DIPLOMSKO DELO

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

MANCA JERAS

UČENJE O ČEBELAH S POMOČJO IGRE VLOG

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

(2)

(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

ŠTUDIJSKI PROGRAM: PREDŠOLSKA VZGOJA

MANCA JERAS

MENTOR: izr. prof. dr. Gregor Torkar SOMENTORICA: asist. Irma Mavrič Gavez

UČENJE O ČEBELAH S POMOČJO IGRE VLOG

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

(4)

(5)

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorju izr. prof. dr. Gregorju Torkarju za vso predanost, pomoč pri delu, hitro odzivnost in strokovne usmeritve.

Iskrena hvala tudi somentorici asist. Irmi Mavrič Gavez za neverjetno odzivnost in iskren ter pristen odnos; tako je moje delo dobilo še večjo dodatno vrednost. Obema hvala za ves trud

in voljo.

Iskrena hvala tudi mojim najbližjim, ki so mi stali ob strani v času študija in pisanja diplomskega dela. Posebno pa se zahvaljujem materi Aljeti in očetu Janezu, ki sta mi omogočila študij, mi stala ob strani in me spodbujala tudi takrat, ko je bilo to najbolj

potrebno in nad menoj nista nikoli obupala. Hvala, ker sta verjela vame!

Prav posebna zahvala gre tudi dvema osebama, ki sem ju v času študija izgubila – babi in atu. Osebi, ki sta mi in mi še vedno veliko pomenita. Hvala, ker sta ves čas zaupala vame in

mi stala ob strani!

Hvala tudi vzgojitelju Primožu Uraniču in pomočnici vzgojitelja Katji Avsenek, ker sta me toplo sprejela v svojo skupino ter me vodila in učila vsa leta mojega izobraževanja.

Hvala vsem; brez vaše pomoči mi ne bi uspelo.

(6)

(7)

»A child can teach an adult three things:

To be happy for no reason, to always be curious, to fight tirelessly for something.« (Paulo Coelho)

(8)

(9)

IZVLEČEK

Kurikulum za vrtce nam ponuja ogromno različnih dejavnosti z različnih področij. Eno izmed pomembnejših področij je tudi narava, ki je za otroke bistvenega pomena. Z njim razvijamo otrokove sposobnosti za dejavno vključevanje v fizično in družbeno okolje. Pomembno je, da otrok pridobi izkušnje z živimi bitji, naravnimi pojavi in da uživa v raziskovanju ter odkrivanju novih stvari. Posledično sta znanje in izkušnje trajnejša in tudi bolj uporabna.

Vzgojitelj pa k temu lahko prispeva tako, da otrokom zagotovi prostor za aktivno učenje.

Lahko je to polje, travnik, gozd, navsezadnje tudi igralnica. Vzgojitelj mora pri tem otrokom nuditi svobodo pri raziskovanju ter jim pripraviti tudi konkretne dejavnosti, pri katerih otroci samostojno razmišljajo in raziskujejo. Le tako lahko pridobijo dejanske predstave o svetu, v katerem živimo.

V svojem diplomskem delu sem se osredotočila na to, kako bi se lahko predšolski otroci preko igre vlog učili o pomenu čebel za človeka ter o socialnih odnosih čebel v panju in naravi. Namen diplomskega dela je, da otroke in tudi odrasle čim bolj ozavestim o pomenu čebel za nas. Cilj raziskave je, da otroci preko igre čim bolj spoznajo življenje čebel.

V teoretičnem delu sem opisala čebeljo družino; kaj jo sestavlja in zakaj so čebele za nas tako pomembne. Posvetila se bom tudi učenju preko igre vlog. Pred začetkom izvajanja dejavnosti v vrtcu sem z otroki opravila tudi individualni intervju po vnaprej pripravljenih vprašanjih o tem, koliko in kaj vedo o čebelah. Predvsem me je zanimalo, ali poznajo pomen čebel za človeka in naravo. Intervju sem izvedla tudi po koncu projekta. Tako sem lahko sledila razlikam v znanju otrok pred projektom in po njem. Odnos, ki ga imajo predšolski otroci do čebel, je pomemben, saj je prav tako povezan z ohranitvijo čebel. Otroci so pred samo dejavnostjo imeli dokaj negativen odnos do čebel, saj bi jih večina od njih, če bi čebela priletela v njihovo sobo, ubila, le majhen delež otrok pa bi poskrbelo za to, da bi čebelo na prijazen način spravili nazaj ven na travnik. Na njihov odnos do čebel zagotovo vpliva tudi otrokovo predznanje, ki pa je bilo pred samo dejavnostjo dokaj šibko. Otroci so mnenja, da čebela s travnika prinaša med, ne pa cvetni prah in nektar. Prav tako niso znali našteti člane čebelje družine; omenili so le matico in njeno poglavitno vlogo – nabiranje medu. Njihove pomanjkljivosti v znanju je bilo opaziti tudi pri vprašanju, kaj bi se zgodilo s čebelo, če bi nas pičila. Večina otrok ni vedela, da čebela po piku umre. Otroci so mislili, da čebela odleti naprej, nazaj na travnik nabirat med. Takoj po končani dejavnosti pa so se njihovi odgovori

(10)

bistveno spremenili. Otroci so si zapomnili, da čebela s travnika v panj prenaša nektar in cvetni prah, znali so našteti tudi člane družine in njihove vloge v čebelnjaku. Iz rezultatov je razvidno, da otroci pred samo dejavnostjo niso poznali pomena čebel za človeka, saj skoraj polovica od njih ni poznala odgovora na vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi na svetu naenkrat izginile vse čebele. Druga polovica otrok pa je izginotje čebel povezalo z našo smrtjo. Po končani dejavnosti je več otrok menilo, da bi mi umrli skupaj s čebelami. Rezultati so me presenetili tudi po 14-dnevnem premoru, saj je večina od otrok izjavila, da če bi izginile čebele, bi posledično izginil tudi med. Le dva izmed otrok pa sta slednje povezala z izginotjem rož. Pri tem so torej le deloma usvojili pomen opraševanja.

Igro, ki je za otroke bistvenega pomena, je potrebno vključevati v otrokov vsakdanjik na različne načine, saj lahko tako usvojijo nova znanja za svoje življenje. Sama igra vlog pa je v mojem primeru pripomogla k pridobitvi novih znanj in sprememb zmotnih mišljenj o življenju čebel.

KLJUČNE BESEDE: predšolski otrok, igra vlog, življenje čebel, pomen čebel.

