial and socio- environmental factors associated with adolescents’
tobacco and other substance use in Bangladesh
Izvirni znanstveni članek
Izvedena je bila analiza podatkov iz GSHS v
Bangladešu leta 2014, starih od 13 do 17 let.
Raziskovali so uporabo dveh substanc med mladimi:
tobaka in druge PAS (alkohol in/ali marihuana). Preučili so psihosocialne in družbeno- okoliške dejavnike tveganja.
Za sodelovanje je bilo upravičenih 3180
mladostnikov, 2899 (94 %) je
Avtorji so ugotovili, da je med šolajočimi mladostniki v Bangladešu razširjena uporaba tobaka in drugih PAS, s katerimi je povezanih več psihosocialnih in
družbeno-okolijskih dogodkov, ki bi jih bilo potrebno vključiti v programe uživanja PAS in
bilo intervjuvanih. promocije zdravja mladostnikov.
Picoito in sodelavci, 2019, Portugalska
Gender-specific substance use patterns and associations with individual, family, peer, and school factors in 15- year-old Portuguese adolescents: a latent class regression analysis Izvirni znanstveni članek
Uporabili so latentno analizo regresije razreda iz raziskave HBSC iz leta 2010 za
opredelitev različnih profilov uporabe substanc za fante in dekleta.
V raziskavo je bil vključen reprezentativni populacijski vzorec 1551 15-letnih mladostnikov.
Ugotovili so potrebo po promocijskih programih za preprečevanje zlorabe PAS, ki obravnavajo dejavnike, ki vplivajo na uporabo PAS
Matos Coutinho in sodelavci, 2017, Brazilija
Alcohol and drugs in
adolescence: work process in health in school program Izvirni znanstveni članek
Opisna raziskava s
kvalitativnim pristopom, ki je bila izvedena v občini Juazeiro do Norte v mestu Ceara.
Zbiranje podatkov je potekalo s pol strukturiranim
intervjujem, ki so jih tematsko analizirali. V raziskavi je sodelovalo 18 medicinskih sester, ki delujejo v šolskih
zdravstvenih programih in izvajajo intervencije z mladostniki v šoli.
Avtorji so v raziskavi ugotovili, da medicinske sestre razumejo, da je interakcija med zdravstvom in izobraževanjem
učinkovita strategija za preprečevanje uživanja PAS pri mladostnikih, pri čemer poudarjajo pomen procesa gradnje in podpore pri sodelovanju družine. Nadalje ugotavljajo, da so ukrepi, ki so jih razvile medicinske sestre, še vedno omejeni za spreminjanje nekaterih vedenj, na primer za izboljšanje njihove
20
pripravljenosti za izmenjavo novega znanja.
Merianos in sodelavci, 2017, ZDA
Impact of perceived risk and friend influence on alcohol and marijuana use among students
Izvirni znanstveni članek
Izvedena je bila sekundarna analiza podatkov AHRBS iz okrožja Indiana.
V raziskavo je bilo vključenih 937 mladostnikov, ki so obiskovali javne in zasebne, srednje in visoke šole v Monroe, In. Učenci so bili naključno izbrani s tehniko vzorčenja grozdov. Podatki AHRBS so bili zbrani kot del raziskave Alcohol, Tobacco, and Other Drug Use.
Avtorji so ugotovili, nesorazmerne stopnje uživanja alkohola in
marihuane v vzorcu učencev od 7. do 12. razreda. Te ugotovitve so pomembne za medicinske sestre, ki
delujejo v vzgojno-
izobraževalnem sistemu, saj lahko zagotovijo zgodnjo preventivo in prepoznajo učence, ki zlorabljajo PAS ter jih napotijo v ustrezne službe.
Görgülü in sodelavci, 2016, Turčija
Alcohol and psychoactive substance use among
University students in Edirne and related parameters Izvirni znanstveni članek
Presečna raziskava, ki je potekala leta 2011 na univerzi Trakya.
V raziskavo je bilo vključenih 1385 študentov prvega
letnika. Vrnjenih je bilo 1385 vprašalnikov, nepopolno je bilo izpolnjenih 7
vprašalnikov (bili izključeni iz raziskave).
