M i c h e l F o u c a u l t
SKRB ZASE
Zgodovina seksualnosti. 3. zvezek
Založba ŠKUC (Lam bada/2), Ljubljana 1993, 171 str.
Foucaultovo delo Skrb zase' kot za
dnji zvezek njegove trilogije Zgodovina seksualnosti, tem atizira konstituiranje subjekta skrbi zase v pivih dveh stolet
jih cesarske do b e v atm osferi, za katero F oucault ugotavlja, da se v njej uvelja
»neka d o lo čen a krepitev puritanskih tem «2.
Pozicije subjekta se, kot Foucault piše v Arheologiji vednosti, »...definirajo skozi položaj, ki ga subjekt lahko zavza
m e v razm eiju do različnih področij ali skupin objektov«3, pri vprašanju skrbi za sebe je seksualnost tisti »objekt«, ki nam pom aga dobiti vpogled v način konstituiranja subjekta skrbi za sebe kot m oraln eg a subjekta. Na ozadju spi
sov cesarske dobe, ki obravnavajo vaje skrbi zase v razm eiju do strasti in želj, F oucault raziskuje m ožnost svobodne
ga sam ozakonodajnega subjekta skrbi zase. S tem v zvezi lahko govorim o o specifični etiki autopoiesis, kolikor bistvo Foucaultovega d ela Skrb zase razum e
m o kot etično, kar j e tudi naše izho
1 D elo je izšlo v letu njegove sm rti, 1984.
2 F oucault M., Zgodovina seksualnosti 3, Skrb zase, Z aložba ŠKUC (L a m b d a /2 ), L jubljana 1993, str.160.
3 F o u cau lt M., Arheologija vednosti, Studia hum anitatis, L jubljana 2001, str. 57.
dišče. V nadaljevanju bom o izpostavili nekatere možnosti in meje Foucaulto- ve zastavitve, predvsem kolikor om o
goča kritično refleksijo statusa subjekta skrbi zase.
Foucault etičnega ne izpeljuje iz če
sa, kar bi bilo vnaprej dano, denim o, kot substanca. Samoblikovanje v pom e
nu skrbi zase poteka neutem eljeno v čemerkoli danem : lahko tudi zoper ne
ko danost. Tak subjekt lahko prim eija- mo s proizvodom um etnika: v njegovi estetski razsežnosti (kot estetika eksi
stence) je izdelek njegovega lastnega d u h a4. Gre torej za autopoiesis samega um etnika, ki ravno kot tak deluje sin
gularno, dogodkovno. Kolikor je tak autopoiesis sam odisciplina (ne samodi- spliniranje, ki bi izhajalo iz česa trans- cedentalnega ali univerzalnega) je de
janski tehnai: brez lastne izbire sploh m ožna ni. Estetika eksistiranja in tehn i
ke življenja (tehnai to biou) nam po Fou
caultu lahko pom agajo v sedanjosti, kolikor ne pom enijo nekega norm ali
ziranja in tudi ne predpostavljajo kake zunanje avtoritete.
Ze v začetni refleksiji se odpre pro
blem skrbi zase, ki se po svojem dogod
kovnem oziroma singularnem značaju
4 Prim eijaj s stoiškim technai tou biou.sicer izm ika univerzalnim vzorcem (norm am ) hkrati pa Foucault ugota
vlja, da pri tehnikah skrbi zase ni šlo za prakso sam ote, temveč za pravo d ru žbeno prakso5 tedanjega časa. Kolikor gre za družb eno prakso, se je p otrebno vprašati v kolikšni m eri j e subjekt in- ternalizacije (skrb zase pom eni v obra
vnavanem zgodovinskem obdobju vaje izboljševanja, tudi očiščevanja samega sebe) hkrati lahko tudi subjekt svobo
de in sam ozakonodajnosti, kar naj bil subjekt skrbi zase v Foucaultovi per
spektivi. Gre za vprašanje narave vaj, ki naj bi privedle do suverenosti sebstva.
