1.1980

VZGOJNI ZAVODI - STANJE IN PERSPEKTIVE * VINKO SKALAR in ALENKA SELIH **

Pričujoči zapis o p r o b l e m i h vzgojnih zavodov in vzgoje d i s o c i - alnih mladostnikov v vzgojnih zavodih temelji na elaboratu

"Analiza, ocena ter usmeritve zavodske vzgoje otrok in mladost­

nikov z motnjami vedenja in osebnosti v SR S l o v e n i j i " . V prvem delu p r e d s t a v l j a m o e l a b o r a t , njegov nastanek in okvirne v s e b i ­ ne v njem, v drugem delu pa predloge in s t a l i š č a , kako bi od­

pravili p o m a n j k l j i v o s t i in izboljšali sedanje s t a n j e .

I. Priprava elaborata

Ob predložitvi elaborata "Analiza, ocena ter usmeritve zavodske vzgoje otrok in mladostnikov z motnjami vedenja in osebnosti v SR S l o v e n i j i " se nam zdi umestno ha kratko r a z l o ž i t i , od kod in kako so nastale pobude z a n j , pojasniti njegov namen ter o p i s a t i , kako je potekala n j e g o v a p r i p r a v a .

1. Pobudo za pripravo takega poročila je dala Republiškemu k o m i ­ teju za zdravstveno in socialno varstvo SRS komisija za izvrše­

vanje vzgojnih ukrepov, ki je bila ustanovljena pri tem k o m i t e ­ ju po nekajletnem premoru junija 1979. Ko so člani komisije 3o.

1.1980 razpravljali o aktualnih problemih zavodske vzgoje otrok in mladostnikov z motnjami vedenja in osebnosti ( M V O ) , so m e n i ­ l i , da gre za p o d r o č j e , ki je bilo zlasti v zadnjih letih (pri­

bližno 1 9 7 2 - 1 9 8 0 ) deležno izredno majhne družbene in strokovne p o z o r n o s t i .

* Povzetek elaborata "Analiza, ocena ter usmeritve zavodske vzgoje otrok in mladostnikov z motnjami vedenja in o s e b n o s ­ ti v S R S , Inštitut za k r i m i n o l o g i j o , Ljubljana, 1 9 8 3 , A.šelih je avtorica besedila od strani 1-6, V. Skalar pa od strani 7-17-

** Vinko Skalar, diplomirani psiholog, doktor znanosti, izredni profesor obče pedagogike v okviru internatske vzgoje s peno- l o g i j o , Filozofska fakulteta, Ljubljana, Aškerčeva 12 A l e n k a Šelih, diplomirana p r a v n i c a , doktorica znanosti, red­

na p r o f e s o r i c a kazenskega p r a v a , Pravna f a k u l t e t a , L j u b l j a n a , Trg osvoboditve 11

V zavodih in pri o b r a v n a v a n j u p o p u l a c i j e z MVO pa se je m e d ­ tem nakopičilo mnogo odprtih v p r a S a n j , ki bi jih bilo treba vsaj začeti r e š e v a t i .

Člani k o m i s i j e so m e n i l i , da bi bilo p r i m e r n o predlagati R e ­ p u b l i š k e m u k o m i t e j u za zdravstveno in socialno varstvo S R S , naj da pobudo in naj finančno omogoči delo posebne delovne s k u p i n e , ki bi p r o u č i l a , kakšna so vsebinska izhodišča v z g o j ­ nega dela zavodov, ki obravnavajo mladino z MVO ter v k o l i k ­ šni meri so skladna s strokovnimi zahtevami in z d r u ž b e n i m i r a z m e r a m i . Ista delovna skupina naj bi izdelala tudi p r e d l o g o usmeritvi tega dela v prihodnje (za približno 10 l e t ) . Na podlagi takšne usmeritve naj bi delovna skupina izdelala tu­

di elaborat o morebitnih potrebah po s p r e m e m b i , dopolnitvi ali r a z š i r i t v i sedaj o b s t o j e č e mreže zavodov v S l o v e n i j i . U s ­ trezni organi pa naj bi ta stališča p r i m e r n o in v skladu z možnostmi vključili v srednjeročni in dolgoročni program r a z ­ voja svojih d e j a v n o s t i .

Republiški k o m i t e za zdravstvo in socialno varstvo SRS je vzbudil zanimanje pri r e p u b l i š k e m k o m i t e j u za vzgojo in i z o ­ braževanje ter telesno k u l t u r o S R S , tako da sta se oba k o m i ­ teja odločila p o d p r e t i pripravo p o r o č i l a , katerega delovni naslov je bil "Vsebinska izhodišča za usmeritev vzgoje in izobraževanja vedenjsko in osebnostno m o t e n i h otrok in m l a ­ dostnikov v vzgojnih zavodih v SR S l o v e n i j i " . Izdelavo p o ­ ročila sta zaupala Inštitutu za k r i m i n o l o g i j o pri Pravni fa­

kulteti Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani.*

Delovno skupino so s e s t a v l j a l i :

Imperl Franc, d i p l . p s i h o l o g , VZ Logatec, Ivanuša I v o , sociolog, VZ P l a n i n a , Kobolt A l e n k a , d i p l . p s i h o l o g , VZ Smlednik, Kociper Š t e f a n , socialni d e l a v e c , VZ Lo­

gatec, Kos-Mikuš d r . A n i c a , z d r a v n i k - p e d o - p s i h i a t e r , Svetovalni center L j u b l j a n a , Skalar dr. Vinko, izredni

p r o f e s o r , P e d a g o š k o - z n a n s t v e n a enota za pedagogiko F i ­ lozofska f a k u l t e t a , Selih d r . A l e n k a , redna p r o f e s o r i c a Pravne fakultete v Ljubljani in sodelavka Inštituta za k r i m i n o l o g i j e , Skoflek Ivan, dipl. defektolog, p r o f e s o r Pedagoške a k a d e - d j e .