Ugotovili so, da je alkohol zlorabljalo 415 študentov (30,1 %), tobak 413 študentov (29,9 %),
marihuano 43 študentov (3,1
%), ekstazi 8 študentov (0,6
%), kokain 5 študentov (0,4
%), heroin 3 študentje (0,2
%), amfetamin 3 študentje (0,2 %), captogen 2 študenta (0,1 %).
Zarrouq in sodelavci, 2016, Maroko
Psychoactive substances use and associated factors among middle and high school students in the North Center of Morocco: a cross-
sectional questionnaire survey
Izvirni znanstveni članek
Presečna raziskava, ki je potekala od aprila 2012 do novembra 2013 v javnih srednjih in visokih šolah v severno-srednji regiji Maroka.
V raziskavi je sodelovalo 3170 mladostnikov izbranih z naključnim vzorčenjem stratificiranih grozdov, starih od 11 do 23 let, od katerih jih je 3020 v celoti izpolnilo vprašalnik.
Ugotovili so, da je bila najpogostejše zlorabljena PAS konoplja (8,1 %), sledijo alkohol (4,3 %), inhalanti (1,7 %), kokain (0,7 %), heroin (0,3 %) in amfetamin (0,2 %).
Cruz Santos in sodelavci, 2015, Brazilija
Scientific production about the use of alcohol, tobacco and other drugs among students: a bibliometric study
Izvirni pregledni članek
Opisna, bibliometrična in retrospektivna študija po pregledu literature iz podatkovnih baz LILACS, Adolec in sciELO. Ključne besede pri iskanju so bile šolsko zdravje, šolsko zdravje in pitje ter šolsko zdravje in tobak.
Od 127 člankov je bilo po vključitvenih in
izključitvenih kriterijih analiziranih 18 člankov, objavljenih med letoma 2008 in 2014.
Avtorji ugotavljajo, da se promocijske programe s poudarkom na uporabi PAS izvaja v šolskem okolju, vključili bi se pa lahko tudi starši in skupnost.
Fuhr in sodelavci, 2014, Združeno
kraljestvo, Švica, ZDA
Alcohol and other
psychoactive substances in Africa and the Americas:
results from the WHO Global School-based Student Health Survey
Izvirni znanstveni članek
Prečni prerez podatkov z uporabo GSHS v 9 državah afriške regije WHO in 7 držav ameriške regije WHO.
V raziskavo so bili vključeni od 13 do 15 let stari
mladostniki, ki so bili
naključno izbrani izmed vseh šol v posamezni državi sorazmerno s številom učencev v razredih.
Ugotovili so, da je najpogostejša zlorabljena PAS v večina držav Afrike in Amerike alkohol.
22 Nyamathi in
sodelavci, 2012,
Kalifornija, ZDA
Impact of nursing
intervention on decreasing substances among homeless youth
Izvirni znanstveni članek
Izvedena je bila randomizirana pilotna
raziskava, da bi ocenila vpliv intervencije v dveh skupinah, programa za promocijo zdravja hiv/aidsa in hepatitisa ki ga vodijo medicinske sestre in
programa Art Messaging, ki ga vodijo umetniki.
Raziskava participativnega ukrepa, ki temelji na skupnosti je ocenila vpliv intervencijske raziskave, osredotočene na zmanjšanje uporabe PAS med vzorcem mladih odraslih brezdomk (n
= 154). Šestmesečni nadaljnji podatki so bili pridobljeni od teh 100 posameznic.
Ugotovili so uporabnost strategij promocije zdravja, ki jih vodijo medicinske sestre za zmanjšanje zlorabe PAS pri mladih brezdomcih.
Hodder in sodelavci, 2011, Avstralija
A school-based resilience intervention to decrease tobacco, alcohol and
marijuana use in high school students
Izvirni znanstveni članek
V raziskavo so bile vključene 3 šole iz regije New South Wales. Podatki so bili zbrani avgusta 2002 in junija 2006.
Podatke o zaščitnih
dejavnikih in uporabi tobaka, alkohola in konoplje so zbirali od učencev od 7. do 10. razreda (stari od 12. do 16. let) na začetku raziskave (n = 1449) in eno leto po triletni intervenciji (n = 1205).