Pri tem bom o v nadaljevanju posebej izpostavili problem užitka brez želja.
Subjekt skrbi zase se zdi krhek: iz
postavljen j e konsekvencam seksualne dejavnosti, kot so izčrpanost in različne
»motnje«. Raste potreba po zavarova
nju subjekta kot u tijen e zgradbe. Uni- verzalizacija, značilna za cesarsko do
bo, se nanaša tudi n a način uživanja, ki predpostavlja univerzalno naravo in univerzalni um ljudi: oboje je treba ob
vezno upoštevati v neki konjunkciji. Ta ni že kar dana, ustvari se šele z vajo.
Sprem em be v spolni m orali (puritan
stvo) niso rezultat d irek tn ih prepovedi, temveč kultiviranja lastnega sebstva.
Slednje kot »suverenizacija« pom eni, da se seksualnost m eri po njenih kon
sekvencah za suverenost sebstva. S tem v zvezi F oucault posebej poudaija, da je večji p o m en zakonske zveze pripisati večji m ožnosti sam onadzora nad »ne- varnosgo« seksualnosti za suverenost sebstva. T u gre za nezaupanje, ki stavi predvsem n a kultivirano seksualnost.
Tej se pripiše zakon kot mesto, kjer najde tako svojo naravno kot tudi ra
5 F oucault M., Zgodovina seksualnosti 3, op. cit., str. 37-38.
zum no uresničitev. Z akon kot m esto konjunkcije naravnega in razum ega j e podlaga za delo n a lastnem sebstvu.
R azhlajeni, resnobni ton cesarske do b e se sicer ne izreka apodiktično o seksu
alnosti kot zlu, se p a srečuje z n eko te
m eljno nezdružljivostjo lastnega uni- verzalističnega p ro jek ta (del tega j e skrb za sebe) in narave želje. Foucalto- va teza je , d a se zakonu pripiše globlji pom en, k er j e id ealn o m esto n ad zo ro vanja pojavn ih ob lik sp o ln e želje:
m ožna j e kultivirana, obrzdana, seksu
alna dejavnost, ki ne m oti »suvereniza- cije« sebstva, pač p a m u je do neke m e
re v korist, ker ga učvršćuje v p re p ri
čanju, d a j e g o spo dar v lastni hiši.
Etično bistvo človeka v prvih dveh sto
letjih n. št. sicer ni pojm ovano skozi optiko p adca in zla, v en dar so želje tol
m ačene z vidika predpostavke kultivi
ran e seksualnosti, ki najde svoje ideal
no m esto v zakonu. Predpostavka kulti
virane seksualnosti j e vprašljiva glede na Lacanovo ugotovitev, d a ni spolne
ga razm eija, ki jo bom o v nadaljevanju upoštevali, ko se bo postavilo vpraša
nje, koliko p ro jek t skrbi zase uteleša določen tip delovne m orale, ki p o tre buje na tak način kultivirano seksual
nost.
O glejm o si pobliže n ek a te re karak
teristike vaj skrbi zase, ki jih F oucault izpostavi. M orala cesarske d obe p o u d a
ri vrednost bolečine in trpljenja6. Ko gre za filozofijo, Foucault p o u d aija re
cepcijo filozofskega p o u k a kot paideiê1, dojete kot skrb zase. Filozofsko posve
