Toni Mesko je glavni
predstavnik prodajalcev in zapisovalec zgodh. Trenutno se odvaja bergel in mrzlicno caka na stanovanje. Skrbi za moralo in disclplino
prodajalskega aktlva. Prisega na Johna lennona, filme
Alfreda Hitchcocka in nogomet - ceprav tega zadnje case vee
gleda, kot igra.
Urednica: Spela Razpotnik
Namestnika urednice (na porodniskem):
Bojan Dekleva in Maja Vizintin Uredniski odbor: Luna JuranCic Sribar, Alenka Lamovsek, Gregor ft Harm, Tomislav Gruden, MaruSa Bertoncelj Sodelavci urednistva: Toni Mesko, Tanja Vuzem, Maja Kozar, Andrej Mesaric Oblikovanje: Daniel Novosel
Lektoriranje: UrSa Cehovin, Darja Pekolj, MaruSa Bertoncelj
lIustracije: Nik Knez, Andrej Bubriic, ' Damjan Majkic, Matilda Magdalena '
Dobro ' .
Fotografija na naslovnici: Jaka Adamic, Dnevnik
Tisk: Tiskarna Vovk
Izdajatelj: DruStvo Kralji ulice ISSN 1854-2654
Cena Casopisa v ulicni prodaji je 1 EUR, V primeru poSiljanja Casopisa po poSti je cena enega izvoda 2 EUR,
Letna narocnina za organizacije je v Sioveniji 20 EUR, v tujini pa 40 EUR.
Naslov uredniStva: Drustvo Kralji Lilice, Poljanska cesta 14, 1000 Ljubljana.
Telefon: 059 022 503 Fax: 059 022 504 , E-mail : kraljiulice@gmail.com
Spletna stran: www.kraljiulice,org Transakcijski racun za prostovoljne prispevke: 05100-8012105010 odprt pri ABanki Vipa d.d.
PROjEKT PODPIRAjO Mestna obcina Ljubljana -- Ministrstvo za kulturo --Ministrstvo za delo, druzino in socialne zadeve -- Urad za mladino -
Urad Vlade za komuniciranje, ad januarja 2007 so Kralji ulice clan mednarodne mreze cestnih casopisov (INSP),
Uvodnik To sem jaz INSP Bilanca
Pogovor na cetrtni skupnosti 3 THe odvisnik (5. del)
Razstava Kralj & kraljica Tatoo zgodba
Izdelek Ie izmecek akcije Dogodkl
Brezdomski nogomet Dnevnik lopova (13. del) Gostujoca kolumnistka Sol& Koper
O.S. Danile Kumar
'Pogled s strani
Izven konteksta Boiji ping pong Maribor naj iivi Nekaj cestnih Izza resetk
Brezplacne prireditve Ulicni horoskop Oglasna deska Razvedrilo
3 3 4 5 6 8 10 11 11 12 14 15
16
Kj11' LJ I
17'
UL I CE
18 I
20 22 23 -, 24 25 26 27 28 28 29
30
-
;
Siovenija je s 1, majem 2004 postala clanica Evropske unije,
Ta publikacija je prejela financno podporo'prosrama, s katerim leli slovenska vlada prispevati k obveScen05ti, razumevanju in javnl razpravi 0 clanstvu v EU ter 0 vseh posledicah clanstva za i ivljenje slovenskih drtavljanov in drtavljank,
Program obvescanja izvaja Urad via de za komuniciranje,
Vasa vprasanja so vedno dobrodosla na evrofonu 080 2002, vevronabiralniku, CregorCiceva 25, 1000 Ljubljana, na e/ektronskem J1aslovu evrofon@gov,si in na domaCi
SLOVellIJa strani http://evropa,gov.si, kjer so vam na voljo tl)di'informacije"
PRAVILA PRODAjE CASOPISA KRALJI ULiCE
Ker zelimo, da bi easopis Kralji ulice lahko prodajato Cim vee Ijudi in da bi dosegel eim sirsi krog bralcev ter da bi postal redni, meseeno izhajajoei easo pis, je pomembno, da vsi skupaj skrbimo za njegov dober ugled, Ko prodajate easopis Kralji ulice, namree ne predstavljate Ie sebe pac pa celoten projekt Kralji ulice, Doslej so bili nasi prodajalci v JaVllosti zelo dobro sprejeti in so mnogi kupci pohvalili njihov pristop, Zelo si zelimo, da tako ostane tudi v prihodnje, zato prodajalce in prodajalke prosimo, da se drzijo spodnjih pravil
In tudi svojega obeutka 0 tem, kako easopis Kralji ulicese bolj priblizati nasim bralcem,
1, Casopis prodajam na miren in nevsiljiv naCin,
2, Drugim prodaJalcem easopisa Kralji ulice izkazujem spostovanje in se zavedam, da imajo ravno tako pravico do prodaje easopisa kot jaz sam/a, 3, Z drugimi prodajalci se miroljubno dogovarjam tudi glede lokacije prodaje, 4, Morebitne nesporazume resujem na miroljuben naCin,
5, lyIed p,rodajanjem casopisa ~e uP?,rabljam alkohola i~/ali drugih drog, 6, Casopls prodaJam po njegovi cenl In kupcev ne zavaJam , '
7, Spostujem odroeitev kupca glede nakupa easopisa, , Ce se prodajalec ne drzi pravil prodaje, je na tonajp'rej opomnjen s strani strokovnega delavca, potem pa lahko zaeasno ali trajno izgubi pravic;o do
prodaje easopisa Kralji ulice, '
Prosimo kupce, naj nam v urednistvo sporolijo morebitne krsitve zgornjih
pravil! '
Zbiranje prispevkov ZA PONATIS CASOPISA ni aktivnost drustva, ampak je
poskus zavajanja kupcev! '
2
l7.. 11>. a I·' ul'" JI It.. - J IIIJ'" 'U" "007 -:,~~.,.,:l," ., ' ....", Iwww.street-papers . org
Mnenja avtorjev prispevkov ne odraZajo vselej mnenj urednistva,
--
kako poteka delo. »V redu«, si misli . 9.55: odhod na malico. Odidem v BTC po kruh in mandarine za oba 5 sodelavcem, 5
sabo imava par konzerv rib. Po malici nazaj na 31 dostavni tiro Sodelavec z vilicarjem premakne nekaj palet, da lahko jaz prestavim trepno na drugi vagon. Tovornjaki
z avtobusa, grem v trgovino in kupim liter Rebule.
Grem na klopco, kjer me cakajo. Pogovarjajo se, kako in kaj. Zagledajo me in v oceh jim
vidim veselje. Ponudijo mi jesti in piti,
zadeve, se pravi policije, katera nas ze tako ali tako pozna. Naredijo uradni zaznamek. Opozorijo nas, naj bo mir, kar tudi je, in se odpravijo naprej. Komentar:
, .fElJCl}k
*
C\l...
u....... o :>
C\l
. Dolder sis tern posl'edno . .
ali neposredno nagrajuje zgolj tiste,'ki se mu ·
prilagajajo, je vsak pozdrav enakim moznostirn s strani uradnih institucij ~ prazna- mamja. Smo ze skoraj na . . sredini Evropskega leta enakih moinosti za vse in bolj ko se naprezam, da bi kje uzrla kak rezultatte pobude, manj verjamem, da je cilj uresniCIjiv - zdaj, eez 20 ali 200 let. Z nogami natleh in veasih tudi z glavo v pesku pri Kraljih . ostajamo optimisti,'a verjemite,hi lahko. Predvsem Se ni
lahko znebiti posmehljivega obcutka bb besedni zvezi
»enake moznosti«. Prvic zato, ker se lahko karnaprej sprasujemo enoinisto: kje so zdaj te»enake moznosti~<?
Vsakic, ko se na nasbbrne kdo z izkusnjo vee kat . oCitne odrinjenosti, linca in deprivilegiranosti,je to veCinoma posledka pray njegovega socialnega statusa, osebnih prepricanj inmnenj, psihofizicne kondicije WaH narodnosti - to pa je Ie nekaj karakteristik,ki NE SMEJO BITlpodlaga za diskriminacijo. Drugic, ker je popularizirani pojem drugamosti lahko zelo ra,ztegljiv, predvs€in pa zmanipuliran in celo pogojen ravno z diskrin:linatornostjo - ko nekaj opredelimo za »drugacno«' in temu namenjamo »drugaeno«
obravnavo, mar ne diskriminiramo? Resniena odprava diskriminacije bi bila mozna sele,ko bi nehali poudarjati razlicnost - ko bi postalosamoumevna, da-smo razlicni in bi se priprava zakonov opirala'zgoljna tis to, kar nam je v osnovi skupno, vse drugo pa biprilagodili
.~-.
avtor* Branko Bratun
,
DAN BREZDOMNEGAZELEZNICARJA
Sem Branko Bratun, rojen leta1964, red no zaposlen pri Siovenskih oleleznicah. Zivim na ulici, tako sem se odloCiI. Od doma, iz Vnajnarjev, sem odsel, ker se nisem zelel prepirat 5 svojimi brati. V prvem delu bom opisal svoj delovni del dneva, v drugem pa, kako preolivljam »prosti Cas«.