(11)

(12)

ABSTRACT:

Preschool curriculum offers a variety of different activities from various fields. One of the fields includes nature, which is of outmost importance for children. With it we expand the children’s abilities to actively include themselves into the physical and social environment. It is important that a child gets some experience with living beings, natural phenomena and letting them enjoy the exploration and the discovering of new things. Subsequently, the knowledge and experience are long lasting and useful. A preschool teacher can add to this by providing a child with an environment that encourages active learning. That can include a field, a meadow, a forest or also just a playroom. A preschool teacher should offer children the freedom to explore and prepare concrete activities, where children are able to independently think and explore. This is the only way they will acquire the actual image of the world in which we live in.

In my thesis, I will focus on the way preschool children could, with the usage of role play, learn about the importance bees have for the man, the social relationships of bees in a hive and nature. The purpose of my thesis is to make children and parents aware of the importance bees have for us. The aim of my research is for the children to learn more about the lives of bees through play.

In the theoretical part, I will describe a bee family, who composes it and why is the bee so important for us. I will also focus on teaching with the usage of role play. Before I begin carrying out the activity in the preschool, I will conduct individual interviews with the children according to the before prepared questions about their knowledge of bees. I will be mostly interested in the importance bees have for the man and nature. I will also conduct the interview at the end of the project and that is how I will be able to spot the difference in the knowledge of children before and after the project. The attitude preschool children have towards bees is very important, since it is very much connected to the preservation of bees amongst us. Children had a pretty negative attitude towards bees before the activity itself, since most of the children would decide to kill the bee if it flew into their room. Only a small percentage of children would make sure that the bee was humanely escorted outside to the meadow. Their previous knowledge about bees, which was pretty poor, was definitely a huge factor for their unfavourable attitude towards bees. Children believe that bees don't bring pollen or nectar from the meadow, but rather gather honey. They weren't able to name the members of the bee family. They only mentioned the queen bee and their principal purpose,

(13)

which is to gather honey. The imperfections in their knowledge could be noticed when a question of what would happen to the bee, if she stung us, was asked. Most children weren’t aware that the bee dies. They thought the bee continues its journey to the meadow and gathers more honey. Right after the end of the activity, their answers changed drastically. The children remembered that the bee brings pollen and nectar from the meadow to the have, they were able to list the members of the bee family and their roles in the bee house. It is evident from the results that the children didn't know about the importance of bees for us, since almost half of the children didn't know the answer to the question of what would happen to us if all of the bees disappeared from the world. The other half linked the disappearance of the bees to the disappearance of humankind. After the activity finished, a large number of children thought that the bees' death is largely connected to our death. The results astonished me after a 2-week long break when most of the children said that if all the bees disappeared, so would the honey. Only two of the children connected the latter to the disappearance of all flowers. By doing so, they partly understood the importance of pollination. Games, which are for children of great importance, need to be included into the children's daily life in various ways, since this is the only way they can expand their knowledge for years to come. Role playing, as seen in my activity, contributes to the expansion of their knowledge and the change of their false beliefs about the life of bees.

KEY WORDS: preschool children, role play, life of bees, the importance of bees.

(14)

(15)

KAZALO

KAZALO SLIK ... I KAZALO TABEL ... I

1. UVOD ... - 1 -

1.1 Opredelitev problema ... - 2 -

1.2 Raziskovalna vprašanja ... - 3 -

2. TEORETIČNA IZHODIŠČA ... - 4 -

2.1 Čebele ... - 4 -

2.2 Čebelje telo ... - 4 -

3. ČEBELJA DRUŽINA ... - 6 -

3.1 Življenje čebel ... - 6 -

3.2 Vloge čebel v panju ... - 6 -

3.3 Razmnoževanje čebel in njihove razvojne oblike ... - 7 -

3.4 Skrb za čebele in njihova hrana ... - 7 -

3.5 Čebelji pridelki ... - 8 -

3.6 Čebelja ogroženost ... - 9 -

4. NARAVA IN OTROCI ... - 11 -

5. IGRA ... - 12 -

5.1 Dejavniki, ki vplivajo na igro ... - 12 -

5.2 Klasifikacija iger ... - 13 -

5.3 Raznovrstnost igre vlog in njeni cilji ... - 14 -

6. EMPIRIČNI DEL ... - 16 -

6.1 Raziskovalna vprašanja ... - 16 -

6.2 Metoda in raziskovalni pristop ... - 16 -

6.3 Potek dejavnosti ... - 16 -

7. REZULTATI ... - 25 -

8. DISKUSIJA ... - 33 -

9. ZAKLJUČEK ... - 35 -

10. LITERATURA ... - 37 -

(16)

(17)

KAZALO SLIK

Slika 1: Zunanja zgradba čebeljega telesa ... - 5 -

Slika 2: Notranja zgradba čebele: 1. krmilne ali goltne žleze, 2. medna golša, 3. vonjalna žleza, 4. voskovne žleze (J. Gregori, Mladi Čebelar) ... - 5 -

Slika 3: Predstavitev vlog, ki jih imajo čebele v panju. ... - 17 -

Slika 4: Travnik, na katerem so nabirali »nektar in cvetni prah«. ... - 18 -

Slika 5: Žrebanje vloge, ki jo bodo prevzeli. ... - 18 -

Slika 6: Matica. ... - 19 -

Slika 7: Čebele varnostnice. ... - 19 -

Slika 8: Vsiljivci. ... - 20 -

Slika 9: Nabiranje cvetnega prahu in nektarja. ... - 20 -

Slika 10: Spoznavanje cvetnega prahu. ... - 21 -

Slika 11: Spoznavanje medu... - 21 -

Slika 12: Spoznavanje satnic. ... - 22 -

Slika 13: Ogled mrtve čebele. ... - 22 -

Slika 14: Otroci opravljajo delo pašne čebele. ... - 23 -

Slika 15: Čebele prezračevalke na svojem delu. ... - 23 -

Slika 16: Razdelitev vlog. ... - 24 -

Slika 17: Vloga čebele čistilke. ... - 24 -

(18)

(19)

KAZALO TABEL

Tabela 1: Pregled odgovorov otrok, ki so vezani na poznavanje dela čebel. ... - 25 -

Tabela 2: Vprašanje, kaj bi otroci naredili, če bi čebela priletela v njihovo sobo. ... - 26 -