Gradivo za K?D za mladoletnike je prispeval Branko G a r t n e r , d i p l . p s i h . upravnik tega doma.

Delo delovne skupine sta vodila d r . Vinko Skalar in d r . Alenka Šelih.

Izdelava p o r o č i l a je potekala v več f a z a h . V pripravljalni fazi snfo zbirali d o k u m e n t a c i j s k o gradivo in ga š t u d i r a l i . Hkrati pa

je Inštitut za k r i m i n o l o g i j o začel pripravljati - ob v s e s t r a n ­ ski pomoči študijske skupine sekcije za MVO Društva d e f e k t o l o - gov Slovenije - p o s v e t o v a n j e o vsebinskih izhodiščih zavodske vzgoje m l a d i h z MVO v SR S l o v e n i j i .

Zasnovo p o r o č i l a so člani delovne skupine začeli p r i p r a v l j a t i jeseni 1 9 8 1 . V o k v i r u tega dela so obiskali tudi vse vzgojne zavode v S l o v e n i j i , poleg tega pa še Dom Malči Beličeve v Lju­

b l j a n i , Prevzgojni dom v R a d e č a h , Prehodni mladinski dom v L j u b l j a n i , Mladinski dom v Framu ter Sprejemališče v M a r i b o r u . Zapisnike s teh obiskov so člani delovne skupine uporabili pri sestavi p o r o č i l a .

Prvo r a z l i č i c o poročila je Inštitut za kriminologijo poslal vsem z a i n t e r e s i r a n i m organom, institucijam ter p o s a m e z n i k o m s p r o š n j o , da v d o l o č e n e m roku izrazijo o p o r o č i l u svoja sta­

lišča, pripombe in p r e d l o g e .

Delovna skupina je p r e j e l a dokaj številna m n e n j a , kritične p r i ­ pombe in p r e d l o g e . * Najbolj celovit pretres poročila pa je prav gotovo p o m e n i l o posvetovanje o njem, ki ga je decembra 1982 o r ­ ganizirala sekcija za MVO Društva defektologov Slovenije v Izo­

li.

Prispele pripombe in predloge so člani delovne skupine o b r a v n a ­ vali na dveh skupnih sejah ter u g o t o v i l i , da so te pripombe in predlogi opozorili na nekatere pomanjkljivosti poročila, zaradi česar so p o r o č i l o d o p o l n i l i . Večino pripomb in predlogov so čla­

ni k o m i s i j e sprejeli ter vključili v končno različico p o r o č i l a .

* Poslali so jih: VZ Logatec, VZ Smlednik, K P D za mladoletnike v Celju, Zavod SRS za š o l s t v o . Pedagoški i n š t i t u t . Javno to­

žilstvo S R S , Višje sodišče v Kopru, p r o f . dr. Katja Vodopivec- Pravna f a k u l t e t a , d r . Franci Brine, Inštitut za k r i m i n o l o g i j o , KoT.isija za izvrševanje vzgojnih ukrepov pri Republiškemu k o ­ miteju za zdravstveno in socialno varstvo S R S , Društvo defek­

tologov, sekcija za M V O .

- u -

Redakcijo dokončne različice sta opravila V. Skalar in A . Selih.

I I . Povzetek vsebine elaborata

Poročilo je r a z d e l j e n o na tri d e l e : prvi del obsega a n a l i z o s e ­ danjega stanja, drugi del oceno sedanjega s t a n j a , tretji del pa izhodišča in usmeritve za delo v p r i h o d n j e .

Poročilo smo želeli vključiti v širši družbeni o k v i r , zato v prvem delu (analiza sedanjega s t a n j a ) obravnavamo najprej d r u ­ žbena in pravna izhodišča za obravnavanje skupine mladostnikov z M V O , ki so oddani v zavod. Poročilo nato r a z č l e n j u j e ž i v l j e n j ­ ske in delovne pogoje v zavodih ter temeljne značilnosti p o p u ­ lacije gojencev (splošne in vedenjske z n a č i l n o s t i , rizični del p o p u l a c i j e ) . Ker smo sestavljalci poročila izhajali iz d e j s t v a , da ravnanja zavodov z otroki in mladostniki ni mogoče o b r a v n a ­ v a t i , ne da bi pri tem upoštevali tudi d e t e k c i j o , diagnozo in t r i a ž o , se eno izmed poglavij v prvem delu ukvarja s temi t r e ­ mi v p r a š a n j i . Bistvenega pomena za prvi del poročila je p o g l a v ­ je, ki se ukvarja z vsebinskimi izhodišči vzgojnega d e l a . Pri tem so avtorji o b r a v n a v a l i analizo vzgojnih k o n c e p t o v , smotrfe vzgoje in p r e v z g o j e , vsebinska področja vzgojnega dela v f u n k ­ ciji vzgojnih d e j a v n i k o v , metode vzgojnega d e l a , pedagoške d i ­ menzije vzgojne s k u p i n e , odmaknjenost in vraščenost vsebin vzgojnega dela v r e a l n o življenjsko okolje in p o d r u ž b l j a n j e vzgoje (zaprtost in odprtost zavoda, razmerje med zavodom in družino g o j e n c a , r a z m e r j a med zavodi in organi družbenega nad­

zorstva ter širšo družbeno s k u p n o s t j o ) ; v to poglavje pa smo vključili tudi vprašanja o delu in nalogah študijske skupine sekcije za MVO Društva defektologov Slovenije.