07.00: zacetek dela na Siovenskih oleleznicah, Kajuhova 54. Razpored dela: trije vagoni zemlje iz Avstrije, ki so presle prek drce v Zalogu, kjer sem delal enajst let, zdaj pa sem v Mostah.
Pripravit grem vse potrebno za
nemoten potek dela (vilicar in jaz ponudim njim cigarete. Spijem
trepna - klanCina) . Pregledam nekaj poolirkov, odtrgam malo
vse tri vagone, tovor je sendvica. Pocasi jem in
pravilno naloolen brez opazujem dogajanje.
vidnih napak. Tovornjaki Slisim marsikaksno
ole cakajo za odvoz. trpko pa tudi veselo
Ura7.30,sodelavec zgodbo, dodam se
se pripelje z nekaj sal, da Iljudem
vilicarjem. Prvi dvignem samozaupanje.
vagon se razklada, Odprem steklenico vina.
pribliolno 40 ton ima. Skupaj pocasi pijemo,
Tovornjaki odvaZajo tovor. cakajoc natopel obrok v
Vmes pride poslovodja pogledat, Vincencijevi zvezi dobrote ob
18.00. Pogovarjamo se in smejimo.
Dobimo se obisk organov za notranje tretji vagon je izpraznjen. OCistiva vagone in pospraviva. Odhitiva . proti tiru 28 vskladisce v carinsko cono, kjer sev bistvu grbljem yes cas. Zacneva razkladat tovor. Isti postopek kot prej. Na pomoc priskoci se sodelavec vilicarist Palete vozita v skladisce sto metrov dalec. Ob 14.20delo koncano. Pospravimo. Dan vslLizbi se izteka. Grem si oprat roke inobraz ter se preoblecem. Podpisem se knjigo nastopov irl odhodov iz sluzbe. Razmi~ljarn: »160 ton
razloolenih ob pravem casu, brez problemov«. Ob 15.00 sluolba koncana. Odidem proti postaji LPP-ja. Kar bo, pa boo Odpeljem
se proti Tromostovju, kjer smo zmenjeni 5 prijatelji. Stopim
. - NO SI l7. . .
~~S:~~~~SakO 17 0 . grIll
izpostavljanje druzbeno . sibkejsih ni nie drugega kot
signal, da smo od tj. »enakosti« se
krepkooddaljeni. ENA-KOST v grlu druzbe. In
~evladnihorganizacij ter njenih varovancev.
Ce je bil Clovek nekoc cenjen kot delovna sila, je danes (poleg se bolj cenjenega potrosoika) »potrosnaroba«
in enakost se tako preveckrat zaene selepri »enakosti proracunov«. V akcijskem programu Skupnosti za boj proti diskriminacijiEV beremo, da imajo nevladne organizacijeldjueno vlogo pri uresnicevanju enakosti.
To je castna naloga, ki namjo je podelila »mama EV«, ' a je njena uresnieljivost vprasljiva se toliko bolj, ce . verno, da obstaja precejsnja neenakost socialnih politik njenih »hcera Clanic«, za nas pa sploh, saj je Slovenija po polotaju NVO glede na pravne in ekonomske zmoznostidelovanja na samem repu v primerjavi s
»sestrami«.
Ena-:-kost, yam reeem. Khrk, khrk.
TOSEMJAZ
vozijo tako, da casa za pocitek ni . Delo postaja rutina, z rocnim vilicarjem premikam paleto za paleto, on pa naklada na tovornjake. Drugi vagon je prazen. Pride drugi sodelavec z informacijo, da imava na tiru 28 za razloolit se vagon Red bull-a. Pohitiva 5 tretjim vagonom. Palete, ki so sluolile za za~Cito tovora, odpeljemo na za to doloceno mesto. Tudi
»Kaj sploh hocejo, pajaci, naj lovijo lopove in . Ijudi, ki so pokradli cele tovarne!« Ura je 19.00, olelodec je poln, deloma. Odidemo. Nadaljevanje sledi, ce Ie to dragi bralci olelite. To sem napisal iz srca, zato ker nam nekako pomagate, ko kupite revijo Kralji ulice.
3
'---J'IIIK~r-rl-al..--..Jj it--lu ...ll-Hi c-t-e~p~ot-¥s~t- ~a..-I i ~d ... e"-t-I--.-.m'-He ... d...-n.-r1at-t-rt-t-od~ne~g~a"l--~) casopisnega gibanja .
Casopis KraIji ulice je billetos sprejet v Mednarodno zvezo cestnih easopisov (INSP - International Network of Street Papers). Mednarodna zveza cestnih easopisov zdruzuje casopise, ki jih prodajajo in veasih tudi ustvarjajo brezdomci in ostali Ijudje, ki zivijo pod pragom revseine po celem svetu. Razvila se je iz potreb po izmenjavi idej in spoznavanju najboljsih praks med vse hitreje nastajajoCimi cestnimi easopisi, ki so se vzpostavljali v 90-tih Ietih prejsnjega stoletja. INSP je moeno mednarodno medijsko gibanje, ki temelji na preprieanju, da je izmenjava informacij kljucna pri spopadanju s problemi brezdomstva in revsCine. Tako omogoea komunikacijo med svojimi 80 Clani, ki so razporejeni po 27 drZavah sveta. ]unija letos bo na Poljskem potekaI uradni sprejem KraIjev ulice v Mednarodno zvezo cestnih easopisov. Z vstopom v Mednarodno zvezo cestnih easopisov smo se KraIji ulice zavezali k . spostovanju njihove listine in Clanskim kriterijem zveze.
LISTINA CESTNIH CASOPISOV IN DEKLARACI]A CLANSTVA V MEDNARODNI ZVEZI CESTNIH CASOPISOV
Listina Mednarodne zveze cestnih easopisov vsebuje glavne smernice delovanja mednarodnega gibanja cestnih easopisov. Vsi cestni casopisi, ki so Clani zveze INSp, morajo sIediti usmeritvam, ki so navedene v listini:
a) Usmerjenost v pomoe za samopomoe socialno d) Ustvarjanje Rakovostnih cestniheasopisov, . izkljueenim skupinam ljudi (v nekaterih kijih prodajalci s ponosom prodajajo,
drZavahso v to kategorijo vkljuceni Ie . javnost-pa z veseIjem kupuje. To s pomoejo . brezdomci), in sicerskozi vkljucevanje v opolnomoeenjaprekine cikeI odvisnostL
ekonomsko sfero in s podpiranjem njihovega . .
ponovnega vkljueevanja v druzbo s socialno . e) . Usmerjenost k socialni odgovornosti v
podporo. . . poslu v smislu uredniske politike, osebnih
. delovnih odnosov,odnosov s P!odajillci b) Poraba celotnega finanenega presezka za in okoljevarstvene politike. Usmerjenost
financiranje pomoCi prodaja:lcem, socialno k zmerniporabi denarja za financiranje .'.
izkljueenih ali socialno usmerjenih dejavnosti. strok6vnjh delavcev, predvsem pa usrnerjenost V sak easopis poda svoje letno poroCilo izbrani k porabi denarja v korist prodajalcem in za neodvisni organizacijiz namenom zagotovitve njihovo podporo.
financne transparehtnosti.
f). Podpora petspektivnihcestnih easopisov s c) Omogoeanje vkljueevanja socialno . podobno usmeritvijo, ki nameravajo podpisa.ti
zapostavljenih v medijsko sferb in medijsko listinG cestnih casopisov. ' . . delovanje v korist socialno izkljucenih.
Urednistvo
Vabimo vas tudi,
da na spletnem naslovu www.kraljiulice.org poiseete in izpolnite naso anketo 0 branosti Kraljev ulice ter se tako potegujete za zanimive nagrade.