Tabela 3: Vprašanje, kaj se zgodi s čebelo, če nas piči. ... - 26 -

Tabela 4: Vprašanje, kaj čebele pridelujejo v panju. ... - 28 -

Tabela 5: Vprašanje, kdo sestavlja čebeljo družino. ... - 28 -

Tabela 6: Vprašanje, kakšne so vloge čebel v panju. ... - 29 -

Tabela 7: Vprašanje, kdo je glava družine. ... - 31 -

Tabela 8: Vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi na svetu naenkrat izginile vse čebele ... - 32 -

(20)

(21)

Univerza v Ljubljani – Pedagoška fakulteta Jeras Manca, diplomsko delo

- 1 -

1. UVOD

Predsednik Čebelarske zveze Slovenije v svojih zapisih pravi: »Čebela, tako majhna in tako zelo pomembna« (Kozmus, Noč, Vrtačnik, 2017, str. 7). V nadaljevanju avtorji (Kozmus idr., 2017) poudarjajo tudi pomembnost medonosne čebele za naš obstanek, saj so med najpomembnejšimi opraševalci žužkocvetnih rastlin. Brez njih bi se namreč bistveno zmanjšala količina pridelane hrane. V svetu, kjer prevladuje kapitalizem in želja po zaslužku, pozabljamo na te majhne živali, ki nosijo večji pomen, kot jim ga večina svetovnega prebivalstva pripisuje. Avtorji izpostavljajo pomen čebelarjev, ki edini skrbijo za ohranjanje medonosne čebele ter vzporedno s tem opominjajo javnost na njihov pomen, ogroženost in nas seznanjajo tudi z njihovo najpomembnejšo vlogo v svetu – opraševanjem (Kozmus, Noč, Vrtačnik, 2017).

Pri tem pa bi se morali vsi zavedati, da če bodo izumrle čebele, bomo na vrsto kmalu prišli tudi mi – ljudje. Trditev, ki je popolnoma na mestu, saj brez čebel resnično ne bi bilo življenja. Če ni nikakršnih pogojev za preživetje čebel in drugih opraševalcev, to namreč pomeni, da je z okoljem nekaj hudo narobe. Če v okolju ne more preživeti niti čebele, se sprašujemo, kako bo preživel šele človek. Čebele so za nas pomembne zaradi opraševanja.

Vsaka tretja žlica hrane je odvisna od njih in drugih opraševalcev. Dejstvo je, da jih najbolj ogroža prav človek s svojimi nepremišljenimi dejanji in posegi v okolje. In prav ta isti človek je tisti, brez katerega čebela danes skoraj ne more preživeti. V ta namen, da bi ozavestili čim več ljudi o pomenu vseh opraševalcev, so razglasili tudi svetovni dan čebel, ki ga praznujemo 20. maja. Naloga vseh nas pa je, da skrbimo za naše okolje in da čebelam omogočimo upravljanje njihovega poslanstva; to je opraševanje. O tem je potrebno človeka začeti ozaveščati že v ranem otroštvu. Pomembno je, da to prenesemo na mlajše generacije, le tako bomo namreč pripomogli k obvarovanju čebel (Kozmus, Noč, Vrtačnik, 2017).

Svetovni dan čebel ima poseben namen – ozavestiti ljudi o pomenu čebel. Razlog za pisanje diplomskega dela je povsem enak. Pri pisanju sem se osredotočila na našo najmlajšo generacijo. Otroci se namreč lahko veliko stvari naučijo že v zelo zgodnjih letih svojega življenja. V vrtcu pogosto dobivam različna vprašanja, tudi taka, ki so povezana s čebelami.

Otroke na primer zanima, kdo pripravi med in zakaj so čebele sploh pomembne, če samo pikajo in letajo po travnikih. Na podlagi vprašanj se je razvil pogovor, zaradi katerega sem se odločila, da bom pripravila igro, preko katere bodo otroci prevzeli vloge čebel v panju.

(22)

- 2 -

1.1 Opredelitev problema

Čebele so za človeka izrednega pomena (opraševanje kulturnih rastlin, pridelava medu …), vendar je kljub temu njihovo preživetje ogroženo. V zadnjem času je bilo v Sloveniji veliko poginov čebel. Vzroki so v uporabi neustreznih insekticidov oziroma nepravilni uporabi pesticidov, neizobraženosti, nevednosti in neosveščenosti prodajalcev, kmetov ter drugih uporabnikov. V Sloveniji je v preteklih letih država izvedla izobraževalne aktivnosti in usposabljanja uporabnikov pesticidov z namenom zaščite čebel in preprečitve njihovih nadaljnjih množičnih poginov. Kljub temu so pogini še vedno prisotni. Raziskave kažejo, da se pomori pojavljajo predvsem zaradi uporabe neonikotinoidov – vrste pesticidov, ki lahko škodljivo vplivajo na žuželke, med katere prištevamo tudi čebele (Žnidaršič, 2012). Ena od možnih rešitev problema je, da že v predšolskem obdobju začnemo z izobraževanjem otrok o čebelah, njihovem pomenu za človeka in naravo ter njihovi ogroženosti. V revijah in drugi literaturi ter tudi na spletu lahko zasledimo veliko različnih raziskav in diplomskih del s področja čebelarstva. P. Mejlo (2014) predstavlja, kako so predšolski otroci preko pogovora raziskovali pomen čebel v naravi. Otroci so se učili predvsem, zakaj so za nas čebele tako zelo pomembne. Ob pomoči vzgojiteljic so aktivno raziskovali, kakšen pomen imajo čebele za nas (Mejlo, 2014). R. Skarlovnik (2015) je v svojem diplomskem delu predstavila različne dejavnosti, kot so ogled dokumentarnega filma z naslovom Kranjska sivka, opazovanje slik in razgovor o čebelah, spoznavanje čebeljih pridelkov in čebelarskih pripomočkov, ogled različnih posnetkov o čebelah na spletu in obisk čebelarja. Cilj pa je bil, da otrok pridobi osnovno znanje o čebelah. Pred in po dejavnostih je individualno preverjala in ugotavljala njihovo znanje. Ugotovila je, kako uspešno so načrtovane dejavnosti pripomogle k zastavljenim ciljem (Skarlovnik, 2015).

Velikokrat se zgodi, da nam otroci zastavijo različna vprašanja, na katera je težko odgovoriti.

V pomoč pri iskanju odgovorov nam je lahko knjiga z naslovom Do Bees Sneeze? And Other Questions Kids Ask about Insects. Knjiga je namenjena predvsem učiteljem in vzgojiteljem, ki se pogosto srečajo z neobičajnimi vprašanji otrok o žuželkah, med katere spadajo tudi čebele.