čanje sam em u sebi j e boleče ko t zdrav
ljenje: j e »dispanzer za dušo«. V spom i
nu nam m o ra ostati kot trpljenje, ne
6 V en d ar se v tem pogledu, kot ugotavlja Foucault, bistveno razlikuje od krščanstva.
7 Ibid., str. 40.
k o t u ž ite k . S e n e k a v zvezi s ‘s la d o s tra s tj e m ’ (v o lu p ta s ) p o u d a i j a »strah pred izgubo«8. M o ž n o s t, d a se želji n je n o b j e k t iz m a k n e , j e d o je ta k o t r a z lo g za za
s k r b lje n o s t, k a r p r ič a o t e n d e n c i p o d r e d itv e ž e lje p o d lo g ik o is to v e te n ja (že
le n o naj b i b ilo v e d n o e n a k o s a m o se b i ta k o k o t s u b je k t sk rb i z a se ). R a d o v a n je n a d b i se n a d svojim la s tn im se b stv o m , k i j e : »T i s a m in n a jb o ljš i d e l te b e « 9, k o t p iše S e n e k a v p is m u L u k iliju . N a m e s to n a že ljo n aj bi se to r e j o p r li n a n e k a j, k a r n a s p o sta v i v p o lo ž a j g o sp o - d a ija , k o lik o r s u v e re n o s t, p o jm o v a n a k o t o b la s t n a d s e b o j, d o lo č a m o ra ln i s u b je k t. F o u c a u l t p r i te m o p o z o r i n a p o m e m b e n p r e s e ž e k s a m e s u v e re n o sti:
»In s le d n jič , k o n č n o to č k o te g a iz d e lo v a n ja j e še v e d n o d o lo č a la s u v e re n o s t p o s a m e z n ik a n a s s a m im se b o j; to d a ta o b la s t n a d s a m im se b o j se ra z širi v n e k o iz k u š n jo , v k a te r i r a z m e ij e d o s e b e d o b i o b lik o n e s a m o n a d v la d e , im p a k tu d i u ž iv a n ja b r e z ž e lje in b r e z m o te n j« .10 P re s e ž e k - u ž iv a n je b r e z ž e lje in b re z m o te n j - p o m e n i, d a s k r b za s e b e želji o d v z a m e ra v n o tisto n e u lo v ljiv o n je sa
m e , ki g a lo g ik a is to v e te n ja n e m o r e za
j e t i , z a r a d i c e s a r j e živ lje n je ( k o t p o r a j a jo č e se, k o t N ie ts c h e je v o d io n iz ič n o ), za n im iv o . M e ja , o b k a te r o s m o trčili p a j e že tu d i m e ja a v to p o e ts k e g a sebstva, m e ja s k r b i zase. K o lik o r b o lj s m o to re j s u v e re n i v s m islu sk rb i zase, to lik o bolj se n a m živ lje n je iz m ik a . P r e o s ta n e u ž i
v a n je b r e z ž e lje in m o te n j.
S te m v zvezi v elja o p o z o r it i n a p r o b le m d e lo v n e m o r a le , k o lik o r ta z a g o tavlja n a d z o r n a d su b v e rz iv n im m o m e n to m želje. A l i j e to re j F o u c a u lto v a ne- te m a t iz i r a n a te m a p ra v z a p ra v tista, ki
8 Ibid., str. 47.
9 Ibid., str. 47.
10 Ibid., str. 48.
j o te m a tiz ira L a c a n , k o g o v o ri o »na
s p r o tju m e d ž e le č im s r e d iš č e m in u p ra v lja n je m d o b r in « .11 G re za v p raša
n je , k o lik o j e re g u la c ija želje v fu n k ciji u p ra v lja lsk e s p o s o b n o s ti s u b je k ta c e sa rsk e d o b e , k a r p o sta v i p r o je k t s u b je k ta sk rb i zase k o t sa m o z a k o n o d a ja lc a p o d vp rašaj. K te m u n a s n a p o tu je n p r.