J ._
l~avto_ ___r*_C_V_rt_o_rn
__ ir_C __lon_s_k~Y _
________-E~~~~
________~~F=~~~---~)
Ko nas zadnje case po vseh medijih bombardirajo z govorom o veeji rodnosti Siovenk, 0 veeji nata'iiteti »Slovenekov« in se za to zavzemajo podjetniki, politiki, eelo vi ada, se postavlja vprasanje, kaj bo s temi otroki eez dvajset let in kje bodo, ee, bog ne daj, ne bodo kloni. V zvezi stem nastopa tudi slovenska psihiatrija ali
30.000 umirajocih, na zivotarjenje s tabletami obsojenih, ki jih
krotoviei zivljenje, ali jih - bolje receno - muCi psihiatrija. Ostane kak milijon zdravih Sioveneev, sposobnih rojstva otrok. Hja, kaj pa, ce bipriceli kar klonirati ... Joj, pa saj to so vendar prepovedali. Kljub temu ima vsaj del umetno spocetih otrok moznost, da pristane v primezu psihiatrov. Kje bi bili danes, ce ne bi del koroskih Sioveneev glasoval za Avstrijo in ce ne bi leta 191' 8 . umorili Karla Mozino, in to, saj ne
racunala* Tanja in Gregor
B;l£l)OC1R . ~SjBJIAl'Rl/ · , .
mo.re~ i\N fJB SlO.)~A, 1N I.A 1LJi
verJetl, 10. - ~ "1SJ~.7iS~~ ,Jj
ok~obra,
na dan .-1/.~" ; ~"\-E'G ;
Adusevnega zdravja. Pa smo
NA 1£)0
qtam. Danes so Siovenei v dezeli h t
- ~, 0"
na sencni strani Alp redkejsi kot PpOt 0be .. t k v k' d d' S d , o r e uJemo
. ocevsd, ~e .ve Je. kde aJ vdam.
Je men a ze Jasno, 0 re uCira b' I tv d I' .
5
tfl' k' pre IV~ s. 0 Yd' 0 1r:,l . en ?rJan~k'l.Z raznlml mo ItenekI, nozlnane I, k· vk" h Id Ivk'
a metone I In a 0 e I nas t . b I h I' P I'
ma raj? helde ..~ JHe v to JU, k t BegunJa rlJI ras oveu 0 nam je to' seen~ ze presneto dobro
. v . I J . K I v 'k p astleno oplsa OSIP a asnl ov I v noveli Psihiatricna drzava na
v . t . AI K vk' soncnl s rani p. 0 mos 1m po
'h' . v 'h h d I . . pSI latnenl seansane e uJeJo . . v k . . k .. h
»plpe« In zens am po InJe ClJa - ne vem zaradi cesa - izostaja
.. . 'k v
menstruaClJa, Je marsl omu ze jasno, da zakona 0 nataliteti in o dusevnem zdravju sploh ne rabimo, ker bomo leta 2021 itak zevsi na tabletkah, redueirajoeih
Gregor je star 56 let in ze dye leti noei prezivlja v kontejnerjih na Poljanski, kjer se nahaja zavetisce za brezdomce. Po ze zajetni mnozici poskusov najeti sobo, se mu sreca se vedno ni nasmehnila. Ker ni student, ampak »starejsi«
moski, postane stanodajalcem cudno in . sumljivo. Zacnejo sprasevati najrazlicnejse stvari:
ali ste
ali boljekje ste zaposleni, kdaj dobite placo, koliko place imate, nimate druiine
ipd..Manjka sarno se vprasanje
kolikokrat na dan obiscete sanitarije.
Vse te stvarl Gregorju precej zbijajo motivacijo, a pravi, da se ne bo vdal.Zeli imeti svojo posteljo in svoj mir ter zaziveti
dostojno zivljenje. .
Prihodki:
206 evrov mesecne socialne podpore
131 evrov za usposabljanje na delovnem mestu prek Zavoda, ki se zakljuci z junijem
Skupaj: okoli 337 evrov Odhodki:
Celotno socialno podporo porabi za hrano, ki je skoraj najdrazja.
Ostalo navadno porabi za sVQje mini razvade (kakSna kavica v lokalu, kdaj pa kdaj malic a v gostilni ipd.)
Vcasih mu uspe prihraniti nekaj evrov, v prihodnosti bi si rad najel sobo.
torej zakon 0 kloniranju.
N I d b' I " v , ova va a I mora a »Junsatl«
ne na Bruselj, temvec na UPK P I" d V' . 0 ~e In po ruznlee t d't' I' d' k' t ..
er osvo 0 I I JU I, I rplJo vklenjeni v psihiatric.ne okove.
P ' " ' V • kravt'Jo: paClel~todm nOrlSnlee,
me om zem JO e laveem t V t d t' .
ovar~e! s ~v en om unlverze.
Za pSlhlatrieno obravnavo pa t .. kv ' k . . t' v
sOb
azlneo omunls lena d .f" 0 d I' u oma IJa. anes so ovo Jene. . t · · · d . d . I sankJe)u rk,)e ndovJNAan, J.e . etJ·~
ne oe ne I - 0 pSI hla rlJe . v k " k
. unleen - pun pesnl .
Nekoc
za casa zivljenja materija v energijo,
hitrost zmagovalka, vse kar zivi
.. . -.
se v energlJo spremlnJa:
Planeti . in vse,
v visjo zavest prestopilo, zlata doba
in upanje naobzorju vse izpolnjeno,
pogledi Ijubezni iz oei
. vsemilosti.
JonAramis
---~~--- .:,:..~.:.~.:J..
....'" Kl'alji ulice - JuniJ 20075
avtorja* Bojan Dekleva in Spela Razpotnil<
.. OR NA CETRTNI
GO V I '
zdrovstvenoP o _ 11. DEL
omisije zo soc!Olno- V rejsnjih
SKU PNOSTI .
deleiili seslanka .K a leWObrezd~WSIV?'al
kako soredstovniki
Kro~jev'~~:i;
cetrtnihs~pn:si~~tne
skupn?stl;d~r~~1jO'1i bod~ce,
kem letu smo se P 1 dih v eni od IJublJ , izJ'oV predstovnlkOd't' in kako so SI pr1,vi:mOtudi od IJudl V 1ans , blemotiko m ,0
o _ no osnoV1 v kusoli nare 1 I, k' 'ih pogosto s IS varstvo In
P~':m
Kroljev uhce sm zi z njim ze pos isano mneJ.1Jo, I Jdojemol~ bre~anosnjemprlspev
dveh steyd domstvo, koj, so v
~~~
odziva:mo no vso op .Na podlagi tern, izhajajocih iz pogovora v cetrtni skupnosti, ld smo ga analizirali v prejsnjih stevilkah, bomo tokrat razmisljali 0 staliScih do brezdomstva v nasem okolju in izpostavili nekatere stem povezane probleme. Sledi torej razmislek 0 stalisCih do brezdomstva v sirsi populaciji, pri cemer bomo uporabili in nadgradili nekatere iz fokusne skupine dobljene teme. V razmisleku bomo uporabili tudi . nekatere pogosteje slisane odzive sirsejavnosti na problematiko brezdomstva.
Za tranzicijske druzbe, kot je tudi nasa, so znacilne nenadne spremembe v smeri vecje pluralizacije, ld so najhitreje opazne ravno v urbanih obmocjih in v najvecjem obsegu v prestolnicah kot najbolj pretocnih in obenem brezimnost nudecih obmocjih.
Kot druzba se soocamo z novimi pojavi, od katerih nekatere vecina prebivalstva pray hitro nekriticno .sprejme (primer »potrosniSkih svetiSc«
- nakupovalnih centrov in njihovega nesiutenega razmaha v zadnjih 15 letih), ob drugih pa se Iahko se daIjsi cas kresejo ognjene strele in se nasprotovanja med skupinami z razlicnimi interesi na videz nikamor ne premaknejo (primer gradnje dzamije).
Na pojave, ki so za prebivalce kulturno neumestijivi, tuji, novi, se ti pogosto odzivajo s strahom in
odporom. Okrepi se tudi trend zagledanosti v poznano, pogosto mitolosko, kar naj bi nekoe bilo tisto pravo, danes pa tega skorajda ni vee. Morda je
ed~n od najbolj mocnih Ioeevainih principov tega, kaJ od novoprihajajocih pojavov je v sirsi javnosti zazeleno in kaj ne, princip Ioeevanja med tern, kar prihaja iz ekonomsko razvitejsega zahodnega sveta in na drugi strani vsem, kar prihaja od drugod, ceprav pa tudi ta Iogika ne zdrZi. Prosjaeenje na ulicah na tisoc in en nacin je namrec v velild meri znacilnost »ekonomsko razvitega sve.ta« in skorajda nepogresljiv del velikih blescecih prestolnic Evrope ter ZDA (tudi sprehod po »mitoloskem Parizu« s tamkajsnjimi »mitoloskimi closhardi«, pray hitro razkrije neverjetno raznolikost naCinov prosjacenja, ze sarno po vIakih podzemne zeleznice). »Hrbtna plat« zahodnega bliSea in dejstvo, da ekonomsld razvoj prinasa in naplavlja tudi vse vee neuspelih . poskusov vkljucitve dela prebivalstva, je pri Ijudeh
seveda nezazelena senca, ki bi jo, ce bi bilo to mogoee, oCitno raje skrili in umaknili iz svojih svetov, v najslabsem primeru - ali globoko v sebi - pa gojijo obeutek, naj z neuspelimi poskusi obraeunajo represivni organi in jih vendarle . umaknejo iz vidnega polj'a »vzornih ddavljanov«, ki jim za zdaj se nekako uspeva Ioviti ritem. Le kdo zeli biti vedno znova opominjan na. stranske posledice
lastnega nacina zivljenja in lastnih tezenj po napredku, kopicenju in razvoju?
