Summary

(1)

1. Uvod

Mestna politika ima pomembno vlogo pri regulaciji stanovanjskega trga. V tujini so tako na primer urbane politike vedno bolj pomembno dopolnilo stanovanjskih politik na dràvni ravni. Mestne politike teìjo k uravnoteènemu razvoju mesta in pogosto k sanaciji, prenovi, reneneraciji in gentrifika- ciji degradiranih mestnih obmo~ij. O urbanih politikah je tako dostopne veliko litera- ture (npr., Atkinson 2004, Priemus 2004, Cole in Etherington 2005, Andersson in Bra- ma 2004, Kruythoff 2003, Tiesdell in All- mendinger 2001, Kearns in Forrest 2000).

Pri tem je vloga mesta na stanovanjskem podro~ju lahko ve~ja ali manj{a, odvisno od

stanovanjske politike v posamezni dr`avi (glej Doherty 2004, Bush Geertsma 2004, Mandi~ 1996).

Po letu 1991 se Mestna ob~ina Ljubljana, kot eno izmed stanovanjsko bolj obremenjenih obmo~ij, sre~uje s {tevilnimi stanovanjskimi problemi, ki so nastali po spremembah poli- ti~nega in ekonomskega sistema. [e vedno se soo~a tudi s problemi nedokon~ane denacio- nalizacije in privatizacije stanovanj, kar ote-

`uje vodenje stanovanjske politike.

Stanovanjski program MOL za leto 2007 ima glavni cilj ob~anom ob njihovem last- nem prizadevanju omogo~iti pridobitev pri- mernega stanovanja, skladno z njihovimi

Ma{a FILIPOVI]

Srna MANDI^

Mesto Ljubljana: njegova stanovanja, prebivalstvo in stanovanjske razmere

^lanek je namenjen pregledu klju~ih zna~ilnosti MOL glede stanovanjske oskrbe .Na stanovanjsko situacijo v mestu pomembno vplivajo predvsem zna~ilnosti sklada stanovanj in zna~ilnosti gospo- dinjstev ter njihovo razmerje. Pri zna~ilnostih skla- da stanovanj gre predvsem za vpra{anje kakovo- sti stanovanj, cenovne dosegljivosti, ustreznosti

`eljam stanovalcev. Druga pomembna dimenzija je zna~ilnost gospodinjstev. Namre~, trendi v Evropi in v Sloveniji gredo v smeri pove~evanja {tevila gospodinjstev, ki pa postajajo vse manj{a.

Ustrezna stanovanjska politika naj bi skrbela za to, da je pravo razmerje med gospodinjstvi in sta- novanji, tj. da stanovanja ustrezajo potrebam in {tevilu gospodinjstev, zaradi ~esar je potrebno stanje in trende spremljati z ustreznimi podatki. Na podlagi podatkov iz Stanovanjske ankete 2005 v

~lanku obravnavamo stanovanjske razmere v MOL v primerjalni perspektivi (glede na Maribor, Slove- nijo in nekatera druga evropska mesta), ter na treh ravneh: sklad stanovanj; prebivalstvo, ter sta- novanjske razmere.

The article gives an overview of key aspect of housing in Municipality of Ljubljana. The charac- teristics of households, of housing and their rela- tion influence the housing situation in the city.

Characteristic of housing refer mainly to quality of the dwellings, affordability and correspondence to the wishes of the inhabitants. The second impor- tant dimensions are households and their charac- teristics. In Europe and Slovenia increase in num- ber of household can be observed, which in turn are becoming smaller. The housing policy has a role in establishing a balance between house- holds and housing, i.e. ensuring that housing cor- responds to the needs of individual households and to their number. For achieving this, knowled- ge and appropriate data are of vital importance.

In the article we present the results of the Hou- sing survey 2005. We observe housing conditions in a comparative perspective (Ljubljana in compa- rison to Maribor, Slovenia and selected European cities) and according to three dimensions: hou- sing fund, households and housing conditions.

Sklad stanovanj, MOL,

Prebivalstvo, Stanovanjske razmere

Housing fund, Municipality of Ljubljana, Population, Housing conditions

(2)

potrebami in mo`nostmi. Kot opozarja Jako{

(in drugi, 2004), v Ljubljani samo razmerje med {tevilom gospodinjstev in stanovanj ne ka`e na stanovanjski primanjkljaj, saj je stanovanj po podatkih popisa (2002) 112.541, gospodinjstev pa 102.646. Vendar pa se tu ne upo{teva kakovosti teh stanovanj in primanj- kljaja zaradi nastanka novih gospodinjstev.

Poleg tega so po~itni{ka stanovanja upo{te- vali v stanovanjskem skladu, kar kvari pravo sliko. Celoten stanovanjski primanjkljaj na obmo~ju MOL tako Jako{ (in drugi, 2004) v svoji raziskavi ocenjuje na 40.000 stanovanj.

Kot je ugotovljeno v Stanovanjskem progra- mu MOL, je velik problem ob~ine Ljubljana splo{no pomanjkanje stanovanj ter specifi~- no stanovanj za ranljive skupine (neprofitnih stanovanj in bivalnih enot).