n a č in F o u c a u lto v e o b ra v n a v e Plinijeve- g a p ism a , v k a te r e m se b e ra z u m e k o t
» z a k o n sk e g a p o s a m e z n ik a « , ki » p o g la
b lja n je v ja v n e za d ev e « o p ra v lja k o t n u jn o tr p l j e n j e .12 T o m e s to F o u c a u lt in te r p r e tir a v sm e ri večje te že , ki se p o d e lju je s a m e m u o d n o s u m e d p a r tn e r j e m a v z a k o n u : z a k o n naj bi ta k o bil vse m a n j p o v ez an z d e lo v a n je m oikosa, g o sp o d in jstv a k o t g o s p o d a rs k e e n o te . V te m sm islu sk rb i zase naj b i tu d i p o je m o d n o s a ra z u m e li vse bolj k o t n e k i suve
r e n p ro s to r. V n a s p ro tju s te m p a j e n a š a teza, d a p ra v P lin ije v o p ism o kaže p o v e z a n o s t u ž iv a n ja b re z želje in m o te n j z d e lo v n o m o ra lo .
K o lik o r j e s p r e m e n je n i p o je m za
k o n sk e zveze v p e t v širši o k v ir d ru ž b e ce sa rsk e d o b e , o d s to p a o d sk rb i za se
b e k o t n e č e s a d o g o d k o v n e g a , sin g u la r
n e g a . F o u c a u lt tu d i sam p re p rič ljiv o p o k a ž e p o tr e b o R im a p o eliti, ki b o u p rav ljala »svet«, tj. cesarstvo: »In če h o č e m o r a z u m e ti in te r e s , ki so g a v te h e lita h kazali z a o s e b n o e tik o . .. j e tr e b a p re j v id e ti isk a n je n o v e g a n a č in a p r e m isle k a o o d n o s u , ki g a j e tr e b a im e ti d o svojega sta tu sa , svojih fu n k c ij, d e ja v n o sti in o b v ez.« 13 N a p e to s t se to rej razvija m e d n o r m a m i, ki naj j i m zado-
11 Lacan J., Etika psihoanalize, Delavska enotnost (Analecta), Ljubljana 1988, str.
321.
12 Foucault M., Zgodovina seksualnosti 3, op. cit., str. 56.
13 Ibid., str. 60.
sti sk rb za s e b e in n o r m a m i, p o v e z a n i
m i z u č in k o v ito s tjo d e la v d rž a v n i u p r a vi. P ri te m j e tr e b a o p o z o r iti n a p o s e b n o s ti k o n c e p ta d u š e , ki j e m iš lje n a k o t n e k a j, k a r j e n a p o s e b e n n a č in n a d ra z lič n im i v lo g a m i (viteza, su ž n ja, osvo
b o je n c a ) in se v te m sm islu k aže k o t p o sk u s p r e s e g a n ja o m e n je n e n a p e to sti. P re s e g a n je p a p o te k a n a n a č in in- te rn a liz a c ije , ki n i pasivni u m ik vase, trd i F o u c a u lt in p o k a ž e n a d a ljn o s e ž e n s tr u k tu r n i p re m ik : »A g la v n a lin ija raz
d elitv e n i v tej iz b iri m e d s o d e lo v a n je m in v z d rž n o stjo ; in k u ltu r a sa m e g a se b e n e n u d i svojih la s tn ih v re d n o s ti in p o s to p k o v k o t n a s p ro tje a k tiv n e m u življe
n ju . D o sti ra je sk u ša o p r e d e liti n a č e lo o d n o s a d o s e b e , ki b o o m o g o č a l d o lo č itev o b lik in p o g o je v , s k a te r im i b o d o p o litič n a ak c ija , so d e lo v a n je v s lu ž b a h o b la sti, iz v aja n je n e k e fu n k c ije , m o g o č i ali n e m o g o č i, sp reje m ljiv i ali n u jn i.« 14 P o litič n o d e ja v n o s t se to re j p o s k u š a m i
sliti z n e k e s u v e re n e » n o tr a n je « in s ta n ce, ki j o la h k o sic e r n a h a ja m o v ra z lič n ih v lo g a h , v e n d a r j e n o tr a n je k o h e r e n tn a , še več: cilj sk rb i za se b e j e id e n tič n a s a m a s se b o j v v seh m o ž n ih
» z u n a n jih « v lo g a h . G re to re j za to , k ak o b iti v e d n o s k la d e n s sa m im seboj. T e m u slu žijo r a z lič n e vaje. V z d rž u je se n e k i m o d u s p o k a te r e m se m o r a ln i s u b je k t la h k o vzpostavlja v r a z m e r a h , ki j i h o d ta k o p e r c ip ir a n e m o r a ln o s ti lo či te ž k o o p re d e ljiv a zev. S to p n je v a n je in te n z ite te vaj (sk rb i za se b e ) j e so ra z m e r n o s š irin o te zevi.