Torej, na brezdomstvo in pojav ulicnega zivljenja, s poudarkom na ljudeh, ki prosijo, se mescani odzivajo v luci tranzicijske razpetosti, kjer silnice ylecejo hkrati v smer pospesene plurallzacije m napredka, obenem pa tudi tezijo k ohranitvi starega, poskusajo obdrZati nespremenjeno stanje ali celo vrniti »stanje od vceraj«, ki pa ga seveda ne znajo vec dobro opisati. Pojavi, povezani z brezdomstvom, namrec v ljudeh sprozajo zmedene in nasprotujoce si obcutke:
V ljudeh se med drugim zbujajo teznje in potreba po tern, da bi soljudem pomagali. Ob tern se v mnostvu razlicnih posameznikov in skupin, ki prosijo za pomoc, morajo nekako odlocati, kdo je ~jihovega socutja, usmiljenja ali pomoci vreden m kdo ne. Za to ne obstajajo ze izdelani kriteriji, pac pa se ljudje 0 tern vedno znova vsak po svoje izjavljajo, predvsem izhajajoc iz intuitivne ravni, torej na podlagi svojih notranjih predstav, predsodkov in globokih a nereflektiranih prepricanj. 0 locnicah med zasluznimi in
nezaslu,znimi se ljudje torej najpogosteje izjavljajo, ne da bl znali racionalno trdno utemeljiti svojo razmejitev. V razmejitvah, kdo je vreden pomoci in kdo ne, se skrivajo razlicni diskurzi, med njimi
p~ sta morda najbolj opazna ravno dva: (krscanski) dlSkurz usmiljenja in diskurz mi/oni (nasi si zasluzijo pomoc; neki drugi - tujci pa ne).
Z diskurzom krscanskega usmiljenja mislimo na prepricanje, da naj bi bil nekdo, ki prosi oz.
beraci na ulici, zares videti ubog in nebogljen, po
~oz.n0~ti b?lan, ostarel in sibak, nikakor pa naj ne
b~.bll vIdetl zdrav, mlad, pokoncen oz. kot da je z nJIm vse v redu. Ubogi si namrec zasluzijo denar
»v imenu boga/v bozje ime/v boga ime«, kdor da revnemu in ubogemu, si po krscansKem izrocilu tlakuje pot v nebesa oz. je dar ubogemu identic en daru samemu bogu. Ker pa beraci dandanes niso vec isti, kot so bili v »mitolosldh Kristusovih
~asi?(~ je lju.d.em tezko sprejeti nove pojavne oblike IzklJucenostl m mnogotere zgodbe odrinjenosti posameznika, zato si iscejo kar se Ie da trdne locnice, da bi se tudi v novonastalih okolisCinah znas,li in pravilno odlociii ter tako ugodili svoji vest!. To, da si na videz cili posamezniki ne
zasluzijo pomoci, pa je diskurz, ki verjetno presega zgolj krscanski diskurz usmiljenja, kjer je podarjeni denar »ubogemu« lahko zgolj miloscina in ni dejanje izmenjave med enakovrednima clovekoma.
Posamezniki se lahko na ulici pred mimoidoce v resnici postavijo na mnoge razlicne nacine in
~ · Kr~~ ~ce -~n~ 2007~~~~J ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
~---~~)
mnogoteri so lahko njihovi motivi za to dejanje.
Pri tern lahko izrazajo vee sibkosti, poniznosti, uklonljivosti ali pa vee ponosa, tudi nonsalantosti ali preprosto odsotnosti, pogosto pa lahko dajejo mimoidocim nasprotujoea si sporoeila, ki jih !i tezko desifrirajo in ob njih ostajajo zmedeni. Zelijo si, da bi jim kdo pojasnil, kdo je oseba, ki jih prosi in ali ta denar res krvavo potrebuje. Dejstvo je, da ljudje prosijo iz najrazlicnejsih motivov, nekateri ker so lacni, drugi, ker poskusajo zbrati denar za odmerek drage droge, tretji za svoj vsakodnevni alkohol, eetrti zato, ker to od njih zahteva njihov
»delodajalec« in peti morda slednjie Ie se zato, ker je to edini nacin komuniciranja z drugimi ljudmi, ki ga poznajo oz. ki jim je se ostal. Vsekakor pa prosjacenje za nikogar (vsaj na zacetku) ni nekaj preprostega, pravzaprav je vselej neprijetno delo, ki najpogosteje zahteva ter prinese doloeeno mero osebne degradacije, preden postane navada sprijaznjenega posameznika, ki v zivljenju nima vee kaj izgubiti.
o
zmedi ljudi na podrocju odzivanja na tiste, ki prosijo, govori tudi dejstvo, da so njihove opredelitve glede tega, kdo si zasluzi pomoe in kdo ne, pogosto nedosledne. Ista oseba se tako lahko zgraza nad »rejenostjo« nekaterih brezdomcev, ki na ulici prosijo, na drugem mestu pa lahko ista oseba omenja »svojega stalnega« brezdomca, ki mu vselej stoji ob strani (z evrom dnevno, na primer) in ki naj bi bil brezdomec par excellence, ki pa je slueajno pray tako ali morda 5e bolj »rejen« od koga drugega, prej omenjenega.Dodatno zanimivo je tudi naslednje opazanje.
Namrec, ljudje pogosto izrazajo simpatijo do
»pijanekov, ki iskreno povedo, da potrebujejo za .litrico rujnega«. Iz izjav ljudi je sklepati, da se
bolj kot njihov iskren pristop (namree, iskrenost uzivalca nedovoljenih drog se se ni izkazala za plodno, kar se tiee dobrodelnosti mimoidoeih), ljudi angazira nekaksno socutje, identifikacija, ki morda temelji na razsirjenosti in splosni sprejetosti alkoholizma v nasem kulturnem okolju, pri cemer realne skodljive posledice uporabe ene ali druge droge za Ijudi niti niso tako pomembne. Lahko bi rekli, da ljudje raje podprejo razvado, ki jim je poznana, ki je kulturno sprejeta in ni nek novi
»bav-bav«, ki ga se ne poznajo tako dobro in se zato njegovih posledic toliko bolj bojijo, pred pojavom samim pa si raje zakrijejo oei. Torej uzivalec
nedovoljenih drog dobro ve, da si mora izmisliti, za kaj potrebuje denar, saj iskrenost - »rabim za sut«, ne bo med mimoidoeimi vzbudila nobenega soeutja niti simpatije ali nagrade za iskrenost.
Zanimivo je se, da predstavniki sirse javnosti mnogokrat poudarjajo loenico med mladimi in starimi »klosarji«, do starejsih izrazajo simpatijo in soeutje, do mlajsih pa nerazumevanje in jih radi obkladajo z na predsodkih temeljeeimi izrazi, kot je »delomrznez«. Mlajsi ljudje na ulicah so vendarle novejsi pojav, tudi njihovo prosjaeenje, mnozicna odvisnost in dvojne diagnoze (odvisnost v kombinaciji z dusevno boleznijo) so pojavi, ki se jih kot druzba se nismo dobro navadili, kaj sele zanje zaeeli iskati ustrezne resitve. Verjetno je sprejetje nekega pojava za »svojega« predpogoj za urejanje tega podroeja, pri oblikovanju sistemskih resitev in politik sooeanja z brezdomsko problematiko pa je sodelovanje javnosti seveda kljucnega pomena.
Zato je tudi delo z javnostjo, njeno informiranje, obveseanje in osvescanje ena od kljucnih nalog, ki mora potekati vzporedno z oblikovanjem politik za zmanjsevanje brezdomstvain velikih materialnih razlik med deli prebivalstva. Nujen in pomemben cilj tranzicijskih druzb, kot je tlidi nasa, je torej sprejetje in normalizacija novih pojavnih oblik brezdomstva in socialne izkljueenosti ~ vvsmislu pojave sprejeti za svoje, za del nasega okolja. Ce kat druzba razglasamo, da postajamo del globalne skupnosti in smo na to po eni strani ponosni ter se veselimo sadov, ki bi jih povezovarije na globalni ravni lahko prineslo, ne prenesemo pa na ulici videti ljudi, ki prosijo, pa so ocitno priSli iz drugih kulturnih okolij - kaj ni to -svojevrstno sprenevedanje?