Avtorji ugotavljajo učinkovitost zaščitnih dejavnikov in celovite odpornosti mladostnika (empatija, samozavest) pri preprečevanju in
zmanjševanju PAS.
Legenda: AHRBS – Adolescent Health Risk Behavior Survey (anketa o zdravstvenem tveganju za mladostnike); CINSS – Children’s Intrinsic Needs Satisfaction Scale (lestvica zadovoljstva otrok z lastnimi potrebami); CSTADS – Canadian Student Tobacco, Alcohol and Drugs Survey (kanadska študentska anketa o tobaku, alkoholu in drogah); GSHS – Global School-based Student Health Survey (globalna anketa o zdravstvenem stanju mladostnikov); HBCS – Health Behavior in School-Aged Children (zdravstveno vedenje pri šolanih otrocih); PAS – Psychoactive substances (psihoaktivne substance); SBIRT – Screening, Brief Intervention and Referral to Treatment (pregled, kratek poseg in napotitev na zdravljenje); WHO – World Health Organization (Svetovna zdravstvena organizacija)
4.1 Najpogostejše oblike zlorabe psihoaktivnih snovi v mladostništvu
Fuhr in sodelavci (2014) so ugotovili, da je v Afriki in Ameriki najpogostejše zlorabljena PAS alkohol. Uporaba alkohola se je v Afriki gibala od 3,2 % v Senegalu do 61,6 % na Sejšelih. Prevalenca uporabe alkohola je bila v državah Amerike 40 % in je bila v glavnem višja kot v državah Afrike. Na splošno razlik glede uporabe alkohola med spoloma ni bilo.
Le ena država v raziskavi (Gvajana) je pokazala višji delež razširjenosti alkohola med mladostniki 47,1 % kot med mladostnicami 25,8 %. Razširjenost vseživljenjske uporabe PAS med mladostniki v Afriki se je gibala od 1,4 % v Senegalu do 28,6 % v Namibiji in z 8,4 % v Urugvaju na 22,0 % v Saint Lucia v Ameriki. V štirih afriških državah in otokih (Bocvana, Mauritius, Sejšeli in Zimbabve/Harare) in v štirih državah in ozemljih v Ameriki (Gvajana, Kajmanski otoki, Sveta Lucija, Sveti Vincent in Grenadine) je več fantov poročalo o vseživljenjski uporabi drog kot deklet. Skupna uporaba alkohola in drugih PAS se je v Afriki gibala od 0,6 % do 13,9 % (Senegal oziroma Namibija) in od 7,7
% do 17,6 % v Ameriki (Čile/Metropolitanska regija, Gvajana in Sveta Lucija).
Fuhr in sodelavci (2014) so v štirih državah in otokih v Afriki (Bocvana, Senegal, Sejšeli, Zimbabve/Harare) ter v treh državah in ozemljih v Ameriki (Gvajana, Kajmanski otoki, Urugvaj) ugotovili pomembne razlike med uživanjem alkohola s tobakom med fanti in dekleti. Fantje so z uživanjem cigaret poročali o višji razširjenosti alkohola, razen v Urugvaju, kjer so dekleta bolj zaradi alkohola hkrati uživale cigarete. Za skupno uporabo alkohola in PAS so se pokazale pomembne razlike med spoloma v Bocvani, Sejšelih in v Zimbabve/Harare v Afriki ter v Gvajani, Sveti Luciji in na Kajmanskih otokih v Ameriki, kjer fantje popijejo večje količine alkohola v primerjavi z dekleti
Görgülü in sodelavci (2016) so ugotovili, da pri študentih na univerzitetni ravni študija gre najpogosteje za uporabo alkohola, tobaka in marihuane. Druge nezakonite PAS so bile uporabljene redko. Stopnja uporabe tobaka, alkohola, marihuane, ekstazija, kokaina, heroina, amfetamina – LSD, captogena in uporaba posebnih zdravil na recept je bila znatno višja pri študentih kot pri študentkah. Od 757 študentov (54,7 %), ki so izjavili, da niso uporabili katerekoli od substanc, je bilo 27,1 % moških in 72,9 % žensk.