V prvi del poročila sodijo še v p r a š a n j a , ki se nanašajo na posebnosti k a z e n s k o - p o b o l j sevalnega doma za r.ladoletnike in zaporov v Celju. V teir. kazensko-pobol j ševalneiri zavodu se nam­

reč izvršuje kazen mladoletniškega zapora, to pa je sankcija,

V okviru tretjega dela so posebej razčlenjena izhodišča za načrtovanje vzgojnega in prevzgojnega dela v vzgojnih zavo­

d i h . Poročilo govori o ciljih oddaje v vzgojni zavod ter načelih za oblikovanje vzgojnega in prevzgojnega dela in se o p r e d e l j u j e glede trajanja vzgojnega u k r e p a . Na podlagi teh splošnih izhodišč poročilo razčlenjuje v p r a š a n j a , povezana z vrstami ter velikostjo zavodov v Sloveniji ter o p r e d e l j u ­ je njihove možne funkcije v p r i h o d n o s t i . Na enak način je obdelano tudi vprašanje vloge K P D za mladoletnike v C e l j u .

Poročilo daje tudi predloge za bolj sistematično in e n o t n e j ­ še diagnosticiranje in t r i a ž i r a n j e , posebej pa se ustavlja ob a l t e r n a t i v n i h oblikah zavodske v z g o j e . Ob tem je treba p o u d a r i t i , da gre za alternativnost vsebin vzgojnega dela in ne za alternativnost vzgojnih zavodov. Vsebine vzgojnega dela v teh oblikah pa so take, da lahko, pri določenem d e l e ž u za­

vodske populacije dosežejo boljše ali vsaj take r e z u l t a t e , kot jih dosegajo vzgojni z a v o d i , vendar b r e z negativnih p o s l e d i c , ki so bolj ali manj nujen spremljevalec zavodskih tretmajev.

V o k v i r u alternativnih oblik poročilo obravnava stanovanjsko s k u p n o s t , dislocirano stanovanjsko s k u p i n o , stanovanje m l a ­ dostnika s prostovoljnim sodelavcem, stanovanjsko skupino v zavodu, poldnevne in kratke t r e t m a j e , tretmaje na domu v z g o ­ jitelja, oddajo v dom za u č e n c e , oddajo v dom za učence s posebej vodeno skupino ter rejo in posvojitev.

Tako kot prvi in drugi del poročila govori tudi tretji o prob­

lemih usposabljanja vzgojiteljev ter posebej o usposabljanju vzgojiteljev v p r i h o d n j e .

Posebno pozornost posveča organizaciji posebne svetovalne in strokovne s k u p i n e .

Zadnji dve vprašanji v tretjem delu se nanašata na vlogo štu­

dijske skupine sekcije za MVO Društva defektologov Slovenije ter na raziskovalno in inovativno dejavnost na področju za­

vodske vzgoje v S l o v e n i j i .

ki je po m a r s i k a t e r i h značilnostih podobna vzgojnim ukrepom.

Zato smo sestavljalci poročila s o d i l i , da je prav, da v k l j u ­ čimo v poročilo tudi v p r a š a n j a , ki so v zvezi ziizvrsevanjem te kazenske s a n k c i j e .

Drugi del poročila se nanaša na oceno sedanjega s t a n j a . Pri tem smo sestavljalci najprej r a z č l e n i l i pomanjkljivosti za­

vodske vzgoje v svetu in pri n a s . Poročilo pri tem najprej razčlenjuje posledice zavodske vzgoje za gojence (hospita- lizem, dvoličnost v značaju, prilagojenost na zavod, s o v n a - žen odnos in odnos nezaupanja do a v t o r i t e t , sprejemanje sub- kulturnega v r e d n o s t n e g a s i s t e m a , negativna podoba o samem s e b i ) , nato pa razčlenjuje domnevne vzroke za takšno stanje (stigmatizacija, i n f e k c i j a , gneča in pomanjkanje z a s e b n o s t i , a v t o r i t a t i v n o - h i e r a r h i č n i odnosi med v z g o j n i m osebjem in g o ­ j e n c i ) . Poročilo nato p o d a j a oceno stanja na področju zavod­

ske vzgoje v SR Sloveniji ter se v zvezi s tem dotika n a s ­ lednjih v p r a š a n j : lokacija zavodov, zgradbe in p r o s t o r i , k a ­ pacitete, populacija gojencev in diferenciacija vzgojnih za­

vodov, teoretične k o n c e p c i j e v z g o j n i h zavodov, kadrovski p r o b l e m i , družbeni položaj vzgojnih zavodov. Ta vprašanja so - podobno kot v prvem delu - tudi v drugem delu posebej o p r e ­ deljena za KPD za mladoletnike in zapore v C e l j u . Drugi del poročila ocenjuje tudi usposabljanje strokovnih delavcev v okviru podiplomskega študija ter v zvezi z izobraževanjem in.

izpopolnjevanjem ob d e l u .