Na stanovanjsko situacijo v mestu pomembno vplivajo predvsem zna~ilnosti sklada stanovanj in zna~ilnosti gospodinjstev ter njihovo razmerje. Pri zna~ilnostih sklada stanovanj gre predvsem za vpra{anje kakovosti

stanovanj, cenovne dosegljivosti, ustreznosti

èljam stanovalcev. Druga pomembna dimenzija je zna~ilnost gospodinjstev. Namre~, trendi v Evropi in v Sloveniji gredo v smeri pove~evanja {tevila gospodinjstev, ki pa postajajo vse manj{a. Hkrati gredo danes spre- membe v druìnah v smeri ve~je diverzifika- cije, nastanka novih druìnskih oblik po- gostej{e so reorganizirane druìne, enostar- {evske druìne pa tudi samska gospodinjstva.

Ustrezna stanovanjska politika naj bi skrbela za to, da je pravo razmerje med gospodinjstvi in stanovanji, t. j. da stanovanja ustrezajo potrebam in {tevilu gospodinjstev. Pri tem je relevantno prou~evanje obstoje~ega stanja in tudi trendov v prihodnosti, saj se le s po- mo~jo slednjih lahko oblikuje dobra stanovanjska politika, ki ustreza potrebam in `e- ljam samih prebivalcev. Zato je stanje in trende, ki se nakazujejo, nujno spremljati z ustreznimi podatki.

^lanek je namenjen pregledu klju~nih zna-

~ilnosti MOL glede stanovanjske oskrbe, zato

Vrsta stanovanjske enote – dru`inska hi{a

– stanovanje – garsonjera – drugo Skupaj Tip stavbe

– stolpnica ali blok s 5 ali ve~ nadstropji – blok ali stolpi~ z do 4 nadstropji – enostanovanjska dru`inska hi{a – 2 do 4 stanovanjska dru`inska hi{a – druga~na ve~stanovanjska hi{a – nestanovanjski objekt Skupaj

Stavbe po obdobju izgradnje – do leta 1914

– 1914 do 1949 – 1950 do 1969 – 1970 do 1990 – 1991 ali kasneje Skupaj

Preglednica 1: Sklad stanovanj v slovenskih naseljih po vrsti stanovanja, tipu stavbe, velikosti stavbe ter obdobju izgradnje

20,6 72,5 6,3 0,6 100,0 (n = 651) 35,8 29,8 11,1 11,2 11,7 0,5 100,0 ( n = 606) 8,3 9,9 30,7 45,9 5,3 100,0 Ljubljana

(n = 650) (%)

15,3 78,6 6,0 0,0 100,0 (n = 249) 32,5 39,4 7,6 7,6 11,6 1,2 100,0 (n = 239) 10,9 12,1 33,1 40,6 3,3 100,0 Maribor (n = 248)

(%)

36,1 60,8 3,0 0,1 100,0 (n = 1325) 19,1 34,9 19,2 17,7 8,7 0,5 100,0 (n = 1259) 8,7 8,3 24,7 51,8 6,5 100,0 Druga mestna naselja

(n = 1352) (%)

88,0 11,2 0,6 0,3 100,0 (n = 1786) 1,5 6,2 63,4 25,4 3,3 0,3 100,0 (n = 1677) 16,6 9,7 19,0 43,5 11,2 100,0 Nemestna

naselja (n = 1785)

(%)

55,4 41,7 2,6 0,2 100,0 (n = 4011) 14,8 21,5 36,8 19,5 7,0 0,4 100,0 (n = 3781) 12,3 9,4 23,6 46,5 8,2 100,0 Slovenija

skupaj (n = 4008)

(%)

Vir: Stanovanjska anketa 2005, Univerza v Ljubljani, IDV FDV, CDB

(3)

obravnavamo stanovanjske razmere na treh ravneh:

sklad stanovanj (njegove zna~ilnosti, kakovost),

prebivalstvo (predvsem zna~ilnosti gospodinjstev, prisotnost ranljivih skupin) ter

stanovanjske razmere, ki govorijo o kon- kretni porazdeljenosti gospodinjstev po skladu stanovanj.

Podatke za MOL tudi primerjamo s podatki za drugo slovensko najve~je mesto Mari- bor, za ostala mestna in nemestna naselja.

Tako `elimo ugotoviti, ali (in v ~em) je polo`aj v Ljubljani kakorkoli specifi~en. Hkrati pa Ljubljano v nekaterih zna~ilnostih primerjamo tudi z drugimi evropskimi glavnimi mesti in jo tako ume{~amo v {ir{i evrop- ski prostor.

2. Kakovost sklada stanovanj v MOL

V Ljubljani med vrstami stanovanjskih enot (preglednica 1) dale~ pred drugimi vrstami prevladujejo stanovanja; to je manj izrazito kot v Mariboru, bolj izrazito kot v drugih mestnih naseljih in seveda dale~ bolj izrazi- to kot v nemestnih naseljih, kjer absolutno prevladujejo dru`inske hi{e.

Po tipu stavbe v Ljubljani prevladujejo stavbe, ki so ve~je od dru`inskih hi{; to je nekoliko manj izrazito kot v Mariboru in bolj izrazito kot v drugih mestnih naseljih; seveda pa je to povsem obratno kot v nemestnih naseljih, kjer je izrazita ve~ina vseh stavb dru`inskih.