Zarrouq in sodelavci (2016) so ugotovili, da je bila skupna življenjska razširjenost kakršnekoli uporabe PAS med udeleženci 9,3 %. Mladostniki (n = 250) so pogosteje
24
uporabljali PAS kot mladostnice (n = 30) (15,7 % v primerjavi z 2,1 %). V zadnjih 12 mesecih je bila razširjenost uporabe PAS med učenci 7,5 %. Delež večkratne uporabe dveh ali več PAS je bila 30,0 %. Povprečna uporabe PAS je bila pri starosti 14,6 let.
Görgülü in sodelavci (2016) so v raziskavi ugotovili, da je bila uporaba tobaka in alkohola med mladostniki iz družin, ki imajo povprečno raven dohodka nad 1000 EUR (50,6 % in 51,9 %) znatno višja od tistih iz družin, ki imajo nižjo raven dohodka. Delež uživanja alkohola in tobaka med mladostniki, katerih mati ima visoko stopnjo izobrazbe in je zaposlena (41 % in 36,9 %), je bistveno višji od tistih, katerih mati ima nizko stopnjo izobrazbe in je brezposelna. Ugotovljena je bila tudi podobna povezava pri mladostnikih z očeti, ki imajo univerzitetno izobrazbo, z naraščajočim povečanjem uživanja alkohola in tobaka (40,7 % in 39 %), vendar ni bilo nobenega razmerja med njihovo redno službo in uživanjem substanc pri njihovih otrocih. Stopnja uživanja alkohola in tobaka med tistimi, ki zaradi ločitve živijo z enim staršem, je bila bistveno višja od tistih, ki živijo tako s starši kot s tistimi, ki živijo z enim od staršev zaradi izgube drugega starša. Delež uživanja alkohola med tistimi, ki živijo z enim staršem zaradi ločitve, je bil 48,8 %, med tistimi, ki živijo z obema staršema, je bil 28,1 % in tistimi, ki živijo z enim od staršev zaradi izgube starša, je bil 29 %. Delež uporabe tobaka med tistimi, ki živijo z enim od staršev, je bil 48,8 %, med tistimi, ki živijo z obema staršema 27,8 %, in med tistimi, ki živijo z enim od staršev zaradi izgube starša, je bil 29 %. Stopnja alkohola in uporaba tobaka med mladostniki, katerih starši se ne razumejo in imajo težave, je bila bistveno večja od tistih, katerih starši se razumejo dobro. Delež mladostnikov, ki se ne strinjajo s starši in uporabljajo tobak, je 48,2 %, alkohol (42,9 %) in marihuano (7,1 %). Delež mladostnikov, ki se s starši strinjajo, in uporabljajo tobak je (25,8 %), alkohol (27,2 %) in marihuano (2,4
%). Odstotek uporabe marihuane glede na raven mladostnikovega razumevanja s starši se pri nerazumevanju s starši povečuje (14,3 %) v primerjavi z zelo dobrim (2,7 %) ali srednjim (2,9 %) deležem; uporaba tobaka in alkohola se je od zelo dobrega deleža (25,1
% in 27,2 %) do dobrega znatno povečala (37 % in 34 %).
V kontekstu odnosa do družine in uporabe substanc je bilo ugotovljeno, da obstaja pomembno povečanje deleža uživanja alkohola, tobaka in marihuane med študenti, ki imajo ravnodušne starše (40,3 %, 45,6 %, in 8,8 %) v primerjavi s tistimi, ki imajo pri starših podporo (28,9 %, 28,1 % in 2,6 %). Poleg tega je bilo ugotovljeno, da brezbrižni, zatirajoči, strogi in preveč zaščitniški starši povečajo delež uporabe tobaka v primerjavi z zaskrbljenimi starši. Delež uporabe tobaka, alkohola in marihuane se je ob nenasilju (27,8
%, 28,8 % in 2,7 %) do izpostavljenosti nasilju znatno povečal (48,4 %, 40,6 % in 6,3 %).
Görgülü in sodelavci (2016) so prišli do ugotovitev, da je bil delež uporabe tobaka pri tistih, katerih mama kadi, 38,7 % in 27,3 % pri tistih, katerih mati ne kadi, medtem, ko je bil delež pitja pri tistih, katerih mati kadi, 42,8 % in 26,5 % pri tistih, katerih mati ne kadi.