P ri te m j e tr e b a p o u d a r iti, d a m isle
ci c e s a rs k e g a o b d o b ja p o litič n o s t z m o re jo m isliti k o t ra z lič n o o d sta tu sa , ki k o t d a n o s t n a se b i še n ič n e zagotavlja.
P o tr e b n o j e » o se b n o d e ja n je « 15 in šele
14 Ibid., str. 61.
15 Ibid., str 62.
n a tej to č k i j e m o ž n o m is liti is k a n o sin g u la r n o s t. T o n to re j la h k o p o jm u j e m o tu d i d is tin k tn o o d d e lo v n e m o r a l e še le n a o z a d ju n e n e h n e n a p e to s ti. N a p e to s t m e d p o lit ič n o d e ja v n o s tjo in o s e b n im (s e k s u a ln im , ž e le č im ) p o s ta n e n a ta n a č in e m i n e n t n o p o d r o č je o b lik o v a n ja m o r a l n e g a s u b je k ta . K a r p a z a d e v a m e j e F o u c a u lto v e g a p r o je k t a , j e tr e b a
iz p o sta v iti še r a z u m n o s t k o t m e s to n a h a j a n ja s u b je k ta s k r b i za s e b e . S te m v zvezi j e p o m e m b n a p r e d s ta v a o č e d n o - s tn e m v la d a rju , k a te r e g a č e d n o s t j e n p r . p r i D io n u iz P ru s e iz ra z s p o s o b n o sti p o s a m e z n ik a , d a b o v te ž k ih d ile m a h v la d a n ja u s p e l s le d iti r a z u m u in b o v te m (in zgolj v te m ) sm islu , d o b e r n e le za s e b e , te m v e č tu d i z a d r u g e 16.
R a z u m n o s t, ki j o č lo v e k razv ija v o b v la d o v a n ju s a m e g a s e b e (sk rb i za s e b e ) , j e to re j p o jm o v a n a k o t is to v e tn a z r a z u m n o s tjo , ki j o tr e b a p o s e d o v a ti za v la d a n je d r u g im . I s to v e tn o s t r a z u m n o s ti j e la h k o v z p o s ta v lje n a le, k o lik o r j e p ra v r a z u m n o s t m e s to n a h a ja n ja s a m e g a se
b e , n e p a r e c im o stra s ti. R a z u m p o jm o v a n k o t lo g o s n i k je rk o li, n a h a j a se v d u š i, ki j e d o je ta k o t c e n t e r isto v e
tn o s ti, is to v e tn o s t s se b o j k o t m o r a l n a s u b je k tiv ite ta p a j e z a g o to v lje n a z r a z u m o m sa m im . K ro g j e s k le n je n . O d lo čitv e tis te g a , ki sa m s e b i k o t r a z u m n a d u š a v la d a , d r u ž b a s p r e je m a , k o lik o r so iz ra z r a z u m n o s ti, in j i m b o k o t r a z u m n i p r itr d il vsak, k d o r im a r a z u m in m u sle d i. T o p a p o sta v lja p o d v p raša j p r o je k t s k r b i z a s e b e k o t p o s k u s e tič n e u te m e ljiv e n a n e č e m , k a r n i u n iv e r z a ln o . Z elje s u b je k ta sk rb i zase so la h k o le r a z u m n e , n e m o te č e (u ž ite k b re z ž e lja ).