Zbrali so 210 vprašanj iz 18-ih šol, 16-ih mest in 13-ih držav. Razdelili so jih v devet poglavij. Odgovore so napisani v jeziku, ki ga razumejo tudi otroci. Na koncu vsakega poglavja so predlagane tudi različne dejavnosti, preko katerih lahko otroci razvijejo še boljšo predstavo o čebelah (Wanhberg, 1997).

(23)

- 3 -

1.2 Raziskovalna vprašanja

V raziskavi se bom osredotočila na naslednja raziskovalna vprašanja:

– Kakšen odnos imajo predšolski otroci do čebel?

– Kakšno je njihovo predznanje o čebelah?

– Ali otroci v predšolskem obdobju poznajo pomen čebel za človeka?

– Kako je igra vlog pripomogla k spremembi predstav predšolskih otrok o socialnih odnosih čebel v panju, njihovega odnosa do čebel in pomena čebel za človeka?

(24)

- 4 -

2. TEORETIČNA IZHODIŠČA 2.1 Čebele

Čebele so obsežna skupina žuželk; večina med njimi jih živi samotarsko; to pomeni, da se čebela ne druži s svojimi vrstnicami. Za zarod poskrbijo v luknjah v lesu, zemlji, suhih steblih trstike ali slame. So pomembne opraševalke žužkocvetnih rastlin. Čebele najdemo vsepovsod, razen na onesnaženih območjih. Kar nekaj sto vrst jih živi samotarsko, samo ena vrsta čebel živi v velikih skupnostih. Te čebele imenujemo medonosne čebele. Taka vrsta živi tudi na naši celini; morala pa se je prilagoditi tukajšnjim zemljepisnim in vremenskim razmeram. V Sloveniji se je v tisočletjih razvila kranjska rasa medonosne čebele, ki je zaradi odličnih lastnosti znana po vsem svetu (Esenko, 2013).

Kranjska čebela (Apis mellifera carnica) je doma v Sloveniji. Njena rodna dežela je Kranjska.

Večina od nas pozna to vrsto čebele, njena slava namreč izvira že iz preteklosti, v kateri so živeli pomembni možje, ki so veliko naredili tudi na področju čebelarstva. Kranjska sivka je precej temne barve in na oprsju ima rjavkaste dlačice. Zadkovi obročki so črni, nekje pa so porasli tudi s sivkastimi dlačicami. Kranjska sivka je mirna, delavna, dolgoživa, dobro prezimuje, je dobra graditeljica satja in se zna dobro orientirati v naravi. Na višku pašne sezone je zelo živahna in dobro izrabi travnike, ki so ji ponujeni (Mlaker-Šumenjak, 2011).

2.2 Čebelje telo

Telo pokriva hitin. Telo čebele delimo na tri dele: glavo, oprsje in zadek. Oči se nahajajo na glavi. Če natančno pogledamo, imajo na temenu še tri očesca, s katerimi dobro zaznajo svetlobo. Vid je pri čebelah dobro razvit, razločijo skoraj vse barve, razen rdeče. To barvo zaznavajo kot sivo. Drugi pomembni del telesa sta tipalnici, ki se nahajata na glavi. Služita predvsem zato, da čebela vonja, zaznava različne dražljaje, temperaturo, vlažnost in kar je najbolj pomembno, služita kot orientacija v temnem prostoru, npr. panju. Tudi krila spadajo pod pomembne dele čebeljega telesa. Čebela ima dva para kril, ki se nahajata na oprsju. S pomočjo mišic čebela uravnava smer, višino in ravnotežje poletov. Z njimi v sekundi zaokroži 250–300 krat. Tudi zadnji par nog igra zelo pomembno vlogo. Čebela si z njim pomaga pri nabiranju cvetnega prahu. Na koncu zadka se nahaja želo, ki ga imajo vse čebele, razen troti.

Želo ima nazaj obrnjene kaveljce, zato ga iz naše kože ne morejo izdreti, ampak tam ostane in se iztrga iz zadka, skupaj s strupno žlezo in z delom črevesja. Zato čebela posledično umre (Gregori, 1984).

(25)

- 5 -

Prebavila so pomemben del čebeljega telesa. Čebela posesa hrano z rilčkom. Hrana gre skozi požiralnik v medno golšo. Svojo pot nadaljuje do srednjega črevesa, nato v zadnje črevo, svojo pot pa konča na prostem. Vsa hrana, ki jo čebela porabi zase, gre po tej poti. Čebela nabira medičino in mano, ki pa je začasno »spravljena« v medni golši. S polno medno golšo se čebela vrne v panj, izloči vsebino in jo preda čebelam v panju, ki pa jo nato spravijo v celice satja. Veliko vlogo imajo tudi različne žleze. Najbolj pomembne so krmilne, ki proizvajajo mleček, s katerim čebele krmijo majhne ličinke in matico, ko zalega jajčeca. Te žleze nato zakrnijo. Čebele delavke imajo razvite voskovne žleze, ki pa se nahajajo med obročki na spodnji strani zadka. Izločajo vosek, iz katerega je narejeno njihovo satje.

Vonjalna žleza se nahaja na hrbtni strani ob koncu zadka čebele. Izloča vonj, s katerim čebele označujejo lego svojega panja. Zadnja pomembna žleza je strupnica. Njen izloček se nabira v strupnem mehurčku. Ko čebela piči, se skozi želo izlije strup v rano (Gregori, 1984).

Slika 2: Notranja zgradba čebele: 1. krmilne ali goltne žleze, 2. medna golša, 3. vonjalna žleza, 4.

voskovne žleze (J. Gregori, Mladi Čebelar) Slika 1: Zunanja zgradba čebeljega telesa

(26)

- 6 -

3. ČEBELJA DRUŽINA 3.1 Življenje čebel

Rihar (2001) pravi, da so čebele, ko panji še niso bili prisotni, živele v naravnih bivališčih, ki so se nahajala v divjini. Gnezda so si gradile v votlinah, skalnih razpokah in v drevesnih duplih. Kjer je bil prostor najbolj čist, so si zgradile satje. Čebele so in še vedno živijo v združbah, ki se imenujejo družine, in vsak član je nujno potreben, saj opravlja določeno delo v panju. Tudi danes najdemo čebele v drevesnih duplih, kjer si naredijo svoje gnezdo. Prav tako jih najdemo tudi v panjih. Njihov lastnik je čebelar. Želja čebelarjev v preteklosti je bila ta, da bi čebele gradile satje tako, da bi ga lahko vzeli ven, kasneje pa bi ga vračali nazaj v panj. Danes se čebelarji ukvarjajo predvsem z dvema vrstama panja. Najbolj znana sta skladovnični in nakladni panj.