Delež uživanja alkohola je znašal 64,7 %, pri tistih, katerih mati pije alkohol, in 27,4 % pri tistih, katerih mati ne pije alkohola. Uporaba marihuane je bila 10,3% za tiste, katerih mati pije alkohol, in 2,7 % za tiste, katerih mama ne pije alkohola. Görgülü in sodelavci (2016) so ugotovili, da očetova uporaba tobaka nima bistvenega vpliva na uporabo PAS. Delež uporabe tobaka je bil 36,1 % za tiste mladostnike, katerih oče pije alkohol, in 22,1 % za tiste, katerih oče ne pije alkohola.
Zarrouq in sodelavci (2016) so prišli do ugotovitev, da je bila razširjenost uporabe PAS večja med srednješolci (13,4 %) kot med nižjimi razredi (6,1 %). Delež uporabe PAS je bil večji pri udeležencih starih od 19 do 23 let (22,4 %) kot pri mladostnikih starih od 15 do 18 let (10,1 %) in pri mladostnikih starih od 11 do 14 let (1,8 %). Delež uporabe PAS je nižji pri študentih iz srednje dohodkovnih družin (8,4 %) in višje dohodkovnih družin (11,8
%) od nižje dohodkovnih družin (12,6 %). V zvezi s prebivališčem študentov (urbana ali podeželska naselja), zakonskim stanjem staršev, izobrazbo očetov ali mater in zaposlenostjo očetov ali mater pomembnejših povezav ni bilo zaznati. Kot so Zarrouq in sodelavci (2016) navedli, je večina udeležencev (37,1 %) začela uporabljati PAS iz radovednosti, 34,4 % za dosego določene stopnje sreče ali užitka, 27,7 % za premagovanje družinskih težav, 23,0 % jih je menilo, da je koristno prebroditi osebne težave, 19,1 % jih je izjavilo, da so to storili zaradi pritiska vrstnikov.
Görgülü in sodelavci (2016) so prišli do ugotovitev, da 33,9 % študentov uporablja snovi za zabavo, 18,5 % uporablja snovi, ker jih uporabljajo tudi njihovi prijatelji, 18,5 % jih uporablja, da bi se izognili težavam, 15,1 % uporablja snovi iz dolgočasja, 7,7 % snovi uporablja zaradi vpliva svojega dekleta/fanta, 5,2 % snovi uporablja za pomiritev, 7 % jih uporablja zaradi vpliva interneta, 0,4 % pa snovi uporablja za spanje. Ko so študente prosili, naj razvrstijo razloge za uporabo snovi po pomembnosti, so kot prvi razlog navedli uporabo snovi skupaj s prijatelji, sledilo je izogibanje težavam in preprečevanje dolgočasja, kot tretji razlog so navedli zabavo. Ob oceni lokacije uporabe snovi so ugotovili, da študenti večinoma (26,5 %) uporabljajo substance v svojih domovih, 18,8 % jih uporablja v zabaviščih, 12,5 % na ulici ali zapuščenih krajih, 7,2 % jih uporablja v hiši prijateljev, 4,1 % pa jih uporablja v šoli. Glede načina pridobivanja snovi je 49,1 %
26
študentov izjavilo, da so te snovi pridobili od prijateljev, 29,1 % od preprodajalcev PAS, 10,9 % od svojega partnerja in 5,5 % od svoje družine.
4.2 Pomen in vpliv promocije zdravja pri preprečevanju in zmanjševanju psihoaktivnih snovi v mladostništvu
Enns in Orpana (2020) navajata, da so v osredju sedanjih promocijskih priporočil pristopi, ki poudarjajo zaščitne dejavnike, vključno s pozitivnim duševnim zdravjem. V raziskavi sta ugotavljala povezave med uživanjem alkohola in konoplje med mladostniki in pozitivnim duševnim zdravjem, merjenim skozi lečo teorije samoodločbe, ki obsega 3 osnovne psihološke potrebe: kompetentnost, samostojnost in povezanost. Ugotovila sta, da se je za vsako enoto povečanja sorodstva, verjetnost uživanja konoplje, alkohola in popivanja zmanjšala za 8 %, 5 % in 4 % pri dekletih ter 2 %, 3 % in 2 % pri fantih. Za vsako enoto povečanje usposobljenosti se je verjetnost uživanja konoplje, alkohola in popivanja zmanjšala za 7 %, 4 % in 4 % pri dekletih ter 9 %, 5 % in 7 % pri fantih. V nasprotju s tem so se za vsako enoto povečanja avtonomije verjetnosti uživanja konoplje, alkohola in popivanja povečale za 6 %, 4 % in 4 % pri dekletih in 5 %, 4 % in 6 % pri dečkih.