Po obdobju izgradnje ve~ina stavb povsod sodi v desetletja med 1950 in 1990. Zanimi- vo je stanje v zadnjih petnajstih letih. Dele`, ki ga predstavljajo te novej{e gradnje, je najve~ji v nemestnih naseljih, in sicer prakti~no dvakrat ve~ji kot v mestnih. To ka`e, da je novej{i prirastek stanovanj najve~ji v nemestnih naseljih. Teh novej{ih gradenj je v Ljubljani nekaj manj kot v drugih mestnih naseljih, razen v Mariboru, kjer jih je {e manj kot v Ljubljani.

Poglejmo {e velikost stanovanj, prikazana je v preglednici 2.

Ljubljana ima v povpre~ju stanovanja z manj{o povr{ino kot druga naselja (z izje- mo Maribora). Najve~ji naskok pred Ljub- ljano imajo seveda nemestna naselja, razlika med njihovo mediansko vrednostjo 80 m²in ljubljanskimi 58 m² je kar impresiv- na. Enaka razmerja so tudi pri {tevilu sob na stanovanje.

Velikost v m² – povpre~je

– SD – mediana [tevilo sob – povpre~je – SD – mediana

Preglednica 2: Sklad stanovanj v slovenskih naseljih po velikosti stanovanja

62,35 31,161 58,00

2,34 1,325 2,00 Ljubljana

(n = 649)

58,93 26,356 55,00

2,19 1,168 2,00 Maribor (n = 248)

72,85 38,710 64,00

2,69 1,451 2,00 Druga mestna naselja

(n = 1321)

92,31 43,572 80,00

3,36 1,585 3,00 Nemestna

naselja (n = 1782)

78,64 41,145 70,00

2,90 1,541 3,00 Slovenija

skupaj (n = 4000)

Vir: Stanovanjska anketa 2005, Univerza v Ljubljani, IDV FDV, CDB do 20 21–40 41–60 61–80 81–100 101 + Skupaj

11272 104502 200590 211819 135890 113699 777772

1,4 13,4 25,8 27,2 17,5 14,6

1749 19252 32534 32525 14129 12352 112541

1,6 17,1 28,9 28,9 12,6 11,0 Stanovanja

glede na velikost (m²)

Preglednica 3: Popisni podatki o velikosti stanovanj za Slovenijo in Ljubljano

{tevilo %

Slovenija

{tevilo %

Ljubljana

Vir: SURS (www.stat.si)

(4)

Tudi popisni podatki v spodnji preglednici ka`ejo, da je v Ljubljani v primerjavi z vso Slovenijo ve~ manj{ih stanovanj, zlasti tistih do 60 m².

Pri tem je treba opozoriti, da è sama Slove- nija dosega relativno nizko povpre~no pro- storsko raven stanovanj in to ne le v primerjavi z gospodarsko razvitej{imi dràvami, ampak tudi z dràvami podobne gospodar- ske ravni, kot sta na primer Portugalska in Gr~ija. Zaostaja tudi za {tevilnimi novimi

~lanicami EU, kot so Estonija, ^e{ka, Slova{- ka (Mandi~ in Filipovi~, 2005). V tem kon-

tekstu se torej ka`e, da je slovenski zaosta- nek pri stanovanjskih povr{inah {e bolj izrazit v Ljubljani kot prestolnici.

Pomembna zna~ilnost sklada stanovanj je tudi njegova struktura po tipu oskrbe in lastni{tvu, kar je podano v preglednici 4.

V vseh tipih naselij prevladujejo lastni{ka (t.

j. lastni{ko zasedena) stanovanja (nasproti najemnim), v Ljubljani je to nekaj manj izrazito. Zanimive pa so primerjave po tipih najemnih stanovanj. V Ljubljani je dele` najemnih tr`nih/slu`benih stanovanj kar dvakrat vi{ji kot v drugih mestnih naseljih. Pre- senetljivo pa je dele` neprofitnih stanovanj ni`ji kot v drugih mestnih naseljih, razlika je najbolj ob~utna v primerjavi z Mariborom.

Podobne rezultate kot Stanovanjska anketa 2005 poka`ejo tudi podatki Popisa prebivalstva 2002 (Statisti~ni urad RS). V Ljubljani je torej primerljivo dele` neprofitnih stanovanj ni`ji kot v Sloveniji (Ljubljana 5,8 %, Slo- venija 6,5 %), dele` najemnikov v profitnem stanovanju pa je vi{ji (Ljubljana 2,6 %, Slo- venija 1,6 %).

Zelo nizek dele` najemnih stanovanj ter neprofitnih najemnih stanovanj v Ljubljani iz- stopa tudi v primerjavi z drugimi glavnimi mesti v Evropi, kar ka`e slika 1.

To ka`e, da velika izguba neprofitnih stanovanj, ki je bila posledica privatizacije in de- nacionalizacije {e ni bila niti najmanj na- dome{~ena in da so v to smer potrebna {e velika vlaganja.