V tretjem delu poročila so podana izhodišča ter usmeritve d e ­ la v p r i h o d n j e . Poročilo najprej r a z č l e n j u j e domnevna d r u ž ­ bena gibanja v Sloveniji do leta 2 0 0 0 , ki bodo relavantna za deviantno r a v n a n j e m l a d i h . Poročilo se zavzema za enovit p r i s ­ top in enovito urejanje temeljnih pravnih vprašanj zavodske vzgoje ter za enako urejanje ne glede na to, ali gre za oddajo v zavod, o čemer odločajo sodišča.

III. Predlogi za d o p o l n i l a in spremembe

P r e d l o g e v zvezi z zavodskim o b r a v n a v a n j e m disocialne mladine v p r i h o d n j e kot z odpravljanjem sedanjih p o m a n j k l j i ­ vosti zavodov za usposabljanje bomo podali v 7 točkah. T e m e ­ ljijo na analizi naših vzgojnih zavodov, ki jo je o p r a v i l a delovna s k u p i n a , pa tudi n a emalizi domače in tuje strokovne l i t e r a t u r e . Tu smo bili pozorni predvsem na sodobne strokovne in organizacijske rešitve in trende pri o b r a v n a v a n j u d i s o c i a l ­ ne m l a d i n e . Upoštevali smo tudi povratno informacijo strokov­

nih delavcev in družbenopolitičnih dejavnikov na e l a b o r a t , pri čemer imamo v mislih številne pisne p r i p o m b e , ki so nam jih p o ­ slali posamezniki in u s t a n o v e , in za zaključke in sklepe s p o s ­ veta v I z o l i , dne 9. - 1 1 . decembra 1 9 8 2 , ki ga je organiziralo Društvo defektologov SR S l o v e n i j e , sekcija MVO.

1. Kakšne zavode p o t r e b u j e m o oziroma za kakšne zavode bi se k a z a l o v prihodnje zavzemati?

V nasprotju s p r e v l a d u j o č i m i stališči v svetu pred leti,da so vzgojni zavodi tembolj u s t r e z n i , čimbolj so k a t e g o r i z i r a n i in s p e c i a l i z i r a n i , se danes zavzemamo za čimmanj specializirane

zavode in za čimmanj dosledno izpeljano k a t e g o r i z a c i j o in k l a ­ sifikacijo vzgojnih zavodov. Zavodi naj bi bili majhnih k a p a ­ citet (največ do 5o m l a d o s t n i k o v ) , skupine znotraj zavoda naj bi bile heterogene in ne h o m o g e n e , gojence naj bi pošiljali v zavode z upoštevanjem r e g i o n a l n e g a n a č e l a , da bi bili k o l i k o r mogoče blizu družini in svojemu naravnemu o k o l j u . To so p o g o j i , s k a t e r i m i se želimo izogniti segregaciji in stigmatizaciji in ustvariti v ustanovah čimbolj ugodno vzdiiSje za realizacijo vzgojnih in prevzgojnih ciljev.

Zavodskih kapacitet v prihodnje ne bi kazalo p o v e č e v a t i , pa tudi ne z m a n j š e v a t i , vendar pa bi morali v njih ustvariti, n o r ­ malne pogoje za d e l o . Vzgojni zavodi so večji del v s t a r i h , n e p r i m e r n i h , dotrajanih zgradbah. Treba bi jih bilo temeljito p r e n o v i t i , v nekaterih primerih bi bile bolj gospodarne n o v o ­ gradnje kot pa a d a p t a c i j e . Dobro bi bilo proučiti možnost prelitja s r e d s t e v , ki se zbirajo za gradnjo dijaških in štu­

dentskih domov.

Urediti bi bilo treba status m l a d i n s k e g a doma v Framu in M l a ­ dinskega doma Malči Beličeve v L j u b l j a n i . Oba sta sedaj o b č i n ­ ski u s t a n o v i , p o s t a l a pa naj bi r e p u b l i š k i , razen tega bi b i ­ lo potrebno v o b e h uveljaviti n o r m a t i v e , kot veljajo za v z g o j ­ ne z a v o d e . Dogovoriti bi se bilo treba o namembnosti P r e h o d n e ­ ga mladinskega doma v L j u b l j a n i , ki že dolgo ni več samo diag­

nostična triažna u s t a n o v a , in p a r a z m i s l i t i , ali ne bi bilo bolje PD Radeče iz pravosodnega r e s o r j a prestaviti v resor zdravstva in socialnega u a r s t v a , ki je u s t a n o v i t e l j tudi vseh drugih vzgojnih zavodov. Različen status n e k a t e r i h ustanov za obravnavanje disocialne m l a d i n e , kot tudi r a z l i č e n način f i ­ nanciranja in d r u g a č n i n o r m a t i v i , vse to p r e d s t a v l j a o v i r o , da bi vzgojne in prevzgojne ustanove gradile svoje strokovno delo na enakih načelih in v enakih strokovnih o k v i r i h . E n o t n a , uskla­

jena, centralno vodena in v e n o t e n sistem povezana p o l i t i k a vzgojnih zavodov bi prispevala k večji učinkovitosti in k v a l i ­ teti strokovnega dela v n j i h .

2. Problem d i a g n o s t i c i r a n j a in triažiranja

Za učinkovito diagnosticiranje na področju MVO bi bilo treba izoblikovati m e r i l a , veljavna za vso r e p u b l i k o . Kazalo bi tu­

di poenotiti in dodelati kriterije za oddajo otrok in m l a d o s t ­ nikov v prevzgojne u s t a n o v e .

Prav tako se kaže potreba po poenotenju diagnostičnih postop­

kov v smislu večje celovitosti in t e m e l j i t o s t i . Strokovni d e ­ lavci bi se morali sporazumeti tudi o enotni k l a s i f i k a c i j i M V O .