Javnost bo z kdo ve kaksnim tempom postopoma sprejela tudi »stranske uCinke« ekonomskega razvoja in pluralizacije. Javno mnenje in stalisea sirse javnosti do socialnih vprasanj so podlaga za razvoj solidarnosti, ta pa botruje edina uspesnim oblikam politik, takim, ki so osnovane na
skupnostih, na njihovih posebnostih in ki pri svojih projektih za resevanje problematike angazirajo ter vkljucujejo vse clane skupnosti.
avtor* Nix Zenk
V Kraljih ul:
O~jal/ljamo I~~
letnika 20071/ n'::e? aI/tor
NIX ~~Ol/ ~njige ))TH~alje~anjih
'PI
sal
pod I/. ' NKjO je sk ,odl/Isnik(( povem, znansfl/en17
pIli/om THe' ordj 1/ eeloti ' da sele ko prestucJ,' I, razlogol/. d 1~/ zaradi se malo je THe~r;t~/ ~aksnaj~ T~
bel bilo movoce nakadiS,Zt
ui/isnik V 17' odj/,' 0' si zbistris r, enk opisu'lek
'f- prl/ln dl/eL 7snOst in kaks'" mozganeo Se ' je zgodilo / dl(0j' e zaeel ... kad' , " Zl/ezk hI ~L Nix en in jezik je nekem lI1e ... , pred I/ee'" 1_ ItI marih bolj tekoc
b
'l Cjem tn I(ot cJ, , uano in besedeI takrat te'" k estu sosecJ, , esetlmi leti ' veselo klosar. n 'Ze alkohorl- '11je drzal/e AI' 1/
" '-0 SPa ' 11(/ I/end ' I V/Xj'e skacejo po PHI alkoh I 'Znal7ju THe' , ar ne liea ' papirju.
I/seh 0/ sedaj , -.fa je po"" r ab Drugega smo
Ob/~~
THe-ja,~a
je,!... Ostall/eli~asl
prenehal pa ne znam tezkpreC/ta/~
kaj Se prejsl7jem nad ioznal/a'ee poceti, niti1/ 0 nespecno n v je al/torju do ~'lel/anju odprtih strani nadaljel/an' Oe med 4 00 h ,'lJdjalo nek v racunalniku
ne znam al/totjel/o juZU Pa
preberit~
k 1_~n
jutrom 00, / dKSno' / zapreti, zato se
je bilo raje ogibam teh inteligentnih masin, ker ne
A vseeno, vern, po kaksnem
zanimivo bi bilo iti principu deluje vse
v Indijo, kamor so v mesto skupaj. Verjetno Goa na velika romali tedanji so v Ameriki vse skupaj zaceli hipiji, to je krscansko mesto ze davno, prvi racunalnik so ob zahodni obali Indijskega . naredili med drugo svetovno oceana. Tihomir, ki me je naucil vojno in je sifriral nemske vojne . uporabljati travo, je bil tudi sifre, ali pa mogoce vietnamske.
tam nekaj casa. Enkrat pa, ko je Cimer uziva v postelji z prisel v Maroko nabavit hasiS, dolenjsko princeso, me pray mu je en model dal kar »pis« zanima kako izgleda!
hasisa, ki je tehtal 10 gramov!
To mu je dal sarno za pokusnjo, Prav zazelel sem si malo dobrega rece se pa temu »pis«. skanka; sem Cisto u redu zadet,
sarno lahko bi bil se malo Ko sem kadil s Tihomirjem, sem bolj. Vcasih so rekli, kdor ni z prvic bil v blizini skuliranega majhnim zadovoljen, vecjega ni cloveka, poduhovljenega, zdel vreden!
se mi je kot Buda. Bilo mi
je dovolj, da sem spoznal in Guru v civilizaciji je lahko Ie zacutil to energijo in kam je psihiater, psihiater pa zato, namenjena, zato sem sel tudi jaz ker se ta ukvarja predvsem po tej poti in ni mi zal, ker vern, z ljudmi, pa tudi kuzki so da je to edina prava smer, to je zanimivi pacienti, ki jih lahko pot neskoncnosti, na kateri se guru pozdravi, saj ce je psihiater, dogajajo cudovite stvari. Zdaj bo mora bit se bioenergetik, maser, kdo mislil, da sem toliko zadet ter splosni naravni zdravnik, kot in da »bluzim«, ampak naj yam saman! Ko obvlada vse to, sele
tedaj lahko prezivi v civilizaciji, ne pa da nekdo govori neke nacitane besede iz Bhagavad Gite - ne, to ni noben guru, to je blefer in ga je treba na gobec!
Osho tudi ni bil guru, ampak je bille govornik resnice, kot je na smrtni postelji pred smrtjo
Z nasmehom dejal, da odhaja sarno njegovo telo, ki je starn in bolno, on pa ostaja z nami, njegova energija je ostala in to je nekaj, kar je pomembno, zaznati energije, se pravilnoizobrazevati
ter biti discipliniran. Spostovati moras to, s cimer se ukvarjas;
buden lahko postane kdor . koli, lahko je buden navaden kriminalec, policaj, ali pa prostitutka, ampak nisem se . . nikoli spoznal nobene, ki bi bila
budna, zenska mislim, ne ravno prostitutka.
Guru pa ni noben carovnik ali hipnotizer. Le indijska konoplja te lahko hipnotizira tako, da govoriS resnico in se pokaze, kakSen si v resnici. To vidi seveda tisti, ki ti je dal za kaditi, kaksen dober diler kot Tihomir . . On bi lahko bil guru. Enkrat sem pri njemu doma videl na . prvi strani odprto knjigo, kjer je pisalQ: »Pozdravljeni, moje ime je EI Sahat Mustafa Eiganda«, nekaj takega pac. In ko semhotel brati naprej, je Tihomir zaprl knjigo in rekel, da to ni zame - ha, on pa ni ved5ll, da sem jaz takrat ze prebral Carovnikovega vajenca od Evalda Flisarja! Bolj ko piSem 0 Tihomirju, bolj me prijemlje nostalgija po starih dobrih casih kajenja marihuane, ki te cisto zares dviguje - ne pa neke paranoj~ in cuden skank pa se hasis, fuji Ce Tihomir se goji marihuano, potem bi se mogoce odselil kar v Zagreb. Tudi Niko bi po mojem sel takoj tja, sarno ce bi imela denar za najemnino in za zivet!
Gandza je tudi ime za marihuano, kot tudi grass, pa hemp, pot, ter marjanca, na radiu pa vrtijo dobra
rock' a' billy glasbo. Taka muzka mi je bila bolj vsec od panka, ceprav sem v mladosti nosil irakezo ter imel pankerski imidz. Pa kaj me briga, kaj se . tam nekdo nekaj dere in zazigajo
kitare in bobni, imam raje tako glasbo, ki te spravi v dobro voljo. Pa mozganov nimam lacnih pank besedila, zato ker furam svoj pank!
Zdaj bi pa ze bil cas, da zvijem spet tega dihurja. Cimer je dobil samo pol grama za dva jurja, so ga malo nategnili, ampak on ni kaj prevec do rna v teh vodah, se bo ze kaj od mene naucil.
Pizda, dobra deluJe ta skank, pa sem si ga dal bolj malo noter, to pa zato, da lahko se piSem, pri zd.ravi pameti, in malo »sparam«
tudi.
8
kmetica, Dolenjka se je ustraSila za svojo
kmecko torbico in jo je cimer odnesel izpred mene. Grda je pa tako, da se je ne bi z rokavicam dotaknil - namrec torbice! Se opravicujem tej gospodicni in naj se ima lepo v nasem domu. Mogoce si je pa cimer nasel bodoco zeno in potem bo nekoe prebrala, kaj si mislim o njeni torbici! Saj veste, tisto -»ja sam svoju srecu nasao u smecu<<! To je verjetno nov nabn spoznavanja punc, da si celo noe pijan in zadet, potem pa enG najdes, ki je tam z istim namenom kot ti, pijana in zadeta in priSla je sreco iskatr
Skupina Orlek mi je vse bolj vsec, odkar sem slisal pes em njihovo »Hopla konopla«, dobro, ali ne? Pa tudi ko na koncu pove, da si bil od litra vina eisto fajn zadet - jaz sem zaeel piti s sestnajstimi leti, rdeee grajsko vino!
ad litra vina si zdaj zadet Ie od kake dobre domace malvazije, na Krasu. A veste, da je meni Kras zelo vsec, se posebej ce je zraven morje, kamor zaide sonce vsak dan.