Lastnik, solastnik

Najemnik neprofitnega stanovanja Najemnik tr`nega/slu`benega stanovanja Uporabnik, ki ne pla~uje najemnine Drugo

Skupaj

Preglednica 4: Stanovanja po tipu stanovanjske oskrbe lastni{tvu v naseljih v RS v %

78,1 3,9 10,7 7,0 0,3 100,0 Ljubljana

(n = 644) (%)

80,6 9,3 4,4 4,4 1,2 100,0 Maribor (n = 248)

(%)

80,2 8,5 4,5 6,3 0,5 100,0 Druga mestna naselja

(n = 1325) (%)

88,7 2,1 1,6 6,8 0,8 100,0 Nemestna

naselja (n = 1784)

(%)

83,7 5,0 4,2 6,5 0,6 100,0 Slovenija

skupaj ( n = 4001)

(%)

Vir: Stanovanjska anketa 2005, Univerza v Ljubljani, IDV FDV, CDB Amsterdam

London Helsinki Kopenhagen Pariz Var{ava Budimpe{ta Ljubljana Luksemburg Villnius Bratislava Tallinn

0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0

Slika 1: Odstotek gospodinjstev, ki prebiva v socialnem stanovanju v evropskih glavnih mestih

Vir: Urban Audit 2001 (www.urbanaudit.org) 1,0

0,5 5,8 2,9 1,9

8,7 14,4

16,4 20,9

23,3 26,2

56,0

dele` gospodinjstev v socialnih stanovanjih (%)

(5)

3. Prebivalstvo, demografske zna~ilnosti, prisotnost ranljivih skupin

Glede velikosti gospodinjstev po podatkih Statisti~nega urada v Ljubljani {teje povpre~- no gospodinjstvo 2,6 ~lana, kar je nekoliko manj od povpre~ja za Slovenijo (2,8 ~lana).

Po starostni strukturi ljubljansko prebivalstvo ne odstopa izrazito od slovenskega povpre~ja, ka`e le nekoliko ve~ji dele` starej{ega prebivalstva od 60 let.

Te specifi~nosti prebivalstva Ljubljane se ka-

`ejo tudi v podatkih Stanovanjske ankete 2005, kjer jih primerjamo {e z drugimi naselji v Sloveniji (v preglednici 6).

V Ljubljani je znatno ve~ eno~lanskih gospodinjstev kot v Sloveniji in vseh drugih naseljih, tudi parov brez otrok je ve~ kot povsod drugod, razen v Mariboru. Starej{ih nad 65 let je le malo ve~ kot drugod.

do 19 let 20–39 40–59 60–79 80 in ve~

Skupaj

430196 586794 554456 342020 50570 1964036

21,9 29,9 28,2 17,4 2,6

52255 78967 78515 48058 8086 265881

19,7 29,7 29,5 18,1 3,0 Prebivalstvo

glede na starost

Preglednica 5:Podatki o prebivalstvu po starosti za Slovenijo in Ljubljano

n %

Slovenija

n %

Ljubljana

Vir: SURS (www.stat.si)

Tip gospodinjstva – eno~lansko – par brez otrok – par z otroki

– enostar{evska dru`ina – ostali

Skupaj Starost – 15 do 24 let – 25 do 34 let – 35 do 44 let – 45 do 54 let – 55 do 64 let – 65 let in ve~

Skupaj

Preglednica 6: Sestava anketirancev po tipu gospodinjstva in po starosti po naseljih v RS

31,8 18,7 28,3 7,0 14,2 100,0 (n = 642)

7,5 17,8 17,9 19,6 17,9 19,3 100,0 Ljubljana

(n = 647) (%)

20,6 21,8 34,3 8,5 14,9 100,0 (n = 248)

4,8 11,7 19,0 30,6 14,5 19,4 100,0 Maribor (n = 248)

(%)

19,1 15,3 41,7 9,0 14,9 100,0 (n = 1317)

5,0 11,6 21,6 26,3 17,5 18,0 100,0 Druga mestna naselja

n = 1320) (%)

14,5 16,2 40,1 5,6 23,5 100,0 (n = 1774)

3,3 12,1 21,0 24,5 19,9 19,3 100,0 Nemestna

naselja (n = 1781)

(%)

19,2 16,7 38,3 7,1 18,6 100,0 (n = 3981)

4,6 12,8 20,6 24,7 18,4 18,9 100,0 Slovenija

skupaj (n = 3996)

(%)

Enostar{evska gospodinjstva Dru`ina z otroki do 18 let Stari 65 in ve~ let Revni *

Preglednica 7: Prisotnost izbranih ranljivih skupin (% gospodinjstev) v naseljih RS

7,0 22,6 19,3 18,8 Ljubljana

(n = 650) (%)

8,5 24,6 19,4 30,5 Maribor (n = 248)

(%)

9,0 34,0 18,0 29,9 Druga mestna naselja

n = 1352) (%)

5,6 35,6 19,3 44,4 Nemestna

naselja (n = 1785)

(%)

7,1 32,3 18,9 34,7 Slovenija

skupaj (n = 4008)

(%)

* Revni so bili definirani kot tista gospodinjstva, ki imajo manj kot 60 mediane ekvivalentnega dohodka.

(6)

Poglejmo {e prisotnost ranljivih skupin v ce- lotnem prebivalstvu, kar prikazuje preglednica 7.