K o lik o r j e ta k o k o n s ti tu ir a n i su b j e k t o b je k tiv a c ija r a z m e ij a m e d d e lo m
16
Ib id .,str 63.
in že ljo , ki v s itu a c iji, k o se »služi d o b r e m u « 17, k o j e d e l u p o d e l j e n a o b la st n a d ž e ljo p o m e n i: d e lo m o r a te č i n a p r e j, n e g le d e n a ž e lje . » M o ra la o b la sti, u p r a v lja n ja d o b r i n , j e n a s le d n ja : z že
lja m i se o g la s ite k d a j d r u g ič , n a j k a r le p o p o č a k a j o .« 18 C e sa rstv o , ki g a sic e r p r e tr e s a jo m o r a l n i š k a n d a li, j e zg led n e u s p e š n o s t i k r o titv e s tra s ti s sk rb jo za s e b e , k a t e r e j e d r o o s ta ja r a z u m n o s t.
D e lo v n a m o r a la iz k lju č u je ž e lje k o t ti
sto , k a r n i m o č (vsaj n e v c e lo ti) p re v e sti v r a z u m in n a m e s t o te g a p o n u ja u ž ite k b r e z želj v sm islu p u r ita n s k e m o r a le . F o u c a u l tu se iz m ik a p o v e z a v a p u r ita n s k e m o r a l e , u p r a v lj a n ja d o b r in ( d e lo v n e m o r a le ) in n a č in a k o n s titu i
r a n ja s u b je k ta s k r b i za s e b e k o t ra z u m n e g a s u b je k ta . O z ir o m a , p o L a c a n u :
» Č e p r i ž e n e m o u n iv e rz a liz a c ÿ o u p r a v lja n ja d o b r i n d o n j e n i h z a d n jih k o n se k v e n c , te d a j g ib a n je , v k a te r e g a j e v p e t svet, ki v n je m živ im o , im p lic ira n e k o o k r n ite v , o d r e k a n je , n a m r e č tisti p u r ita n s k i stil v r a z m e ij u d o ž e lje , ki se j e v zp o sta v il v z g o d o v in i.« 19
S te m v zvezi v elja o p o z o r iti n a p ro b le m F o u c a u lto v e p r e m e s titv e z a n im a n ja , ki d o n e k e m e r e z a b riše ra d ik a ln o s t n je g o v ih z a sta v ite v iz p r v e g a zvezka
Zgodovine seksualnosti - Volja do znanja.
T a m se F o u c a u l t r a d ik a ln o lo te v a o zn a - č e v a lsk ih p ra k s , p r i č e m e r o z n a č e v a le c
‘s e k s u a ln o s t’ p o v e z u je s p ro iz v o d n jo se k s a .20 T a o z n a č e v a le c » o m o g o č a , d a se o b la s t m isli le k o t z a k o n in p r e p o
17 L acan teg a v Etiki psihoanalize ne pove
zuje z Aristotelovo etiko gospodarja.
18 Lacan Jacq u es, Etika psihoanalize, op.
cit., str. 317.