Potrebni sta tako stacionarna kot tudi ambulantna d i a g n o s t i k a . Prednost ambulantne je, da je cenejša in da jo lahko o p r a v i m o v m l a d o s t n i k o v e m naravnem o k o l j u , stacionarna pa pride v p o š - tev, kadar zaradi hujše motenosti mladostnikov ambulantni n a ­ čini niso m o ž n i . Zato bi bilo treba del kapacitet sedanjega PMD v Ljubljani še vedno nameniti za potrebe diagnosticiranja,

Za ambulantno diagnosticiranje bi b i l a smotrna in najbolj gos­

podarna regijska organizacija strokovnih t i m o v , ki pa naj ne bi bila preveč razdrobijena i morda bi lahko to nalogo p r e v ­ zeli že formirani strokovni tirni (npr. v svetovalnih c e n t r i h )

3. Usposabljanje in usmerjeno izobraževanje

Problemi usposabljanja mladostnikov v vzgojnih zavodih zade­

vajo le zavode za a d o l e s c e n t e , to je Vzgojni zavod v Logat­

cu, Vzgojni zavod v S l i v n i c i , Dekliško vzgajališče v Višnji gori in pa Prevzgojni dom v R a d e č a h . Zmogljivost teh i n s t i ­ tucij je čez 300 g o j e n c e v , trenutno pa jih je približno 2 0 0 .

Pred uveljavitvijo Zakona o usmerjenem izobraževanju so b i ­ le možnosti usposabljanja gojencev v teh zavodih dokaj u g o ­ d n e . Večinoma so se usmerjali v poklicne š o l e , ki so imele dvakrat na leto štirimesečni t e č a j , med ;enim in drugim t e ­ čajem pa so bili gojenci vključeni v proizvodno d e l o . V p r o ­ ces usposabljanja so se gojenci lahko vključili dvakrat na l e t o , in sicer ob začetku šolskega leta in ob začetku let­

nega s e m e s t r a . Poklicno šolo je bilo mogoče končati v šestih

- lo -

m e s e c i h . Zahtevnost v teh šolah je bila relativno;.nizka. To p o ­ m e n i , da je lahko gojenec k o n č a l poklicno š o l o , ko je b i l v za­

v o d u , kajti poprečna doba b i v a n j a gojencev v njem je že celih 10 let, 18 m e s e c e v . Glede na m a j h n o zahtevnost so gojenci p o k l i c ­ no šolo večinoma k o n č a l i . Upoštevati je treba, da so mnogi med njimi intelektualno i n s u f i c i e n t n i , vzgojno in šolsko z a n e m a r j e ­ n i , b r e z minimalnih delovnih in učnih navad. V osnovni Soli so bili večinoma neuspešni tudi zaradi vedenjske m o t e n o s t i , zaradi česar jih je izredno težko m o t i v i r a t i za delo v š o l i , še z l a s t i , če je z a h t e v n o . Pri g o j e n c i h v vzgojnih zavodih je bilo p o v s e m o b i č a j n o , d a v času u s p o s a b l j a n j a niso dolgo vzdržali pri i z b r a ­ nem p o k l i c u , pač pa so ga zamenjali vsaj e n k r a t , včasih tudi d v a k r a t .

Z uvedbo usmerjenega i z o b r a ž e v a n j a so se pojavili številni p r o b ­ l e m i , prej dokaj f l e k s i b i l e n sistem u s p o s a b l j a n j a , p r i l a g o j e n zavodski p o p u l a c i j i , je bil p o r u š e n . Težava je že v tem, da m o r a g o j e n e c , ki je b i l n a p o t e n v zavod o k t o b r a m e s e c a , čakati do naslednjega septembra, da se l^iko vključi v p r o g r a m . Tako ne b i mogel v 18 m e s e c i h , kot je p o p r e č n a doba bivanja gojencev v tascB^u, dokončati niti enega letnika. Seveda je Se ena t e ž a v a : k a j početi vse te mesece z gojencem, ki ga ni mogoče nikamor usmeriti in v k l j u č i t i .

Polni program SUI so za populacijo mladine v vzgojnih zavodih p r e z a h t e v n i . Tudi če bi v p o s a m e z n i h primerih mladostnik imel subjektivne p o g o j e , da se vključi v program, bi mu po odpustu iz zavoda le s težavo uredili nadaljnje ustrezno š o l a n j e . Za zavodske gojence pridejo torej v poštev le skrajšani programi in p a usposabljanje ob d e l u , s čimer je seveda dodatno p o u d a r ­ jena obrobnost in m a n j v r e d n o s t s k u p i n e . Zaprte so jim tudi m o ž n o s t i za r e h a b i l i t a c i j o in vključitev v o k o l j e . To velja Se

zlasti za t i s t e , ki imajo drugačne sposobnosti in drugačne a s p i r a c i j e .

Problem je t u d i , da doslej še niso bili oblikovani skrajšani p r o g r a m i za vse p o k l i c e , za k a t e r e so se prej usposabljali gojenci v v z g o j n i h z a v o d i h . S tem se je Število p o t e n c i a l n i h p o k l i c n i h p r o f i l o v z o ž i l o , čeprav so bili že prej m a l o š t e v i l ­ n i . Za d e k l e t a v Višnji gori je nastal p r o b l e m u s p o s a b l j a n j a za gostinske p o k l i c e . Izražen je bil p o m i s l e k , češ da d e l i n - k v e n t n i h in o s e b n o s t n o neurejenih deklet ne bi k a z a l o u s m e r ­ jati v g o s t i n s t v o , ker jim ni mogoče z a u p a t i . To je p r i s p e ­ vek k še večji stigmatizaciji in marginalnemu p o l o ž a j u deklet z M V O , čeprav za tak odnos v preteklih dvajsetletni praksi ni bilo nobenega a r g u m e n t a .