Glede enostar{evskih gospodinjstev primerjava z drugimi naselji v Sloveniji poka`e, da je Ljubljana zelo blizu slovenskega povpre~ja, ima ve~ tovrstnih gospodinjstev kot nemestna naselja, toda manj kot druga mestna naselja. Ima manj dru`in z otroki do 18 let kot druga naselja in malenkost ve~ starej{ega prebivalstva kot druga mestna naselja (razen Maribora). Dele` revnih je v Ljubljani ni`ji kot v vseh ostalih naseljih, skoraj polovico ni`ji kot v Mariboru.

V mednarodni primerjalni perspektivi (preglednica 8) se ka`e, da sta ljubljanska odstotka enostar{evskih gospodinjstev in tudi sam- skih upokojenskih gospodinjstev med najvi{jimi v primerjavi z ve~ino evropskih prestolnic.

Za mesto in njegovo stanovanjsko politiko je izrazitega pomena tudi selitveni trend. Po eni strani je bila Ljubljana kot glavno (in najve~je) mesto Slovenije v preteklosti predvsem prostor priselitev. V tak{nih okoli{~inah so è tako ranljive skupine {e bolj pritisnjene na obrobje, saj se v rasto~ih cenah ne more- jo spopasti v neenakem boju za to omejeno dobrino stanovanje in so primorane imeti premajhna ali druga~e neprimerna stanovanja. Po drugi strani imajo teò tudi obratni tokovi odseljevanje (iz ljubljanske ob~ine, predvsem v okoli{ke, sosednje ob~ine). Po- datki Statisti~nega urada (glej preglednico 9 in 10) kaèjo, da ima ljubljanska ob~ina negativni selitveni saldo. Podobno negativni saldo ima tudi mariborska ob~ina. Hkrati pa lahko opaàmo izrazito pozitivni selitveni prirast v ob~inah okoli Ljubljane, najbolj izrazito v ob~inah Grosuplje, Trzin, Brezovi- ca, Ig, [kofljica in Dol pri Ljubljani.

4. Stanovanjske razmere prebivalstva Ljubljane

Obravnavali smo kakovost sklada stanovanj v Ljubljani ter zna~ilnosti prebivalstva, v tem delu pa ta dva elementa pove`emo in anali- ziramo, kako prebivalstvo stanuje, torej kak- {ne so njihove stanovanjske razmere. Pose- bej nas zanima, ali se s tega zornega kota ka`ejo v Ljubljani kak{ne posebnosti v primerjavi z drugimi naselji.

Riga Tallinn Bratislava Budimpe{ta Praga Var{ava Ljubljana Dunaj Berlin Kopenhagen Amsterdam Helsinki Pariz London Luksemburg Villnius

24,27 6,61 8,74 13,13 16,46 5,14 12,72 10,61 7,71 4,64 6,85 7,73 4,07 7,60 3,99 5,04

Mesto Enostar{evska

gospodinjstva (%)

Samska upokojenska gospodinjstva (%) Preglednica 8: Primerjava Ljubljane in drugih evropskih glavnih mest

glede na zna~ilnosti gospodinjstva

14,03 13,63 14,32 15,46 11,85 10,99 15,13 – 12,47 15,06 10,15 12,27 13,08 12,67 10,68 10,62 Vir: Urban Audit, 2001 (www.urbanaudit.org)

@ivorojeni Umrli Naravni prirast Selitveni prirast s tujino Selitveni prirast med ob~inami Skupni prirast

8,2 9,1 –0,9 2,6 –5,3 –3,6 Ljubljana

Preglednica 9: Demografski kazalci (na 1000 prebivalcev)

Vir: Prebivalstvo Slovenije 2003, SURS

7,7 10,6 –2,9 1,2 –5,1 –6,8 Maribor

8,7 9,7 –1,1 1,7 0,0 0,6 Slovenija

Dom`ale Grosuplje Litija Trzin Brezovica Medvode Ig [kofljica [martno pri Litiji Dol pri Ljubljani Dobrova–Polhov Gradec Vodice

Menge{

Ivan~na Gorica

5,5 13,8 1,3 17,2 14,9 3,6 22,9 19,0 6,2 18,1 7,4 5,6 0,4 7,5 Mesto Selitveni prirast

med ob~inami Skupni prirast Preglednica 10: Selitveni prirast v ob~inah, ki mejijo z ljubljansko ob~ino

11,0 23,7 0,1 24,1 20,9 5,3 23,8 23,9 5,6 17,9 11,6 9,6 5,5 8,1 Vir: Prebivalstvo Slovenije 2003, SURS

Opomba: Podatki so na 1000 prebivalcev

(7)

Najprej poglejmo, kako pogoste so te`ave v zvezi s stanovanjem, ki jih zaznava prebivalstvo v naseljih. Premalo prostora zaznava ve~ kot tretjina prebivalstva Ljubljane, kar je ve~ kot v drugih naseljih RS (razen v Mari- boru). Bolj kot drugod sta zaznani tudi te`a- vi »premalo svetlobe« in »pomanjkljive napeljave«, nekaj manj kot drugod pa je izra-

`ena te`ava z vlago v stanovanju.

Tudi pri vseh te`avah v zvezi s svobodo in varnostjo uporabe stanovanja je v Ljubljani zaznanih znatno ve~ te`av kot v drugih naseljih, kar je nedvomno posledica ve~je prisotnosti tr`nih najemnih stanovanj.