Hodder in sodelavci (2011) menijo, da kljub temu, da je šola teoretično idealno okolje za dostop do mladostnikov in so številna preskušanja v šolah usmerjena na odpornost ali zaščitne dejavnike, ni bilo mogoče ugotoviti nobene nadzorovane raziskave, ki bi opisovala učinkovitost intervencije, ki bi ciljala na obe vrsti dejavnikov z uporabo promocije zdravja. Avtorji so se v raziskavi z intervencijskim pristopom za izboljšanje duševnega zdravja in odpornosti mladostnikov osredotočili na dejavnike odpornosti (empatija, učinkovito iskanje pomoči, samozavest, komunikacija in sodelovanje, samozavedanje ter cilji in inspiracija) in zaščitne dejavnike (družinska povezanost, prosocialni vrstniki, avtonomne izkušnje, povezanost s skupnostjo, šolske povezave in prosocialne skupinske povezave) ter ugotovili zmanjšanje razširjenosti uživanja tobaka, alkohola in marihuane Strategije promocije zdravja na šoli so vključevale: učni načrt, poučevanje in učenje (strategije so vključevale gradiva, namenjena izboljšanju komunikacije, povezanosti, empatije in samozavedanja učencev v vseh razredih in izvajanje programov, usmerjenih na posebne odporne in zaščitne dejavnike kot je Program iznajdljivih mladostnikov – univerzalni šolski program za preprečevanje mladostniške
depresije) etos in okolje (strategije so vključevale razvoj in spreminjanje šolskih politik, da bi povečali povezanost šole, izboljšali program medsebojne podpore za povečanje šolske povezanosti in samozavesti ter programe za prepoznavanje učencev, da bi s priznavanjem učencev dosegli učenčevo avtonomijo, cilje in želje), partnerstva in storitve (strategije so vključevale šole, ki so vzpostavile formalna partnerstva z lokalnimi službami, da bi v šolskih urah zagotovile dostop do mladinskih storitev, da bi okrepile iskanje pomoči, pobude za spodbujanje večje vključenosti staršev z aktivnim sodelovanjem v šolskih dejavnostih in spodbujanjem povezav s skupnostnimi organizacijami in šolo). Ugotovili so, da je bil skupni rezultat mediane faktorja odpornosti za tri šole večji (18,17) kot pri izhodišču (18,00) (p<0,01). Podobno je bila povprečna ocena zaščitnega faktorja za vse tri šole večja (17,67) kot pri izhodišču (17,25) (p<0,01). Kajenje učencev se je v zadnjih 3 mesecih v vseh treh šolah zmanjšalo za 12,9 % in trenutnih kadilcev je bilo za 12 % manj.
Delež mladostnikov, ki so poročali o uživanju ene ali več alkoholnih pijač v zadnjih 3 mesecih, je bilo za 19,2 % manj, uporaba marihuane pa za 9,5 % manj.