U s p o s a b l j a n j e o b delu je vprašanje, zase, ker v delovnih o r g a ­ n i z a c i j a h p r e p r o s t o ni mogoče dobiti delovnih m e s t . Problem je prav nerešljiv za tiste m l a d o l e t n i k e , ki ne vzdržijo pri i z ­ b r a n e m p o k l i c u in ga želijo z a m e n j a t i . Logatec, Višnja gora in Radeče delno r e š u j e j o p r o b l e m z internimi d e l a v n i c a m i , v prav k a t a s t r o f a l n e m p o l o ž a j u pa je Vzgojni zavod v S l i v n i c i , ki nima internih d e l a v n i c , pač pa se gojenci zaposlujejo v L 10 k m o d d a l j e n e m M a r i b o r u .

»». A l t e r n a t i v e zavodske vzgoje

Pri p r e v e n t i v i m l a d i n s k e g a p r e s t o p n i š t v a , kot tudi pri o b r a v ­ navanju d i s o c i a l n i h m l a d o s t n i k o v , že ves povojni čas opažamo t e ž n j o k večji diferenciaciji s a n k c i j , k večjemu izboru n e i n - stitucionalnih ukrepov oziroma k iskanju alternativnih možnos-,^

ti zavodske v z g o j e . Te premike bi lahko pripisovali deloma vplivu n a p r e d n i h h u m a n i s t i č n i h gibanj v zvezi z o b r a v n a v a n j e m d e v i a n t n i h o s e b n o s t i , deloma pa vse bolj glasni in p r e p r i č l j i ­ vi k r i t i k i na račun obravnavanja delinkventne mladine v zavo­

d i h . Zavodom in zavodski vzgoji se o č i t a , da je draga in p o ­ m e n i h u d o finančno breme za vsako družbo ter da je n e u č i n k o v i ­ ta i n d a ne daje p r i č a k o v a n i h r e z u l t a t o v . Ne glede na upravičen

k r i t i č e n odnos do zavodske vzgoje se zavodom tudi v p r i h o d n j e ne bo mogoče i z o g n i t i , vendar p a k a ž e iskati in r a z v i j a t i c e ­ nej Se in u č i n k o v i t e j š e r e š i t v e . Se posebej zato, ker m l a d i n ­ sko p r e s t o p n i S t v o naraSča in bi nas zavodska v z g o j a , kot e d i ­ na alternativa o b r a v n a v a n j a deviantov, p r i v e d l a v slepo u l i c o . V svetu so se uveljavile Steviln« a l t e r n a t i v n e o b l i k e , kot n p r . stanovemjske s k u p n o s t i , dislocirane stanovanjske s k u p i n e , s t a ­ novanja d e v i a n t n i h m l a d o s t n i k o v skupaj s p r o s t o v o l j n i m delav­

cem, poldnevni t r e t m a j i , k r a t k i tretmani in pa večja a p l i k a c i ­ ja p o s v o j i t e v , r e j e , p o l d n e v n e g a in celodnevnega v a r s t v a . Vse navedene oblike bi bilo m o g o č e r a z v i j a t i tudi p r i n a s , z n e k a ­ terimi imamo že nekaj i z k u S e n j , vendar p a bi k a z a l o še p o s e b e j r a z m i š l j a t i o tem, k a k o u p o r a b i t i proste kapacitete v d i j a š k i h domovih za neunestitev in obravnavanje disocialnih m l a d o s t n i k o v , morali pa bi r a z v i j a t i tudi r a z l i č n e variante delovanja p r o s t o ­ voljnih d e l a v c e v . V k l j u č e v a n j e p r o s t o v o l j n i h delavcev v o b r a v ­ navanje d e v i a n t n i h in d e l i n k v e n t n i h mladostnikov v n j i h o v e m n a ­ ravnem o k o l j u , p o s a m i č n o ali s k u p i n s k o , v o k v i r u strožjega n a d ­ zorstva in izvajanja v z g o j n e g a ukrepa disciplinskega c e n t r a , v stanovanjskih d i s l o c i r a n i h skupinah in v samih vzgojnih z a v o d i h , se je že doslej i z k a z a l o kot izjemno u č i n k o v i t o , strokovno n e o ­ porečno in e k o n o m i č n o . Smotrno bi bilo tudi izvajati kratke in popoldnevne tretmaje v o k v i r u nekaterih vzgojnih zavodov, v d o ­ movih učencev, na centrih za socialno delo in morda tudi v š o ­ lah. Učinkovita in še zlasti dolgoročnejša naložba bi bila b o l ­ je r a z v e j a n a in s t r o k o v n o v o d e n a mreža r e j n i š t v a in to ne le na v a s i , pač pa tudi v m e s t i h , pri posvojitvah pa bi -kazalo p o s ­ tavljati manj o v i r .