Teàve v stanovanjskem okolju so zaznane, kot je bilo pri~akovati glede na razlike med urbanim in neurbanim prostorom, vendar ne povsem enotno. Pri dveh tipi~no urbanih teàvah teàve s parkiranjem in onesna-

èn zrak so v Ljubljani najbolj izraène, in sicer nekoliko bolj kot v drugih mestnih naseljih in seveda veliko bolj kot v nemestnih. Pri dveh drugih tipi~nih urbanih teà- vah hrup in pomanjkanje varnega prosto-

ra za igro otrok pa je Ljubljana v podob- nem polo`aju kot druga mestna naselja (razen Maribora, kjer so te`ave izrazitej{e).

Glede rekreacijskih povr{in je Ljubljana na bolj{em od drugih mestnih naselij, saj to- vrstne te`ave Ljubljan~ani manj zaznavajo.

^e k temu dodamo {e urbano prednost prometne povezave, se v tem pogledu Ljub- ljana poka`e kot naselje z bolj kakovostnim okoljem.

Poglejmo {e nekaj drugih uveljavljenih kazalcev stanovanjskega standarda, podanih v preglednici 12.

Po sinteti~nem indeksu stanovanjskih razmer, ki zdruùje ve~ kazalcev, se pokaè, da so v Ljubljani neprimerne stanovanjske razmere nekoliko bolj izraène kot v drugih naseljih, kar zadeva gostoto naselitve v stanovanjih pa je poloàj nekoliko ugodnej{i kot v drugih mestnih naseljih. V Ljubljani je namre~ ni`ji odstotek gospodinjstev, ki ne dosegajo sobe na ~lana gospodinjstva, pa tudi povpre~na povr{ina stanovanja na osebo je vi{ja kot v drugih mestnih naseljih, najbolj

Fizi~ne zna~ilnosti stanovanjske enote – premalo prostora

– vlaga

– premalo svetlobe – pomanjkljive napeljave – varnost, svoboda

– negotovost glede stanovanja – premalo zasebnosti – preve~ omejitev Stanovanjsko okolje – te`ave s parkiranjem – slabe prometne povezave – ni rekreacijskih povr{in – onesna`en zrak – hrup

– ni varnega prostora za igro otrok Zadovoljstvo s stanovanjem – ni zadovoljen

– niti-niti

Preglednica 11: Pogostost navedenih te`av* med gospodinjstvi v naseljih RS

35,2 11,2 15,7 26,2

11,0 14,2 8,8

36,3 8,2 34,8 53,2 42,3 38,0

10,6 26,2 Ljubljana

(n = 650) (%)

36,3 13,3 9,7 19,0

6,9 10,5 5,6

32,8 8,5 38,6 50,4 45,6 39,6

14,6 22,3 Maribor (n = 248)

(%)

30,9 11,4 13,4 26,1

9,4 10,4 8,2

30,5 21,6 40,8 47,1 42,5 39,5

8,0 24,9 Druga mestna naselja

n = 1352) (%)

20,8 22,2 11,4 22,1

5,3 6,2 5,2

6,4 35,3 33,8 25,4 22,9 15,8

7,7 26,3 Nemestna

naselja (n = 1785)

(%)

27,5 16,3 12,7 23,9

7,7 9,1 6,8

20,8 24,7 36,6 38,6 33,9 28,7

8,7 25,5 Slovenija

skupaj (n = 4008)

(%)

* Subjektivna ocena, da je te`ava zelo huda, huda ali niti-niti.

(8)

opazno v primerjavi z Mariborom. Po {tevilu sob na osebo dovolj opaznih razlik ni. V Ljubljani je tudi odstotek tistih, ki so s stanovanjem nezadovoljni, vi{ji kot v drugih naseljih (razen v Mariboru, ki Ljubljano pre- ka{a tudi v tem).

Opazno je torej, da dosega Ljubljana kljub prete`no manj{im stanovanjem bolj{i povr{inski standard na osebo, saj so tudi gospodinjstva v povpre~ju manj{a kot drugod.

Seveda pa se dokaj ugodna slika Ljubljane glede prostornosti stanovanj nekoliko relati- vizira, ~e jo postavimo v mednarodno pri- merjavo. Podatki v naslednji preglednici poka`ejo, da je relativna povr{ina na osebo v Ljubljani med ni`jimi.

Posebno vpra{anje seveda zadeva polo`aj nekaterih dru`benih skupin, pri katerih so stanovanjske razmere druga~ne kot v celot- ni populaciji. Tako se ob relativno ugod- nih povr{inskih standardih v Ljubljani vpra{anje prenaseljenosti lahko zaostri v nekaterih skupinah. Medtem ko v drugem

~lanku (v tem sklopu) problematiko ranljivih skupin posebej obravnavamo, tukaj poglejmo problem prenaseljenosti, pri ~e- mer je kot prenaseljeno definirano tisto stanovanje, v katerem na sobo pride ve~

kot 1 oseba. Podatki za Ljubljano so v naslednji preglednici.