19 Ibid., str. 305.
20 F oucault M., Zgodovina seksualnosti 1, Volja do znanja, Založba ŠKUC (Lam bda /1 5 ) , L jubljana 2000, str. 159.
v e d .« 21 M esto z a k o n a in p re p o v e d i p a se F o u c a u ltu v n je g o v i an a liz i ce sa rsk e d o b e p o k a ž e k o n s titu ir a n o d ru g a č e . P re p o v e d n e le , d a n i lo c ir a n a ‘z u n a j’, s p lo h n e g re za p re p o v e d , saj ta la h k o d e lu je n a o p is a n i n a č in le v o b n e b ju že k o n s titu ir a n e g a o z n a č e v a lc a »seks«, ki k o t ta k za su b je k te ce sa rsk e d o b e n i o b stajal. V o s p r e d ju j e b ila s u v e re n o s t k o t
potestas:
d o lo č a la j e o d n o s d o se k su a ln o sti. S toiška e tik a p a j e p o je m o b la sti s p o m o č jo h e g e m o n ik o n a » p o n o tr a n ji
la« d o te m e re , d a j e s u b je k t p o s ta l že s u b je k t volje: » D u ša j e z m o ž n a sam o- d o lo č itv e in s te m o d g o v o rn o s ti za svo
j o u s o d o - v te m o z iru j e M a rk Avrelij s k o ra jd a p r e d h o d n i k R o u s se a u ja o z iro m a K a n ta - k e r j o v o d i h e g e m o n ik o n , z a k o n o d a jn o n a č e lo iz b ir in o d lo č ite v , m o č ki u k a z u je in p r e p o v e d u je in s te m d o lo č a s u b je k to v o d n o s d o r e a l n o sti.« 22
F o u c a u lto v a z a m e ra n a ši civilizaciji (v
Volji do znanja)
j e , d a n a š a civilizacij a n im a
ars erotice.
V te m p o g le d u se z N ie ts c h e je m u v ršč a m e d b istv e n e k ritike z a h o d n e k u ltu r e : » N a s p ro tn o j e g o tovo e d in a , ki v vrši d o lo č e n o s c ie n tia sex su alis« 23 P ri č e m e r o b la st-z n a n je k o t d e d in ja u m n e o b ra v n a v e strasti, ki sm o j o sre č a li v c e sa rsk i d o b i in h k a te ri se F o u c a u lt v rača v
Skrbi za sebe,
ra v n o n e o m o g o č a te m a tiz a c ije sk riv n o sti.Ars erotice je
ra z se ž n o st, ki j o F o u c a u lt razisk u je tu d i v o b lik o v a n ju s a m e g a se b e k o t u m e tn iš k e g a iz d elk a . V e n d a r p a to m o ž n o s t o d k riv a ra v n o ta m , k je r se j e uveljavila o b la s t ra z u m a n a d sa m im se
bo j, ki im a te ra p e v ts k i z n a č a j: »Izbolj-
21 Ibid., str 160.
22 Šumič-Riha J., Mutacije etike, Založba ZRC, Ljubljana 2002, str. 134.
23 Foucault M., Zgodovina seksualnosti 1, op. cit., str. 62.
sa n je , iz p o p o ln je v a n je d u še , k i j u iščejo s p o m o č jo filo z o fije, p a id e ia , ki naj bi j o z a g o to v ila, so vse bolj o b a rv a n i z m e d ic in sk im i to n i.« 24 M e d ic in sk a o b r a vn av a ra v n o n i
ars eroticer.