5. Usposabljanje kadrov za delo z disocialnimi m l a d o s t n i k i .

Delo z d i s o c i a l n o m l a d i n o , bodisi na p o d r o č j u prevencije a l i pa na p o d r o č j u o b r a v n a v a n j a v vzgojnih z a v o d i h , je strokovno zahtevna in d r u ž b e n o o d g o v o r n a n a l o g a . Niti v svetu niti pri nas ni s p o r n o , da bi bili leihko kos tem nalogajn ustrezno

usposobljeni specialni pedagogi ha v i s o k b š o l s k i - r a v n i . V SR Sloveniji je bilo m o g o č e doslej p r i d o b i t i ustrezno s p e c i a l ­ no pedagoško izobrazbo le na višji s t o p n j i , čeprav pravilnik iz leta 1978 p r e d v i d e v a za delo n a tem področju poleg višje tudi v i s o k o specialno pedagoško i z o b r a z b o . A n o m a l i j o bi lah­

k o odpravili s tem, da bi priznali o d d e l k u za p e d a g o g i k o - domska s m e r , status kadrovske šole, pred tem pa bi bilo treba študij n a tem o d d e l k u p r o g r a m s k o izpopolniti in k a d r o v s k o okre­

p i t i . To bi bila n a j k r a j š a in najbolj gospodarna p o t . Tako bi začeli tudi v SR Sloveniji usposabljati kadre za delo z d i s o - cialno mladino n a v i s o k o š o l s k i r a v n i . Sicer bomo čalali do leta 1 9 9 0 in Se d a l j e . Odpreti v Sloveniji možnost v i s o k o š o l ­ skega študija ortopedagogike bi ne bilo pomembno le zaradi ustvarjanja ustreznih k a d r o v s k i h p o t e n c i a l o v , pač pa tudi za­

radi r a z v o j a s t r o k e .

Glede na h e t e r o g e n o s t populacije mladostnikov v vzgojnih za­

vodih se zdi neupravičena zahteva, da je ustrezna izobrazba za vzgojitelje v v z g o j n i h zavodih le specialna p e d a g o g i k a . V praksi so se kot strokovni delavci na tem p o d r o č j u o b n e s ­ li tudi p s i h o l o g i , socialni delavci in s o c i o l o g i . Tem p r o f i ­ lom tudi v prihodnje ne bi bilo smiselno zapirati poti v vzgojne zavode, prav p a bi b i l o , da bi jim predpisali o b v e z ­ no dopolnilno izobrazbo i z specialne p e d a g o g i k e .

Za starejše pedagoške delavce v vzgojnih zavodih, ki nimajo ustrezne specialno pedagoške i z o b r a z b e , bi morale kadrovske šole o r g a n i z i r a t i dopolnilno i z o b r a ž e v a n j e .

Vsi pedagoški delavci v vzgojnih zavodih bi se morali vključe­

vati tudi v permanentno i z o b r a ž e v ^ m j e . Programi permanentnega izobraževanja bi morali obsegati specialna znanja za o b r a v n a ­ vanje otrok in mladostnikov z M C D , organikov, nevrotikov.

psihotikov in drugih t.i. rizičnih primerov. V ta namen naj bi Društvo defektologov (Sekcija za M V O ) predložilo p o s e b n i izobraževalni skupnosti za pedagoško usmeritev ustrezen p r o ­ gram za financiranje dodatnega in permanentnega i z o b r a ž e v a n ­ ja.

To n a j bi bila prehodna oblika izobraževanja, dokler ne b i bil dokončno organiziran študij na drugi s t o p n j i .

Pri usposabljanju pedagoških delavcev za delo z ailadino z MVO b i bilo treba zasnovati Širok profil pedagoga - v z g o j i ­ telja, ki bi lahko uspešno deloval tako v vzgojnem zavodu kot tudi v doaovih srednjega usmerjenega izobraževanja, d o ­ movih oziroma zavodih za posebne kategorije motenih in p r i ­ zadetih, k a z e n s k i h u s t a n o v a h , v študentskih domovih, m l a d i n ­ skih k l u b i h , jKjdaljšanem'bivanju in celodnevnem v a r s t v u i n p o d o b n o .

Tako je bil zamišljen profil mladinskega vzgojitelja p r i snovanju študija pedagogike na Filozofski f a k u l t e t i . Tak koncept usposabljanja bi b i l smotrn iz mentalno h i g i e n s k i h razlogov. Specialni pedagogi naj ne bi bili prisiljeni v s e življenje delovati le na o ž j e m strokovnem p o d r o č j u , ki je psihično izjemno o b r e m e n j u j o č e . S takim k o n c e p t o m bi p r e ­ segli tudi umetno delitev na p e d a g o g e , ki se u s p o s a b l j a j o za delo z motenimi in p r i z a d e t i m i , in p a na p e d a g o g e , k i se u s p o s a b l j a j o sa delo z " n o r m a l n i m i " otroki in m l a d o s t ­ n i k i .

6. Potreba po ustanovitvi r e p u b l i š k e g a s v e t o v a l n o - n a d z o r - nega o r g a n a za vzgojne zavode

Družbena s k r b , ki jo posvečamo zavodski vzgoji otrok in mla­

dine z motnjami vedenja in o s e b n o s t i , je premalo sistematič­

na, razni p o s k u s i nudenja strokovne pomoči vzgojnim zavodom pa so premalo u s k l a j e n i . Posledice takega stanja se k a ž e j o v neenotnih teoretično-konceptualnih izhodiščih vzgojnega

in prevzgojnega dela v vzgojnih zavodih, pomanjkljivi s a m o ­ upravni ureditvi tega področja in nenazadnje tudi v raznih ekscesnih dogodkih v posameznih vzgojnih zavodih z-neprijet­

nimi: zapleti in odmevi v strokovnih krogih ter širši javnos­

t i .