3.2 Vloge čebel v panju

V vsaki družini so članom družine dodeljene določene vloge, predvsem zaradi lažjega bivanja. Vsakemu članu je dodeljena naloga, ki jo mora izvrševati. S tem prispeva tudi k njihovem socialnemu življenju. Prav tako pa je tudi v čebelji družini. Če vloge ne bi bile dodeljene, bi bil obstoj družine lahko ogrožen. Vloge čebel v panju bodo opisane v nadaljevanju.

Umejlić (2015) opiše vse vloge, ki so pomembne za delovanje čebelje družine. Začne z najpomembnejšo vlogo v panju, in sicer z vlogo, ki jo opravlja matica. Njena vloga je, da zalega jajčeca za razmnoževanje čebel delavk in trotov. Troti imajo nalogo, da oplodijo matico, ki kasneje izvali jajčeca, iz katerih se razvijejo male ličinke. Imajo tudi pomembno vlogo pri harmoniji v panju, vendar manjšo kot matica. Fizična dela oziroma vsa druga dela v panju opravljajo čebele delavke. Krmijo ličinke s posebno hrano za posamezne starosti ličink in z matičnim mlečkom. Hranijo tudi trote in matico. Cvetni prah, vodo, nektar in medičino prinašajo čebele letalke. Vse to sprejmejo mlade čebele, ki predelujejo nektar v med in opravljajo vsa druga dela, kot so krmljenje zaroda do čiščenja celic v satnicah. V celice tlačijo cvetni prah, mu dodajo svoje encime in ga pokrivajo z medom. Razkužijo vse notranje površine v panju s propolisom, ki ga uporabljajo tudi zato, da zapirajo manjše razpoke, izločajo vosek in gradijo satje oziroma ga popravljajo, če je to potrebno. S pomočjo svojih žel pa varujejo svoj vhod v panj. Panj varujejo pred vsiljivci, kot so ose, sršeni, druge čebele, ki niso iz njihove družine; navsezadnje tudi pred človekom. Če čebele ugotovijo, da je človek prišel s slabim namenom, lahko tudi napadejo. S pomočjo svojih kril ustvarjajo primerno

(27)

- 7 -

klimo; kadar je prevroče panj hladijo, kadar je mrzlo, pa panj ogrevajo. Po navadi ob poletnih večerih v bližini čebelnjaka slišimo zelo močno brenčanje, kar pomeni, da čebele prezračujejo panj s svojimi krili. Čebele imajo v panju razdeljene vloge po svoji starosti; njihove vloge pa niso striktno določene, saj se hitro privadijo na dano situacijo. Na delitev vlog v panju zelo močno vpliva tudi paša, ki je lahko zelo bogata ali zelo skromna.

3.3 Razmnoževanje čebel in njihove razvojne oblike

Rihar (2003) opisuje matico kot »stroj za odlaganje jajčec«, ampak trdi, da je matica vse prej kot to. Matica ni glavna v panju, kljub temu da jo vsi označujemo za kraljico. Pomembna je, ker s svojo prisotnostjo družino povezuje in jo tudi vzpodbuja. Kljub temu ima pomembno vlogo pri razmnoževanju. Matica se pari v zraku več kilometrov stran od panja. Na enem ali na več paritvenih izletih se pari z 12–20 troti. Semenčic sprejme toliko, da jih ima dovolj za celo življenje. Sprejme jih v svoj semenski mešiček. Po končanem parjenju (4–5 dni) začne matica zalegati na dno satnih celic. Iz neoplojenih jajčec se razvijejo troti, iz oplojenih pa se razvijejo delavke in matice.

Jajčeca, ki jih izleže matica, so valjaste oblike, velika 1,3–1,5 mm, celoten razvoj jajčeca pa traja 72 ur. Iz jajčeca se kasneje izleže ličinka. Ta še nima razvitih nog in kril. Razvojna obdobja ličinke se med seboj razlikujejo. Razvojna oblika pri matici traja 5 dni, pri čebeli delavki 5,5–6 dni, pri trotu 7 dni. V tem obdobju nastopijo čebele hranilke. Njihova naloga je, da ličinka dobi dovolj hrane za svoj razvoj. Ličinko matice hranijo z matičnim mlečkom, medtem ko ličinko trota in čebele delavke hranijo s cvetnim prahom. Ličinka se preobrazi v bubo. Po preobrazbi čebele delavke pokrijejo satno celico s pokrovčkom, ki vsebuje majhne luknjice, pretok zraka je popolnoma omogočen. Razvoj se nadaljuje v pokriti celici. Starejša buba začne počasi dobivati videz odrasle čebele. Kasneje, ko je razvoj končan, čebela z ustnim delom zagrize svoj celični pokrovček in prileze iz satne celice.

3.4 Skrb za čebele in njihova hrana

Naloga čebelarja je, da zna pravilno usmerjati življenje čebel. Moramo se zavedati, da si čebelje družine med seboj niso enake. Čebelar nikjer ne dobi konkretnih navodil za njihovo skrb. Umetnost čebelarjenja je, da čebelar zna pravilno usmerjati njihove nagone in z določenimi posegi pravilno usmerjati njihovo življenje. Le tako bo od čebel dobil tisto, kar se od njih lahko pričakuje (Gregori, 1984).

(28)

- 8 -

M. Mlaker-Šumenjak (2011) poudarja čebelarjevo glavno nalogo; to je hranjenje čebel.

Hrana, ki je za čebele izrednega pomena, je zagotovo medičina in mana. Za svoje življenje potrebujejo hrano bogato z beljakovinami, rudninskimi snovmi in sladkorji. Na paši pa se hranijo tudi s cvetnim prahom in nektarjem, ki ga dobijo na paši. Pozimi ali v daljšem obdobju slabega vremena pa je čebelar tisti, ki poskrbi za njihovo zalogo hrane. Hranijo jih z medom, sladkorjem v topli vodi ali pa s sladkornim sirupom.

3.5 Čebelji pridelki

Med je tekoče ali kristalizirano in gosto živilo. Čebele ga proizvajajo iz različnih vrst man ali iz medičine. Sladke izločke, najdene v naravi, čebele nabiralke prinesejo v panj. Tam izbljujejo vsebino, ki jo prevzamejo čebele, ki se nahajajo v panju. Kasneje tekočino, ki so jo prevzele, razporedijo po satnih celicah, ta pa še naprej dozoreva. Čebelarji pridelajo zelo različno obarvan med, od temno rjavozelene do svetlo rumene barve (Mlaker-Šumenjak, 2011).