S eksa n e u m e šč a nazaj v u ž ite k k o t u m e tn o s t, p a č p a v u ž ite k b r e z ž e lje in m o te n j. V ze m im o n p r. S ekstijevo p rak so : »Sekstijevo p ra k so p re d s ta v lja k o t p ra k s o , ki j e v g lav n e m o s r e d o to č e n a n a v e č e r n o b ila n co n a p r e d k a ; k o s e j e S extij p r e d n o č n im p o č itk o m zb ra l, j e sp ra še v a l svojo d u šo : ‘K a te re n a p a k e si se o zd ravila;
k a te r o ra z v a d o si p re m a g a la ; v č e m si p o s ta la b o ljš a ? ’ T u d i S e n e k a z a č n e vsak v e č e r s to v r s tn im iz p ra še v a n je m . M rak - ‘takoj k o u m a k n e jo lu č ’ - in tiš in a -
‘ko ž e n a u m o l k n e ’ - sta z u n a n ja p o g o j a za to « .213 N a v e d e n i z u n a n ji p o g o ji za te ra p e v ts k o u k v a ija n je s seb o j n a s p o stavljajo p r e d v p ra ša n je , ali j e s k rb za se b e k o t u m e tn iš k o iz d e lo v a n je se b e b istv e n o a v to e ro tsk o ? M o rd a j e v k o n č n i sliki r a v n o a v to e ro tsk i m o m e n t ti
sti, ki p r e v la d a v F o u c a u lto v i e tič n i vizi
ji. A v to e ro tiz e m p re v la d a n a d a n a liz o r a z m e ija m e d stra stjo k o t p e rv e rz n o s t
j o lo g o s a s a m e g a , ki iz h a ja iz sto išk e g a h e g e m o n ik o n a . P o v e ž e m o se la h k o le s tistim , k a r iz h a ja iz n a š e g a o b v la d o v a n j a , s te m p a tu d i o d n o s i p o s ta n e jo ste
r iln i v svoji 'r a z u m n o s ti’: » N a d z o ro v a n j e j e p r e iz k u š a n je m o č i in g a ra n c ija sv o b o d e : n a č in , d a se s ta ln o p r e p r ič u j e m o , d a se n e b o m o p o v ez ali s tistim , k a r n e iz h a ja iz n a š e g a o b v la d o v a n ja .« 26 S te m p a j e p o s ta v lje n a p o d v p rašaj tu d i n a ra v a ‘d r u ž b e n o s ti’ te ra p ev tsk o s a m o o b la d o v a ln ih p ro je k to v , k a k rš n e o p is u je n p r . E p ik te t. P o m e m
24 F oucault M., Zgodovina seksualnosti 3, op. cit., str. 40.
25 Ibid., str.43.
26 Ibid., str.45.
b n a j e p r e v la d a r a z u m n o s ti k o t o b v la d o v a n ja . O b v la d ljiv o s t p o s t a n e ta k o m e ra , p o k a te r i se m e r i p re d s ta v e ; n e n jih o v a i n h e r e n t n a la s tn o s t, n e m o s p o ro č ilo v n jih s a m ih . Č lo v e k c e s a rs k e d o b e h o č e b iti u t r d b a ... n a r a v a tu k a j n e ig r a n o b e n e vlo g e: »zase o b d r ž im o
po- testas sui«27,
p iš e S e n e k a . K o t j e to ra z m e ije b is tv e n o a v to e r o ts k o , tu d i d r u ž b e n o s t f o rm ira jo k o t p ro iz v a ja n je v n a p re j k o n c i p ir a n ih s u b je k to v s p o m o č jo oz. a s is te n c oars scientie
( k a r tr d im o n a v k lju b F o u c a u ltu , ki o d k r iv a v te m gib a n ju m o m e n t s v o b o d e ). V te m sm islu o s ta ja
autopoiesis
še v e d n o p r e d v s e mpoiesis.
p ro iz v a ja n je .Ars erotice
p a n a j - vsaj v F o u c a u lto v i z g o d n e jš i zastavitvi - n e b i n ič p ro iz v a ja la , te m v e č u v a ja la v u ž ite k sam : »V u m e tn o s ti e r o ti k e iz h a j a r e s n ic a iz s a m e g a u ž itk a , ki j e v z e t k o t p r a k s a in z b r a n k o t iz k u š n ja .« 28 T a k u ž ite k , ki j e p o svoji n a ra v ipraxis,
n e m o r e m o p r e p r o s to p re v e s ti v u m e tn o s t p r o iz v o d n je s a m e g a s e b e , k a jti ta še v e d n o o s ta japoiesis.
T u m o r d a la h k o z a s lu tim o g lo b ljo d ih o to m ijo , g le d e n a k a te r o se F o u c a u lto v p r o j e k t k a ž e v svoj i n e d o k o n č a n o s ti k o t o d p r t v isk a n i p r o s t o r s v o b o d e .
Robert Simonič
27 Ibid., str. 46.
28 F oucault M., Zgodovina seksualnosti 1, op. cit., str. 61.