Zato predlagajno ustanovitev posebnega centralnega svetovalno- nadzornega organa (skupine) za področje dela vzgojnih zavodov pri Republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje ter teles­

no kulturo ali pri Zavodu SRS za šolstvo, ki naj v prihodnje usklajuje delo slovenskih vzgojnih zavodov, pomaga pri na­

daljnjem snovanju dela v vzgojnih zavodih v skladu s sodob­

nimi strokovno-tehničnimi dognanji na področju vzgoje in prevzgoje otrok z MVO ter v skladu s splošnimi humanitarnimi načeli naše d r u ž b e , pomaga pri realizaciji teh konceptov, n u ­ di svetovalno in človeško pomoč v vodstvu in osebju vzgojnih zavodov, skrbi za ustrezno pravno-upravno ureditev področja dela vzgojnih zavodov in končno izvaja tudi vse oblike uprav- no-pravnega nadzora nad njihovim delom.

Svetovalna vloga takega organa se ne bi smela ločevati od n a d z o r n e , poudarek pa bi moral biti predvsem na njegovi s v e ­ tovalni f u n k c i j i . Nujna je pravzaprav vzpostavitev čim b o l j ­ še komunikacije med svetovalno-nadzornim organom in v z g o j n i ­ mi z a v o d i . Komunikacija nikakor ne bi smela biti administra- t i v n o - b i r o k r a t s k a , ampak bi se morala odvijati predvsem v obliki n e p o s r e d n i h osebnih stikov in po principih kar se da h o r i z o n t a l n e g a odnosa demokratičnega načina reševanja vseh tekočih p r o b l e m o v . Skupino bi morali sestavljati ugledni strokovnjčiki na področju zavodske vzgoje, ki naj bi si med • zavodskimi delavci ustvarili avtoriteto s kvalitetnim stro­

k o v n i m d e l o m , vendar pa bi morala imeti skupina tudi p o o b l a s ­ tila za administrativne posege. Glede na obseg dela bi bilo smotrno, da bi bila to profesionalna skupina, v kateri naj bi

imeli sodelavci polni delovni č a s , sestavljena pa naj bi bila iz različnih strokovnih profilov, in sicer: p e d a g o g a , p s i h o l o g a , socialnega delavca in pravnika.

7. Raziskovanje in inovativna dejavnost

Raziskovalnemu delu naj se v prihodnje posveti ustrezna pozornost. Dosedanja praksa je pokazala, da zavodi sami niso sposobni prevzeti večjih raziskovalnih projektov. Do sedaj je na tem področju delal le Inštitut za k r i m i n o l o g i ­ jo (Eksperiment v L o g a t c u ) , Pedagoški inštitut, ki bi bil primeren nosilec tovrstnih raziskav, p a se v to delo d o s ­ lej ni v k l j u č e v a l . Treba je razmisliti o tem, da naj bi raziskovalno delo vodila neka institucija ali strokovna skupina. Prav tako bi bilo primerno vključiti v posamezne raziskave strokovne delavce vzgojnih zavodov.

Zavodi še posebej pogrešajo katamnestične raziskave o d p u š ­ čenih otrok in mladostnikov, saj vidijo v tem osnovo za analizo vzgojnega dela v zavodih. .

V tem trenutku uvrščajo vzgojni zavodi med inovacije pred­

vsem nove oblike (razne dopolnitve ali a l t e r n a t i v e ) v z g o j ­ nega dela. Vsak zavod bi moral r a z m i š l j a t i , katere nove o b ­ like bi bile možne pri njihovem nadalnjem d e l u . Za u v a j a n ­ je novih oblik so odgovorni tudi republiški o r g a n i .

Prehodni mladinski dom v Jaršah naj bi prevzel organizacijo in izvajanje k r a t k o t r a j n i h tretmajev.

Razen stanovanjskih skupin naj bi vzgojni zavodi v p r i h o d n j e še posebno p r o u č i l i možnosti posebnih skupin v domovih za u č e n c e .

Predpogoj za ustrezno delovanje novih oblik je pravilna diagnostična in prognostična ocena. Zato je treba v z p o ­ redno z novimi oblikami vzgojnega dela s populacijo MVO o b l i k o v a t i tudi kriterije na vključevanje v te o b l i k e .

Proučiti je treba možnosti razvijanja dopolnilnih oblik za obravnavo zasvojenih (alkohol, m a m i l a ) mladostnikov. Pri tem je pomembno vprašanje, v kolikšni meri naj bi se p o v e ­ zovali z zdravstvom. Tudi formalno je treba zagotoviti usklajeno delovanje vseh oblik vzgojnega dela. Tako uskla­

jenost bi lahko zagotovila stalna strokovna skupina.

Razvijajo naj se alternativne oblike za tiste, ki jim za­

vodska vzgoja ni potrebna in pri katerih bi se lahko izog­

nili oddaji v zavod.

Pri delu z vedenjsko in osebnostno moteno mladino naj se še bolj uvaja sodelovanje prostovoljcev ( š t u d e n t o v ) . P r o s t o v o l j ­ no delo ima svoje mesto v procesu obravnave, predvsem na pod­

ročju p r o s t e g a č a s a , omogočanja vključevanja v različna o k o ­ lja in pridobivanje pozitivnejših socialnih i z k u š e n j . Z delom p r o s t o v o l j c e v naj se seznani širšo javnost. Prostovoljno delo pa je lahko tudi oblika prakse študentov na kadrovskih š o l a h .