Abio in sodelavci (2020), Khan in sodelavci (2020) ter Picoito in sodelavci (2019) poudarjajo, da bi morali programi promocije zdravja hkrati ciljati na več psihosocialnih, vedenjskih in družbeno-okolijskih dejavnikov povezanih z mladostnikom, družino, vrstniki in šolo. Abio in sodelavci (2020) so ugotovili, da mladostniki, ki obiskujejo šolo in so poročali o uporabi PAS, niso imeli razumevajočih staršev ali staršev, ki so bili dobro seznanjeni z dejavnostmi prostega časa svojih mladostnikov, ki so bile v veliki meri povezane z vedenjem pri uporabi PAS. Prav tako so bili ti mladostniki bolj neuspešni v fizičnem obračunu, imeli samomorilne misli in bili depresivni. Khan in sodelavci (2020) so z raziskavo ugotovili, da je bila prevalenca tobaka in drugih PAS znatno višja pri mladostnikih, ki so poročali o osamljenosti, nasilju ter so imeli spolno anamnezo. Uporaba tobaka in PAS pri starših, slabo razumevanje s starši, slaba vzgoja s strani staršev in pomanjkanje vrstniške podpore so bili znatno povezani z večjo verjetnostjo uživanja tobaka pri mladostnikih. Mladostniki, ki pa nimajo podpore vrstnikov, bojo bolj verjetno uporabili druge PAS. Picoito in sodelavci (2019) so ugotovili, da je ustrahovanje, nasilje in slabo zadovoljstvo v šoli povezano z uživanjem PAS. Življenje z enim staršem in slaba komunikacija z materjo je bila pri dekletih, ne pa tudi pri fantih bolj povezana z problematično uporabo PAS.
Cruz Santos in sodelavci (2015) navajajo, da vidike promocije zdravja in preprečevanja uporabe alkohola, tobaka in drugih PAS ni mogoče usmerjati samo v šolo, ker so ti vidiki
28
neločljivo povezani z mladostniško družino. Pomembno je, da se promocijo zdravja v šoli artikulira z družinskim zdravjem tako, da se lahko vključi celotno skupnost za kakovostnejše življenja mladostnikov. Dejavnosti v šoli, ki zajemajo promocijo zdravja in preprečevanje PAS, predstavljajo most, ki vključuje družino in družbo in ne le mladostnike, saj njihove navade in vedenja niso omejena le na šolsko okolje.
4.3 Vloga medicinske sestre pri obravnavi mladostnikov z zlorabo psihoaktivnih snovi
Merianos in sodelavci (2017) so v raziskavi ugotovili, da učenci, ki poročajo o vseživljenjski uporabi alkohola, v primerjavi s učenci, ki nikoli niso uživali alkohola in marihuane, zaznavajo manjše tveganje za alkohol, višje odobravanje popivanja prijateljev in verjamejo, da tudi prijatelji uživajo alkohol. Te ugotovitve so pomembne za medicinske sestre, ki delajo v vzgojno-izobraževalnih institucijah (šolah), ki prepoznajo in komunicirajo z učenci, ki imajo fizične in psihosocialne učinke povezane z uživanjem PAS. Medicinske sestre načrtujejo in izvajajo intervencije z namenom vzpostaviti natančno zaznavanje mladostniškega vedenja do uporabe PAS in odpravljanje napačnih predstav, ki vplivajo na začetek uživanja PAS. Merianos in sodelavci (2017) menijo, da morajo preventivni programi določiti uporabo substanc kot neodobravajočo in vedenje, ki ga vrstniki ne podpirajo.
Matos Coutinho in sodelavci (2017) so v raziskavi ugotovili, da je pomen intervencij in dejanj medicinskih sester usmerjen k preprečevanju uživanja alkohola in drugih PAS med mladostniki, ne pa k strategijam promocije zdravja. Medicinske sestre so poudarile, da je interakcija med izobraževanjem in zdravjem označena kot učinkovita strategija za preprečevanje škode zaradi uživanja PAS, pri čemer so poudarile sodelovanje družinskih članov med postopkom izdelave, uporabe in kontinuitete programov. Izkazalo se je, da zdravstveno vzgojo večinoma izvajajo skozi predavanja, ki označujejo delo, osredotočeno na klinično, individualno in kurativno prakso.
Alayan in sodelavci (2021) so v raziskavi ugotovili, da 57,8 % zdravstvenih delavcev ni poznalo na dokazih podprtega kliničnega modela za zgodnje prepoznavanje uporabe PAS, zgodnje posredovanje in preprečevanje motenj pri uporabi PAS (SBIRT – Screening, brief intervention and referral to treatment) in 76,2 % SBIRT v svojem okolju ni izvajalo.
Večinski del zdravstvenih delavcev je problematiko uživanja PAS obravnaval z