S. K. Vanjkevič (2011) nam predstavi najbolj znan in priljubljen čebelji pridelek, tako pri starejših kot pri mlajši generaciji. To je med, ki je znan po svojih zdravilnih lastnostih, kar vemo že iz preteklosti, saj so ga tudi takrat uporabljali kot hrano in zdravilo. Priporočljivo ga je uživati vsak dan. Pri otrocih ga uporabljamo za sladkanje različnih pijač, kot so čaj in mleko. Veliko boljše je, da ga sladkamo z medom kot pa z navadnim belim sladkorjem. Pri starejših zelo dobro vpliva na delovanje organov.

Kozmus, M., Smodiš Škerl in Nakrst (2011) nam predstavijo še naslednje pridelke, ki jih lahko najdemo v panju. Začnimo s cvetnim prahom. Ta je lahko rumene, zelene in oranžne barve. Redno uživanje pozitivno vpliva na krvno sliko in pretok krvi. Je vir beljakovin, vitaminov in rudninskih snovi, ki pa so potrebne za razvoj in preživetje.

Še vedno pa raziskujejo sestavo matičnega mlečka, ki je prav tako pomemben čebelji pridelek. Najmanj 2,5 % sestavin matičnega mlečka ni raziskanih. Njegov vpliv na naše telo je kot biološki stimulator in regenerator, saj vsebuje vse potrebne snovi za razvoj in obstanek živega organizma. Z matičnim mlečkom čebele delavke hranijo tudi matico.

Z naravnim antibiotikom oziroma propolisom čebele »razkužujejo« satne celice, preden začne matica zalegati vanje. Propolis je že v preteklosti veljal kot zdravilo v ljudski medicini.

Uporabljali so ga predvsem za celjenje manjših ran, razkuževanje ustne votline, pri zdravljenju prebavil in dihal in tudi za umiritev živčnega sistema.

(29)

- 9 -

Čebelji vosek uporabljamo za izdelavo različnih sveč. Če ga žvečimo, to blagodejno vpliva na sinuse, pomaga pa tudi pri težavah z astmo in pri težavah z glasilkami.

Zadnji čebelji pridelek je čebelji strup. Tega ni veliko, saj ga čebela uporabi samo enkrat v svojem življenju, saj po piku zaradi odtrganega zadka umre. V medicini se uporablja predvsem za izdelovanje različnih zdravil za zdravljenje revmatičnih bolezni, uporabljajo pa ga tudi za zdravljenje občutljivosti na pike. Čebelji strup je najbolj nevaren prvih 30 minut. V redkih primerih je za nekatere ljudi pik lahko tudi usoden.

3.6 Čebelja ogroženost

Se dovolj zavedamo velikega pomena čebel za nas? Najverjetneje ne, saj so kljub temu še vedno ogrožene. Brez njih ne bi bilo opraševanja in posledično bi se zmanjšala tudi rast rastlin. Življenje brez njih bi bilo težko, praktično nemogoče. Čebele ogrožajo nalezljive ali kužne bolezni, nenalezljive bolezni, zajedavske bolezni, zastrupitve, škodujejo pa jim tudi škodljivci, kot so ose in sršeni. Pomembno vlogo ima čebelar, da pravočasno ukrepa, drugače so njihove bolezni lahko tako hude, da v najslabših primerih pride do sežiga čebelje družine in panjev (Mlaker-Šumenjak, 2011). Gregori (1984) nam predstavi bolezni, ki so prisotne v čebelji družini. To so huda gniloba, poapnena zalega, varoza, obstajajo pa tudi drugi sovražniki, kot so ose in sršeni, ki prav tako slabo vplivajo na družino čebel ter njihovo zdravje.

Začnimo s hudo gnilobo. Njeni znaki so temnejše lise nad pokrovčki odmrlih ličink, drugačen vonj, vsebina, ki se nahaja v celicah je vlečljiva; to pomeni, če jo preizkusimo s palčko, se ta vleče, kasneje pa se prilepi tudi na dno satne celice. Ob pojavu te bolezni je potrebno obvestiti veterinarja, ki vzame vzorec za laboratorijske raziskave. Kasneje pa jo poskuša neškodljivo uničiti. Sledi poapnena zalega (Ascosphaena cupis). Plesni se razvijejo v srednjem črevesju ličinke, ki se okužijo s hrano. Micelij preraste celotno telo in jo spremeni v belkasto mumijo.

Pomembno je, da čebelar poskrbi za suhe panje, za dobro razvite čebelje družine; če čebelam primanjkuje hrane, jo nadomesti z mešanico sladkorja in tople vode. Čebelarjeva naloga je tudi, da obvezno razkuži pribor z ožiganjem ali prekuhavanjem. Ogromno gospodarsko škodo vsem čebelarjem pa lahko povzroča bolezen varoza. To je zajedavska bolezen čebel in zalege.

Povzroča jo pršica Vaorroa de structo. Samice izležejo v celice 2–10 jajčec. Čebelja družina propade in oslabi. Največ čebelarjev se poslužuje mravljične kisline, ki pomaga pri boju s to zahrbtno boleznijo čebelje družine. Poznamo tudi druge sovražnike, denimo voščene vešče, medvede, ki razdirajo in poškodujejo panje, sršene, ki so posebno nadležni takrat, ko imajo v

(30)

- 10 -

bližini panja svoje gnezdo, med drugimi sovražniki pa so tudi ose. Nenehno silijo v panje, še posebno v jesenskem času. Velik sovražnik je lahko tudi človek, če neprimerno in nepravilno posega v življenje čebel.

(31)

- 11 -

4. NARAVA IN OTROCI

Cilji, ki so pri otrocih povezani s področjem narave, se v Kurikulumu za vrtce navezujejo predvsem na spoznavanje žive in nežive narave, razvijanje spoštljivega in odgovornega odnosa do nje in spodbujanje različnih pristopov k spoznavanju narave.Pomembno vlogo pri vključevanju otrok v naravo imajo tako starši kot vzgojitelji in učitelji. Naša naloga je, da otrokom omogočimo pristen stik z naravo. Ponuditi jim je treba konkretne dejavnosti, le tako bo njihovo znanje trajnejše. Dejavnosti lahko pripravimo preko igre v igralnici ali tako, da se odpravimo v naravo. Otroci prevzemajo naš odnos do narave, zato je pomembno, kako z njo ravnamo. Moramo jim dati možnost, da skrbijo za živa bitja, kasneje pa jih vrnejo nazaj v njihovo življenjsko okolje. Spodbujati jih je potrebno pri njihovem spoznavanju z naravo in jih naučiti, da bodo iskali odgovore s pomočjo opazovanja, eksperimentiranja in raziskovanja.