Vidimo, da je prenaseljenosti izpostavljenih kar 49 % tri~lanskih gospodinjstev in 28 % dvo~lanskih gospodinjstev Ljubljane. V Ljub- ljani se ta problem kaè bolj izrazito kot v Sloveniji nasploh in {e neprimerno izraziteje kot v nekaterih drugih dràvah. Mandi~ in Filipovi~ (2005) sta namre~ ocenili, da med slovenskimi tri~lanskimi gospodinjstvi ìvi v

Gospodinjstva, ki imajo neprimerne stanovanjske razmere*

Gospodinjstva z manj kot sobo na ~lana gospodinjstva

Povr{ina v m²na osebo – povpre~je

– SD – mediana

[tevilo sob na osebo – povpre~je

– SD – mediana

Preglednica 12: Gospodinjstva po izbranih splo{nih kazalcih stanovanjskih razmer

34,2 %

38,7 %

32,1761 18,68755 27,0000

1,1484 0,77523 1,0000 Ljubljana (n = 650)

31,1 %

46,0 %

28,2649 17,82248 21,6219

1,0200 0,68287 1,0000 Maribor (n = 248)

29,6 %

43,2 %

30,8074 20,19754 25,0000

1,1183 0,77773 1,0000 Druga mestna naselja

n = 1352)

23,5 %

34,0 %

35,7324 24,58207 28,9390

1,2921 0,86688 1,0000 Nemestna

naselja (n = 1785)

27,8 %

38,5 %

33,0073 21,98994 26,6667

1,1945 0,81788 1,0000 Slovenija

skupaj (n = 4008)

* Neprimerne stanovanjske razmere so definirane kot: gospodinjstvo biva v stanovanju, ki ima vsaj eno od osnovnih pomanjkljivosti, t. j. ni strani{~a na izpiranje, huda ali zelo huda pomanjkljivost in{talacij, huda ali zelo huda vlaga, hudo ali zelo hudo pomanjkanje dnevne svetlobe, ali/in primanjkuje prostor.

Riga Tallinn Bratislava Budimpe{ta Praga Var{ava Ljubljana Berlin Kopenhagen Amsterdam Helsinki Pariz Luksemburg Villnius

Mesto Povp. bivalna povr{ina (m²na osebo)

13,20 21,75 18,70 33,00 18,00 21,60 26,20 38,30 44,00 34,00 32,50 34,90 40,40 19,10 Preglednica 13: Povpre~na bivalna povpr{ina v

m²na osebo v Ljubljani in nekaterih drugih evropskih mestih

Vir: Urban Audit, 2001 (www.urbanaudit.org)

(9)

prenaseljenem stanovanju kar 37 %, v Avstri- ji in Franciji pa manj kot 15 %. Podobno je tudi pri dvo~lanskih gospodinjstvih. V Slove- niji jih je kar 17 % izpostavljenih prenaseljenosti, v Franciji in Avstriji pa manj kot 5 %.

5. Sklepi

Splo{ni pregled zna~ilnosti stanovanj, prebivalstva in stanovanjskih razmer v Ljubljani je v primerjavi z drugimi naselji v Sloveniji pokazal na naslednje zna~ilnosti:

Ð Sklad stanovanjv Ljubljani vsebuje manj novej{ih stanovanj kot druga naselja (razen Maribora); stanovanja so v povpre~ju manj{a kot drugod; dele` najemnih tr`- nih/slu`benih stanovanj pa je kar dvakrat vi{ji kot v drugih mestnih naseljih, medtem ko je dele` neprofitnih stanovanj ni`ji kot v drugih mestnih naseljih in tudi ob~utno ni`ji kot v Mariboru.

Ð Gospodinjstva so v Ljubljani v povpre~ju manj{a kot v Sloveniji. Po sestavi gospodinjstev in prisotnosti ranljivih skupin pa se poka`e naslednje. Glede enostar{evskih gospodinjstev primerjava z drugimi naselji v Sloveniji poka`e, da je Ljubljana zelo blizu slovenskega povpre~ja glede odstotka enostar{evskih gospodinjstev. Ima jih ve~

kot nemestna naselja, toda manj kot druga mestna naselja. Ima manj dru`in z otroki do 18 let kot druga naselja in malenkost ve~ starej{ega prebivalstva kot druga mestna naselja (razen Maribora). De- le` revnih je v Ljubljani ni`ji kot v vseh ostalih naseljih, skoraj polovico ni`ji kot v Mariboru. Ka`e se tudi, da ima ljubljanska ob~ina negativni selitveni saldo (po-

dobno kot mariborska ob~ina). Hkrati ob- staja izrazit pozitivni saldo selitveni prirast v ob~inah okoli Ljubljane, zlasti Gro- suplje, Trzin, Brezovica, Ig, [kofljica in Dol pri Ljubljani.

Ð Stanovanjske razmere:v Ljubljani pogo- steje kot v drugih naseljih (razen Maribo- ra) zaznavajo, da je v stanovanju »premalo prostora«, »premalo svetlobe« in so »pomanjkljive napeljave«, nekaj manj kot drugod pa je izraèna teàva z vlago v stanovanju. Glede kakovosti stanovanjskega okolja sta v Ljubljani dve tipi~no urbani teàvi parkiranje in onesnaèn zrak izraèni bolj kot drugod, dve drugi hrup in pomanjkanje varnega prostora za igro otrok pa podobno kot v drugih mestnih naseljih, a manj izrazito kot v Mariboru.