Na drugi strani pa so alpske nase gore, ja, to je raj, saj zgleda vse skupaj kot konec sveta, kot da naprej ni nic vee. In res obstaja tak kraj na Krasu, ampak vam ne born povedal imena kraja, ker boste vsi navalil tja in si postavili vikendice, jaz pa ne born imel kje posadit marihuane! Razumete,
dobro je imeti dobre zelje zase, se lepse pa je, ee nimas zelje ter Ie pIa vas s tokom, zivljenje pa za povprecnega cloveka ni prekratko, marsikaj lahko kdo v zivljenju postori in se smrti veseli! Sarno, je pa tezko kaj storiti, ce v resnici eel cas spiS ter sarno sanjas in se pritozujes nad to bedo, v kateri ziviS!
Zdaj pa moram prizgati lue, . ker je ze temno. Na radiu Dur nazigajo dober rock' n' roll, taka
muzka meni odgovarja, ceprav, ko sem pred nekaj leti porival enG dvajsetletno Vesno, mi je pa pasal radio Salomon!
Res, poslusal sem ga kar pol leta non-stop, potem so mi pa barabe ukradle rumeno modro kolo z amortizerji, znamke Skyjumper in se mi ni dalo vec nikamor, Ie doma sem bil ter se zakajal. AmeriSki rock' n' roll je zakon, bedno bi se poeutil brez te radijske postaje.
Cimer je prizgallue v drugi sobi, tako da lahko naprej
piSem, a vidite, tako zelo sem z varni, da se mi ne da vstati in luc prizgati! Skupina Buldozer ima, se mi zdi, 23. septembra turnejo, zaceli bodo v Krizankah. Sel jih born (verjetno) poslusat ob zid v parku, mogoce bo pa dobra.
Pha, nisem se zmotil, ta Dolenjka je neka nepotesena
ki se mi ne upa niti
predstavit! Kaka krava, pa nepotesena je, zato ker se to vidi na njenem obrazu, pa se slisal sem, ko sta seksala.
Ampak za cimra je u redu, malo je cudna, niti v ob me ni
upala pogledat, sarno vprasala je, ce je kje . kaka rjava marela, pa sem ji rekel, da ji dam svojo erno, ce rabi, pa je rekla, da ne rabi.
Pizda, mogoee me je sanjala, ker me joe malo prestraseno osvrknila
, / s pogledom. Hja, sta Ie
pogruntala, da rabita marelo in sem jima dal svojo, tako je to, ce si . zmeden, ko si mackast, kar brez pameti hodiS ' naokrog in si cisto v rozicah. Gospod Bojan bi moral tudi dobit eno, mlajso, sarno prej rabi test z marih uano!
Vpreteklih
cO
nadaljevan 'hnekaj
z avto'
'1'smo prehed. ,"lem Nixom
, el/ eno ' l1jegovih no v,'zmed Poslusal rad.'
e~ko je razm
'vZ' 10Dur '
IS'lalo i i '
In, preteklosti ~~enju,
In
seved ' 'ludeh
Z.
glavna jUnak,a .- travi, kij~
ora je ze m' Il1ja te knjJi:s, sedi Za ",IZO
n-.'",?o, avtorp
In h a0;' Se
razmisZ' elezl
v, SVi ''lanja
p. 'oJa natn ho 'nhodn " v Povedalsv 'l'e
t.r.
anS...
e Vie vT/ ."enta!.' eo , Ihomir 'u' n, tnedicini ndjvazn 'v, "}
Invelik ' eJsih siva'
0 0en;
r, v iivl: ' . 'lel1ju -Ijuhezni.
- - -
,:.~'~,:I.
.... , KralJi ulic:e - JuniJ 2007:1
/RAZSTAVA GRAFIK PRI KRALJIH ULICE Od 7.5. do 5.6.
foto*Tanja VuzemIvana"Bozic
»Izraz trenutnega pocutja. So dovolj abstraktne in puscajo svobocfo interpretacijam.«
Maja Zerjal
»Odkrivanje s.anjskega sveta, p.o~obe domisljije: Ysa.k posameznlk Sl lahko na podlagr vldenega zamlslr sVOJO zgodbo.«
"Ajda Fuchs
»Brez komentarja. Pridite in povejte.«
NAPOVED
Utnetn,· . UjEMO·
. C! 5 A /. .
In
Lucia oljske 2 SVoie sk' ;redstav,/t' b uzana k
JU,pt . Osta
a;. VahlJ'en 'f re / nsanja in
vsredo / na
o/Vi .Se
/ 6. 6.
oh lOh.or/lev v
Dunja Bereiic
» Podobe krajine in mOjih svetov. Akcija poteze .. . «
10
"ralji ulice -jUniJ 2007 :{;."".:"'.:I... - - - -_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ __Zl I
/
'
0« pravlm zato, / sa; sem se casno nehal er stvar ne zgleda
Janko in Tanja
KRALIICA:
B01'v1 TIHO IN TIHAVA IN TIHASTA IN , , , OPAZNA ZATE, ZATE MO] VELIKl KR :"
BOS POCAKAL TAN!?
BOS POPRASKAL ZAME KRASTE?
.BOS OVIL AI0]E SRCE S SReEN!?
BOS BOS77AN, CE BONI HOTELAKRICATI TVO]E IME?
CE j\1E ZAMlKA, BOM 1Z SERE IZPRASKAL DUSO IN jO PONOVNO NASTAVIL,
~ BOM
C AKALA , "
KRALl:
BONI PRASKALA , "OVl]ALA ."
OSTAL B01\1, KAR SEM, KR ... KOT KR(E) TEN ALI PAC, BOSTjANIZlRALA ,"
STOlE, 1'v10RDA IZBEzAL VRSTNI RED ALI PA '"
SE PREDAL USODI, KR " . KOT KR(A)LJEVICA! . HOCEM OSTATI ZABn ' IN PRVINSKI,
ZEUM SI VETRA INPOMLADNE VZNESENOSTI,
KRALJ
BOST]AN?TEZKABo.
JANKOKR ,., ?
VEM, NE DA NE VEM,
avtar* Egan
~.. TATOO ZGODBA
Rekel
b/~ da
je tole spomin
na mojega oceta, ki je bil P?tetoviran po celem t I
BJ/o ' k
e esu,
Je ne ega vecera ko sva sku "
/
' 23 I paJ pi a, Star sem bilet, Sredi hUde d b
m' , e ate se
, I Je oko ustavilo na ene
Izmed n' 'h m
b ,J ~egovi tatujev (Iatinske eseue), Ker sem b I v v
· I ze mocno
pod
g
asom sem v/ mu zacel te V't' on p , ,
.
, a ml Je
samo odvrnil,J nlmam " a / ua Tc k Ja;c, a bi sepotetovirala 0 sem vzel v k
'
, zacel- Egi (J,:0
e to bUClke in"/
mOJe Ime)+
kvadratk,'+
reZ! 0 ki 'b'v / na; I predstavl'alo maceto, »Predstavral ~ , ker ne izgleaa ~
ravno tako ' vmes strez nl 'I In ' se pr
a
Vtetovirati, Mi je zal k e tako kot
"
// sem 51 JO takrat zamislil.
(--- .-.---~~~r . v . --(l~ ~c:~i~j~~k . ~~~ · __ --- av-tor* Jako ---- -- b H- ar-is~ ch l
· ..,.~ecel'
1~1 .. ~
vedno planira za svojo prihodnost: uCi se za diplomo raje kot pa zaradi samega uzitka ucenja; izbere si Danes se nasa zivljenja vrtijo okoli stvari. svojo sluzbo zaradi socialnega statusa, bogastva in Svojo vrednost merimo s termini svojih »varnosti« raje kot
materialnih posesti: v terrninih nase
zde\ekje
pa zaradi uzitka;
kontrole nad stvarmi zunaj nas samih. Mi . hrani svoj denar merimo svoj uspeh v zivljenju s termini nase
za velike nakupe
»produktivnosti«; to je, nase sposobnosti, da
naredimo te stvari. Nas socialni sistem se vrti in za dopustniska okoli proizvodnje in potrosnje materialnih potovanja raje, kot dobrin bolj kot pa okoli cesa drugega. Celo pa da bi si kupil ko mi ne razmiSljamo 0 materialnih stvareh, svojo pot yen iz si predstavljamo svoja zivljenja kot stvari:
suzenjstva plac upostevamo svoje dosezke, svoje perspektive
v svobodo za v prihodnosti, svoj socialni polozaj ... Karkoli,
sarno tega ne, kar v resnici [utimo. »Cilj polni cas, 24 ur opravicuje sredstva,« pravimo; to je,izdelki nasih na dan. Ko se aktivnosti, koncni rezultati nasih zivljenj, so bolj zgodi, da dozivi pomembni za nas kot pa proces zivljenja samega.