Z našo pomočjo bodo otroci začeli razvijati odgovoren in spoštljiv odnos do narave (Bahovec, idr., 2011)

(32)

- 12 -

5. IGRA

Igra se je pojavila pozno v evoluciji pri bolj razvitih živih bitij. Nekateri pravijo, med njimi tudi zoologi in etologi, da se je igra pojavila pri posameznikih, ki nimajo podedovanih oziroma izdelanih vzorcev vedenja (Marjanovič Umek, Zupančič, 2001).

V igri ima otrok aktivno vlogo, je »gospodar situacije«. Igra poteka po notranji nujnosti, ki ima svojo logiko in je drugačna od logike zunanje realnosti, logike odraslih. Za vsako igro je značilno, da je otrok v njej čustveno udeležen in da se v igri sprosti njegova domišljija (Toličič,1981).

Toličič in Smiljanić (1979) trdita, da predšolski otrok preživi največ časa v igri. Skozi igro pride otrokova dejavnost do izraza. V njej se izraža otrokov intelektualni razvoj, čustvena doživljanja, osebne lastnosti, vrednotenja, njegovi motivi … Otrokova igra je posledično ena izmed najnaravnejših poti za njegovo celotno delovanje osebnosti. Skozi igro otrok razvija delovne navade, zato se loteva vedno težjih in zahtevnejših nalog. Tako otrok posledično pride do raznih situacij, ki jih uvrščamo v njegove delovne naloge. Nekateri trdijo, da med otrokovo igro in njegovim delom ni ostre meje. Če se otrok v predšolskem obdobju uveljavi in razživi v igro, bo posledično tudi v šolskem obdobju uspešen.

Pallegrini in Saracho (1991, nav. po Marjanovič Umek, Zupančič, 2001) igro opredeljujeta kot notranjo motivirano dejavnost, ki zahteva aktivno udeležbo. V igri pa otroci dajo prednost dejavnosti, cilje definirajo sami, na svoj način. Igra je lahko tudi domišljijska in nerealna; z drugimi besedami lahko rečemo, da je svobodna in ni pod vplivom zunanjih pravil, pravila v igri pa se lahko sproti spreminjajo. Strokovnjaki z različnih področij odkrivajo različne pomembnosti otrokove igre in njeno vrednost. V igri se otrok nauči biti aktiven, samostojen, odgovoren … Že v prvih mesecih življenja je igra tista, ki otroka pripravi do gibanja. Vir vsega življenja pa je prav gibanje (Pogačnik-Tolčič, 1997).

5.1 Dejavniki, ki vplivajo na igro

V igri, kljub istemu socialno-kulturnemu okolju, prihaja do razlik. Dejavniki, ki na to

vplivajo, so lahko različni. Težko rečemo, kateri od dejavnikov je najbolj pomemben, da igra poteka drugače (Whiting in Whiting, 1975, nav. po Kavčič, 2004).

E. Hurlock (nav. po Horvat in Magajna, 1987) je naštela in opisala nekaj različnih dejavnikov, ki vplivajo na igro:

Igrače in druga sredstva za igro: Dejavnik, ki je včasih kar problematičen, saj vpliva

(33)

- 13 -

na vrsto in na način igre. Tukaj ne ciljamo samo na to, da bi otrok imel premalo igrač, prihaja namreč tudi do prenasičenosti z igračami. Velikokrat pa ima otrok igračo, ki ni primerna za njegovo starost.

 Količina prostega časa: Dejavnik, ki velja bolj za šolske otroke, saj večinoma svojega časa preživijo v šoli in ob zvezkih ter učbenikih. Zmanjkuje pa jim časa za igro, iz katere bi se lahko veliko naučili.

 Družbenoekonomski status družine: Pogosto pride do tega, da se otrok ne more vključiti v družbo, ker nima ustreznih igrač. Ta kriterij se povečuje s starostjo otroka, ko pride vse bolj do izraza materialna zmožnost.

 Okolje: Zunanji dejavnik, ki lahko vpliva na igro, hkrati pa spodbuja spontanost in obseg igre. Igra med mestnimi in podeželskimi otroki se razlikuje.

 Letni čas: Vpliva predvsem na vsebino igre.

 Tradicija: Otrok s svojo igro ustvarja tradicijo kulture v kateri živi. Seveda ima vsaka kultura svoje tradicije, ki se prenašajo v otrokovo igro.

 Spol: Do razlik pri igri pride predvsem pri starejših deklicah in dečkih. Pogojuje jih okolje s svojimi socialnimi in kulturnimi stereotipi o moški in ženski vlogi.

 Intelektualni razvoj: Razlike so opazne v kasnejših stopnjah razvoja. Otroci, ki se intelektualno hitreje razvijejo, se tudi v igro prej vključijo. Razlike se pokažejo pri izbiri igralnega materiala; bolj nadarjeni otroci izbirajo igrače, ki omogočajo ustvarjalno igro. Otroci, ki so nadarjeni, se večkrat poslužujejo individualne kot pa tekmovalne in razne skupinske igre.

 Gibalni razvoj: Gibanje je dejavnik, ki močno vpliva na igro. Otroci, ki so gibalno ovirani, se igrajo manj časa, kot otroci, ki s tem nimajo težav.

 Zdravstveno stanje: Vsi dobro vemo, da zdravi otroci preživijo veliko svojega časa v igri, medtem ko bolni otroci pogosto nimajo te možnosti. Tukaj je pomembno, da bolnim otrokom priskrbimo organizirano okolje, kjer se bodo lahko igrali.

5.2 Klasifikacija iger

Prva igra, ki prevladuje v prvem letu starosti, je funkcijska igra. Vezana je na spoznavno- gibalne funkcije in na raziskovanje (Kavčič, 2004). L. Marjanovič Umek (2001) pravi, da otrok s to igro razvija osnovne funkcije. Kljub temu da je to prevladujoča igra v prvih mesecih življenja, ima otrok od šestega meseca dalje bolj rad otroško družbo. Funkcije so vezane na njegovo telo, kasneje se razširi na osebe okoli njega, na koncu pa ga začnejo zanimati drugi predmeti in zunanji svet. Kavčič (2004) drugo igro, ki se pojavi pri otroku, poimenuje

(34)

- 14 -

konstrukcijska igra. To je igra, pri kateri otrok nekaj gradi. Pojavi se pri drugem letu starosti.