Glede rekreacijskih povr{in je Ljubljana na bolj{em od drugih mestnih naselij, ~e pa k temu dodamo {e urbano prednost prometne povezave, se Ljubljana poka`e kot naselje z bolj kakovostnim okoljem. Tudi glede relativne stanovanjske povr{ine na osebo se razmere v Ljub- ljani ka`ejo kot relativno ugodne v primerjavi z drugimi naselji: ni`ji je odstotek gospodinjstev, ki ne dosegajo sobe na ~lana gospodinjstva, pa tudi povpre~na povr{ina stanovanja na osebo je vi{ja kot v drugih mestnih naseljih, najbolj opazno v primerjavi z Mariborom.

Ð Primerjalno gledano je potrebno opozoriti na dvoje. Prvi~, relativno ugodne stanovanjske razmere v Ljubljani se poka`ejo kot manj zadovoljive, ~e jih primerjamo z drugimi evropskimi prestolnicami, kjer so stanovanjske povr{ine praviloma ob~utno vi{je. Drugi~, odprto ostaja vpra{anje, v

Garsonjera 1 soba 2 sobi 3 sobe 4 sobe 5 sob Skupaj

[tevilo sob

Preglednica 14: Problem prenaseljenosti v Ljubljani

14,6 30,7 37,3 14,6 2,4 0,5 100,0 1 (n = 212)

(%)

[tevilo ~lanov gospodinjstva

5,8 22,1 27,3 32,0 9,3 2,3 100,0 2 (n = 172)

(%)

2,2 3,7 43,4 33,1 14,7 2,2 100,0 3 n = 136)

(%)

5,4 22,8 42,4 19,6 5,4 100,0 4 (n = 92)

(%)

6,7 17,2 33,6 28,4 10,2 2,6 100,0 Skupaj (n = 658)

(%)

Opomba: V tabeli zaradi majhnega {tevila niso prikazana gospodinjstva z ve~ kot 4 ~lani in ne stanovanja z ve~ kot 5 sobami.

(10)

kak{nem polo`aju so ranljive skupine, saj so pri njih te`ave praviloma veliko ve~je kot v splo{ni populaciji.

asist. dr. Ma{a Filipovi}, Fakulteta za dru`bene ede, Univerza v Ljubljani

E-po{ta: masa.filipovic@fdv.uni-lj.si

doc. dr. Srna Mandi~, znanstvena svetnica, Fakulteta za dru`bene vede, Univerza v Ljubljani

E-po{ta: srna.mandic@fdv.uni-lj.si

Viri in literatura

Andersson, R., Brama, A. (2004). Selective Migration in Swedish Distressed Neighbourhoods: Can Area-ba- sed Urban Policies Counteract Segregation proces- ses? Housing studies 19 (4), 517^539.

Atkinson, R. (2004): The evidence opf the impact of gentrification: new lessons for urban rainessance? Eu- ropean Journal of hosuing policy 4(1), 107^131.

Bush-Geertsma, V. (2004) The changing role of the state in German housing and social policy. European Journal of hosuing policy 4(3), 303³²¹

Cole, I., Etherington, D. (2005): Neighbourhood renewal policy and spatial differntiation in housing markets:

recent trends in England and Denmark. European Journal of hosuing policy 5(1), 77^97.

Doherty, J. (2004): European housing policy: Bringing the state back in? European Journal of hosuing policy 4(3), 253²⁶⁰

Jako{, A. et al. (2004): Ocena stanovanjskega primanj- kljaja. Kon~no poro~ilo. Ljubljana: Urbanisti~ni in{titut RS

Kearns, A., Forrest, R. (2000): Social cohesion and multilevel urban governance. Urban Studies, 37, 5^6.

Kruythoff, H. (2003): Dutch Urban restructuring policy in action against sociospatial segregation: sense or nonsense? European Journal of hosuing policy 3(2), 193^215.

Mandi~, S. (1996): Stanovanje in dr`ava. Ljubljana:

Znanstveno in publicisti~no sredi{~e.

Mandi~, S., Filipovi~, M. (2005): Stanovanjski primanjkljaj v Sloveniji: problem, ki ga ni?. Teor. praksa, jul./dec., letn. 42, {t. 4/6, str. 704⁷¹⁸

Popisa prebivalstva 2002. Statisti~ni urad RS. Dostop- no na: www.stat.si/popis2002/si

Priemus, H. (2004): Housing and new urban renewal:

current policies in the Netherlands. European Journal of hosuing policy 4(2), 229^246.

Stanovanjska anketa 2005. Zaklju~no poro~ilo. Nosil- ka: dr. Srna Mandi~. Naro~nik: Stanovanjski sklad RS.

Ljubljana, februar 2006

Stanovanjski program Mestne ob~ine Ljubljana za leto 2007. Javni stanovanjski sklad Mestne ob~ine Ljublja- na. Ljubljana, januar 2007

Tiesdell, S., Allmendinger, P. (2001). The new right and neighbourhood regeneration. Housing studies 16 (3), 311^334.

Urban Audit, 2001; dostopno na www.urbanaudit.org.

(2. 10. 2007)