vzviseno sreco z Toda izdelki so izmeCki nasih aktivnosti. Izdelek
nekim drugim je tisto, kar je ostalo potem, ko se je prah polegel
in utrip povrnil na normalno, ko je dan koncan, Cloveskim ko je krsta polozena v zemljo. Mi ne obstajamo bitjem, skusa v polegajocem se prahu ali v storjenem; mi smo zamrzniti ta tukaj, v sedanjem casu, ko ustvarjamo, delamo, trenutek, ga cutimo. Kot da bi se hoteli narediti za nesmrtne
spremeniti v tako, da uletimo v svet fiksnih, nesmrtnih imidzev,
trajno fikcijo skusamo iti izven sebe rajsi tako, da razmiSljamo
v terminih, kot so rezultati nasih aktivnosti, kot pa (pogodbo) s kako smo doziveli same aktivnosti. Tako izgleda poroko.Ob zelo zakomplicirano skrbeti za tisto, kar nas resnicno nedeljah gre . veseli, kar obcutimo v nekem trenutku. Lazje je biti v cerkev, skoncentriran na rezultate, na trdne dokaze svojega .
kjer mu je zivljenja; te stvari je, izgleda, lazje razumeti, lazje
upravljati. receno, da
Seveda, danasnji povprecen delavec je navajen, naj dela naucen, da raje razmiSlja 0 cilju namesto 0 sredstvu. dobra VeCino svojega casa in energije porabi v sluzbi, kjer dela, da delo najveckrat ne izpolnjuje njegovihsanj. Gleda v
bo zato prihodnost, yes mesec - na placo, ker racuna na svojo
placo, da si osmisli svoje zivljenje: ybrez (place) bi se tako
pocutil, kot da zapravlja svoj cas. Ce ne bi gledal na nekega
»posledice« svojih aktivnosti kot na opravieilo zanje, bi dne bilo zivljenje zanj neznosno - kaj, ce bi se stalno oziral prejel na to, kako se pocuti, ko zavija specerijo, ali pa ce bi se
vecno vprasal, ali se je zabaval vescas, ko se je boril s pisarniskim
odresitev (dobri kristjani se vedno printerjem? Torej, dokler je njegovo vsakodnevno
dojemanje, dozivljanje zivljenja dolgocasno in nesmiselno, hocejo biti dobra placani) in toliko zaradi se mora skoncentrirati na prihajajoCi dan v mesecu, Cistega uzitka, da si pomagamo med na naslednje poCitnice, dopust, na naslednje nakupe, seboj. »Aristokratsko omalovaZevanje razprodaje, da se obvaruje, da ne znori. In navsezadnje se posledic«, tista sposobnost, da delujes, zaveze, da posplosi ta naem razmiSljanja se na preostanek
ko je treba, ki jo poseduje vsak junak, svojega zivljenja: pricne ocenjevati mozne aktivnosti po
je dalec za njim.
nagradah, ki bi jih nudila ta pocetja, kot je ocenjeval svojo
sluzbo po plaCi, ki jo ta nudi. To je klise, da se ijudje srednjega Tako, na primer, je sedanjost izgubila skoraj vso pomembnost razreda, srednjih let, tezko odpovejo za sodobnega Cloveka. Namesto da bi uzival svoje zivljenje, svojim zavarovalnim policam
in investicijskim programom,
1')
~ 1\l'raI·'JI.Ill'Ie.. '" - J 'U"ftlJ'""007 .;. .;.~;.~.;""". ', . ... - - - : - - - L -_ __ __ __ __ __ _ _ __ __ __ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
~ )
da bi lahko zaobjeli trenutek; toda vse prepogosto tudi mi koncamo taka, da zamenjujemo sedanjost . s prihodnostjo ter izkusnje s spominki. Hranimo
za kasneje ...
Za kasneje? Za kdaj? Zivljenje je z nami tukaj in sedaj, tece skozi nas kot reka; in tako kot reka ga ne moremo zadrzati, brez da izgubi vso carovnijo. Vec casa porabimo, ko ga skusamo prihraniti, mari.j nam ga ostane, da se sami vrzemo vanj.
Najhujsi smo v resnici ravno upornikiin umetniki.
Uporniki (levicarji, anarhisti, antiglobalisti) vse .
prepogosto porabljamo svoje napore razmiSljujoc in govorec o revoluciji, ki naj »bi se nekoc zgodila«, namesto
spominke, trofeje, skatle s staro saro, stara pisma, kot da bi bilo zivljenje mogoce zbrati, shraniti, zamrzniti
da bi se koncentrirali na izvajanje revolucije v sedanjem casu. Smo tako zelo navajeni, da razmisljamo v terminih produkcije, da celo ko si skusamo spremeniti zivljenje v nekaj takojsnjega in razburljivega, vseeno koncamo koncentrirajoc . svoje napore okoli dogodka v prihodnosti. In kot tovarniSki nadzorniki smo bolj zaskrbljeni zaradi svoje produktivnosti, kot pa kako mi in nasi soljudje cutimo in zivimo.
Umetniki zaradi te tendence trpijo bolj kot vsi ostali; ze sam njihov poklic je odvisen od
I
produkcije izdelkov iz surovega materiala, iz izkusenj resnicnega zivljenja. Skozi akt izrazanja umetnik. zmesa svoja custva in izkusnje v njemu lastne oblike, ceprav za izrazanje custev in obcutij, enkratnih in nedoumljivih kakrsna so, vedno vsebujejo neko vrsto posplosevanja. Za umetnika ni dovolj, da sarno dozivlja in ceni zivljenje takSno, kot v resnici je; on pride do tega, da kanibalizira svoje zivljenje za nekaj, kar je v resnici Jcariera, serija izdelkov zunaj sebe, celo prilagaja svoje zivljenje v dobro kariere.
5e huje, lahkougotovi, da ne more denimo niti seksati na strehi brez tega, da ne bi pri tern planiral odlicne scene za svojo povest.
Seveda, izrazanje je zdrava in nujna funkcija tako duse kot telesa in umetnost je v nasih zivljenjih nacin, da vrnemo obcutke nazaj svetu, ko je srce tako polno, da bi se drugace razpocilo; toda ce Clovek to pocne na silo, lahko na koncu iztisne iz sebe tudi svoje srce in notranje organe (se spomnite pravljice 0 goski in zlatih jajcih?). Zivljenje in izkusnje moramo postaviti na prvo mesto, sarno s tern v mislih bi se morali srecevati s svetom, tako svezi innedolZni, kot ko smo bili otroci, brez namena kanibaliziranja, . kategoriziranja, organiziranja, urejanja - ne pa da posplosujemo globoko neskoncnost nasih izkustev! Kajti sicer bomo z nasim iskanjem stvari, ki bi jih lahko kam spresali in ohranili »za vse vecne case«, zamudili, kar je najbolj pomembno, najlepse, najboljse na tern svetu. Domisljijo bi morali uporabljati najprej in najveCJcrat zato, da si spremenimo vsakodnevno realnost, ne pa zgolj samo za to, da bi z njo delali simbolicne reprezentacije (realnosti). Sicer pa koliko razburljivih zgodb bi lahko napisali iz takih zivljenj, kakrsna zivimo danes? Raje iivimo svojo umetnost, kot pa da zgolj iscemo umetnost v nasih iivljenjih.
Tako smo obsedeni stem, da puscamo »sled za seboj« ... Nehajmo »delati zgodovino« in zacnimo ziveti. To bi bila prava revolucija!
- - - -- - - :::~.:,~.:... KralJi ulice - JuniJ 2007
1
£.p
Sahovski turnir
kraJii ul'
P . J Ice Slho .
rJlhorsko . se 11. a ril
IZl et po p .
rlIllorsk em v
nedeljo, 29 . 4. 2007, je bil organiziran sahovski turnir v dnevnem centru Kralji ulice. Turnir je potekal v zelo prijetnem vzdusju, tako da smo si sahisti obljubili, da predvse . Z]utraj SlhOp. a 2007 0d ..breZdon-.lh pa kvalitetnoSI najPrej ogkrdaVjl.h na D v ",cev B nogo a I na
v TUstva SviT. o.nogolhetu lhetno te~ peto,
bi se se kdaj tako dobili, morda v malo vecjem stevilu.
Zmagovalec sahovskega turnirja pa sem bil pisec tega clanka - Rajko.
skode u ' kjer izva ' . Slho se od ~ .
v hOlo
i~o~~?e il~~alni1~0
progralhZ~:VI~
na obisk prebivaio b IskaiJ Solo zV. ]r?g. Potelh Sn-. l1]sevanja. } rezd IVJen' ",0 se d nOVlnarko olhci. Bold )a na hrib 0 praVili' p . . Za n v v epetaJj U uPa .
u~otajali
inpro~ca~opis,
zatelh Slho, Pridobdt' kjer . a pa Slho .<?~lrali na v v pa v Ko . novo PICO. Sijalo . zaVlli Se v L ~.casopis. V per, kjer Slhoje sonce, lhi UCljo na teiko POpoldanskih pa naZaj v L' bI:rJslUieno
)U ljano.
V cetrtek,
19.4.2007ob 20h, je prvic zasedal upravni odbor sportne sekcije Kraljev ulice. Na sestanku je bilo sklenjeno, da se v nedeljo, 22.4.2007, organizira pohod na Smarno goro (razvidno na slikah).
Odbor je doloCil zbor ob 14h na Bavarskem dvoru. Od tam smo se odpeljali
zavtobusom, nato pa sli se malenkost peS. Hrana inpijaca sta prisli iz nahrbtnika, animacijo pa je obljubil sam upravni odbor.
CIani upravnega odbora sporfne sekcije so:
- predsednik upravnega odbora -g. Janko Lavric, - v.d. direktorja - g. Urban Tarman~
- predstojnica katedre za filozofijo sI?orta - gdc. Tanja Vuzem, - dezurni krivec za siabo vreme - g. Ziga Novak,
- tajnica upravnega odbCira - g. Bojan KuIjanac.
Kvalifikacijski turnirji v nogometu za brezdomce al) Kdo bo sel na Da.nsko? 3.del
avtor* KRALJ '0 Tone Prvi
':ej"sni burjevcil
/(Oprski bll
eTornado je potehnu pej erez
rJelTCl
edvoranu Bonifika, ko so se dijaki Srednje
ekonomske in poslovne sole zaprasili od gola do gola .
Se
burja izven dvorane je nehala zibati veje preplacanih palm. Toda ... tudi tamkajsnje brezdomce je utrdilo nesteto burij in tornadov koprskega in drugih zalivov, zato smo gledalci onemeli od 'groze', ko je spektakularno po tleh pogrnila nasa 'zlata noga ' in ambasador projekta' Danmark', Saso Udovic. Napadalec in napadeni sta si sportno podala desnici, kot se za take priloinosti spodobi.
Tekma se je nadaljevla 5 polno mero ihte na obeh straneh. Cudei je bil ie samo to, da ni poCila kakSna kost. SliSati je bilo celo prasketanje staticne elektrike,
tako napete in bliskovite akcije so izvajali oboji. jaz sem seveda navijal
za ' nase' (sicer bi mi trda predla!), kar je obrodilo sad. Enega, zato pa toliko bolj
dragocenega. Publika, kar je je sploh bilo, je nekajkrat zaploskala, cepetanja nog pa ni bilo slisati. Hja!
Dijaki so pac raje odsli na potep kot na nekakSen 'brezvezen klosarski nogomet '. Upam, da jih je ravnatelj videl
in jim dal strog opomin, ce ne celo ukor! .
Kaj se to pravi? Samo brezdomci smo,
ze
res! Klosarji nam pravite! Mnogi med nami smo posteno delali dolga leta, ustvarili druiine, zasluZili pokojnine itd. Zdaj si pa se enega bogega ploska ne zasluzimo, ceprav si VSI na vso moe trudimo priboriti mesto v slovenski reprezentanci, ki bo barve nase domovine branila na svetovnem prvenstvu v malem nogometu za brezdomce v Kopenhagnu. Sploh veste, kje je ta ... Kopenhagen?. ut
kako sem hud!Po stevilnih kvalifikaeijskih tekmah je zdaj dokoncno znana in izbrana slovenska reprezentanea, ki se bo konee julija
odpravila na svetovno nogometno prvenstvo brezdomeev na Dansko.
Reprezentanti so: Ivan Ojstersek, Melita Kveder (oba Celje), Dragan Kajtezovic (Ljubljana), Alojz Predikaka (Maribor), Darko Pest Adi Tufek (oba Kranj), Djoko Djukic (Koper) in Edin Bajric (Novo mesto).
v
Cestitamo!
_ _ _- - -_ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _ _
~~~Kr~u~-~~~0715
avtor* GTS
I$raj: Povsetova 5, soba 68 Cas: Sobota, 17.12.1994
Malo prej me je zbudil paznik, ker sem dobil paket.
Zaspal sem zaradi ucinkovanja apaurinov. Vceraj . zvecer sem jih pojedel 8 (10 mg) in pred spanjem 2 (5 mg). Zgleda, da je telo se vedno navajeno na skoraj smrtne doze; ce bi kdo drug zaporedoma pojedel toliko tablet, bi bilcisto omoticen in bi padel po tleh.
Meni je zadostovalo la nocni-'indnevni spanec.
Malo smo se sporekli glede paketa, ker nisemodprl cokoladk. Na zivce mi gre, ker so moji paketi v .- treriutku izropani in danes sem temu napravil konec,
' saj so bili cimri ze prevec razvajeni. V paketu sem dobilse dvoje marlboro, 3 skatlepersena, domaci caj·
iz melise, materine dusiee in se cesa, dvoje nogavic, .
med in oprana oblaeila. _
Poleg persenami pri nervozi pomaga tudi literatura.
Trenutno je v igri zidovska astrologija, ki se v
podrobnostih in staliscih gledanja razlikuje od ostalih.
Uredil sem tudi zapiske iz numerologije, tako da sem postal malo bolj aktiven po dveh dneh dolgoeasja. V zadnjem casu mi je aktivnost zelo nihala, od tu tudi ..
spodnja risba.
Pozabil sem omeniti uro, ki kaZe 18:10. Za vecerjo so bile hrenovke in caj, ta trenutek Marjetica popravlja TV, kar ni redek dogodek, posebno sedaj, ko je po sodbi bolj nemiren. Dejstvo je, da je vztrajen in trdoglav in ne uposteva niti mojih niti nasvetov ostalih. Na koncu mu veckrat tudi uspe, ker preizkusi nesteto variant in vcasih je kaksna prava. Nasvetov zaradi njegove trdoglavosti mu ne dajem vee, drugi so mojega mnenja in raje igrajo oziroma opazujejo sah. Edino vsestranski hlapec Kolibri igra svojo vlogo pomoenika pri servisiranju . Koncno je Marjetica nehal popravljati Tv, olajsanje je splosno, ceprav je bil to eden izmed neproduktivnih poskusov. Pa saj je vseeno, glavno, da je TV v prejsnjem stanju. Patuljak v tem trenutku modruje (ponosen na znanje v sahu),
katero potezo je zamocil Kasim. Ni laZjega kot
razlagati (nakladati) kmetu 0 racunalniku. Lotil se bom danasnjega casopisa, 0, saj res, na sobotnega nismo naroeeni. Mislim, da bo za danes dovolj, koneujem ob 18:35.
Nedelja, 18.12.1994
Prebral sem horoskop in kot pise notri, res ne izrazim '. moci, ker ne najdem prave stvari, skozi katero bi jo.
ResJe tudi, da mi danasituacija ne ponuja veliko moznosti, vendar pa mi v.tem malem prostoru hitro . ptesede vsaka dejavnost. Res je tudi, da kaksen dan ne pocnem nie, drugie pa ~e dusim ob zaposlitvah, ki si jih karnaenkrat zastavim sam. Poeasi ze lovim ritem. Toliko 0 horoskopu.
Ta trenulek je ura 18:03, pojedli smo vecerjo,' ki je bila zelo dobra, saj jebil9- nedeljska (najboljse veeerje so nedeljske). Jedli smo skuto, 5 cokolado oblite . napolitanke in pili sok. Spustimo to, da nisem bil na sprehodu, saj je bil ob 7h zjutraj in sem raje spa!.
Ko sem vstal, sem si n~redil 10 barvnih kombinacij kemienih svinenikov. Ceprav v nasi sobi nihce ne sestavlja svincnikov, je rezervnih oziroma sestavnih delov na pretek. Sedaj premisljujem, kaj bi vgraviral ali natisnil nanje.
Vrnimo se v sobo, vsi buljijo TV, kjer je smucanje, koneno malo miru, ceprav Marjetica nagovarja Patuljka, da bi igral poker za sklece. Patuljak se kot smuearski entuziast ne zmeni. Glede na to, da je v sobi mir, bom sel iz postelje in kaj pocel. Ura je 18:23.
;:-If~---..-·----···-·- ·--_..._- .