Ta igra spodbudi otrokovo ustvarjalnost, domišljijo, razumevanje prostorskih odnosov in ohranjanju pozornosti. Konstrukcijski igri sledi dojemalna igra, ki jo Toličič (1961) opisuje kot branje, posnemanje, opazovanje in poslušanje. Dojemalna igra je tista, ki odraža razumevanje odnosov med ljudmi in predmeti ter odnosov med pomeni in simboli.

L. Marjanovič Umek (2001) nam opiše zadnjo igro, ki se pojavi v otrokovem razvoju; to je simbolna igra. Usmerjena je v otroka samega, predstavlja aktivnost, v kateri otrok predstavi nekaj iz stvarnega ali domišljijskega sveta. Razvije se od najpreprostejše k vedno bolj kompleksnim oblikam. Prvi zametki simbolne igre, ki se pojavijo, so vezane na otrokovo telo, zato jih imenujemo avto-simbolne igre. Kavčič (2004) trdi, da simbolna igra omogoča razvoj osredotočenosti nase, potem na druge, osredotočenost na trenutno dogajanje in osredotočenost na oddaljeno dogajanje. Ima pozitiven vpliv na spoznavni razvoj, hkrati tudi pozitivno vpliva na reševanje konfliktov in njihovo kasnejšo predelavo. Najvišja oblika simbolne igre pa je igra vlog. L. Marjanovič Umek (2001) navaja, da je igra vezana na dve kognitivni operaciji.

Prva je reverzibilnost, kar pomeni, da se otrok lahko kadar koli vrne iz neke vloge v realnost.

Druga kognitivna operacija, ki jo navaja, je decentracija. Tukaj govorimo o njegovem razumevanju. Otrok razume, da je v igri še vedno in hkrati oseba, katere vlogo igra. Pri tej igri je pomembna tudi konzervacija, saj mora otrok ohraniti namišljene identitete igralnega materiala. Igra vlog ima v sebi drugačne funkcije kot v realnem svetu, zato mora otrok verbalno definirati, da je igra razumljiva tudi ostalim udeležencem, ki so tisti čas prisotni v igri.

5.3 Raznovrstnost igre vlog in njeni cilji

Yardley-Matwiejczuk (1997, nav. po Rupnik Vec, Debeljak, Krošel, Ribič Hederih in Zupan, 2003) navaja več različnih razvrstitev iger. Lahko je igrana ali domišljijska, vnaprej organizirana ali improvizirana, vključuje lahko samo enega posameznika ali več, igralci igrajo sebe ali pa nekoga drugega, lahko pa igrajo sebe v znanih ali neznanih okoliščinah, scenarij igre pa lahko vsebuje tudi enega prišepetovalca ali več.

Igra vlog je ena izmed osrednjih metod izkustvenega učenja. Lewin, Dewey in Piaget so največ prispevali k razvoju učenja. Lewin z modelom akcijskega in laboratorijskega raziskovanja, Dewey s svojim modelom učenja, Piaget pa z modelom kognitivnega razvoja in učenja (Rupnik Vec, Debeljak, Krošel, Ribič Hederih in Zupan, 2003)

(35)

- 15 -

T. Rupnik Vec, B. Debeljak, N. Krošel, B. Ribič Hederih, M. Zupan (2003) pravijo, da metoda igre omogoča realizacijo različnih ciljev tako vzgojno-izobraževalnih kot kognitivnih in socialno-emocionalnih. Otrok v tej igri aktivira raznovrstne procese kompleksnega mišljenja, ki so invencija, analiza perspektiv, utemeljitev, odločanje, abstrahiranje, indukcija in dedukcija. Otrok ima možnost, da prav preko te metode razvija komunikacijske in druge veščine sodelovanja.

McKeachie (1995, nav. po Rupnik Vec, Debeljak, Krošel, Ribič Hederih in Zupan, 2003) opredeljuje naslednje cilje, ki se navezujejo na igro vlog. Otroku omogoča ilustracijo obarvanih principov, otrok skozi igro razvija pogled v problematiko medsebojnih odnosov, omogoča ekspresijo emocij, povečuje zavedanje lastnega emocionalnega in čustvenega doživljanja drugih. B. Marentič Požarnik (1987, nav. po Rupnik Vec, Debeljak, Krošel, Ribič Hederih in Zupan, 2003) pravi, da so glavni cilji igre vlog, da otrok zvišuje občutljivost za lastna ter tuja stališča, čustva in ravnanja povezana z dano situacijo, med samo igro so otroci osredotočeni na nek problem in ugotavljajo odnose med emocijami in ravnanjem. Davidson (1982, nav. po Rupnik Vec, Debeljak, Krošel, Ribič Hederih in Zupan, 2003) pravi, da je pomembno to, da otrok preko igre vlog razvije empatijo, vrednote in stališča. Kljub temu da je igra vlog ena izmed metod izkustvenega učenja, poudarja, da skozi to metodo otroci razvijajo elemente, kot sta raziskovanje in odkrivanje.

Otrokom pogosto rečemo, naj se nehajo igrati in naj se raje gredo učit. Dejstvo pa je, da se ravno preko igre otroci lahko naučijo največ. Z igro vlog lahko pri otrocih pridemo do višjega razumevanja neke dejavnosti. Na primer, če otrok prevzame vlogo neke osebe, se bo preko igre naučil, kaj ta oseba dela v svojem življenju in kako (Rupnik Vec, Debeljak, Krošel, Ribič Hederih, Zupan, 2003).

(36)

- 16 -

6. EMPIRIČNI DEL 6.1 Raziskovalna vprašanja

V raziskavi se bom osredotočila na naslednja raziskovalna vprašanja:

– Kakšen odnos imajo predšolski otroci do čebel?

– Kakšno je njihovo predznanje o čebelah?

– Ali otroci v predšolskem obdobju poznajo pomen čebel za človeka?

– Kako je igra vlog pripomogla k spremembi predstav predšolskih otrok o socialnih odnosih čebel v panju, njihovega odnosa do čebel in pomena čebel za človeka?

6.2 Metoda in raziskovalni pristop

Projekt sem izvedla v enoti vrtca v osrednji Sloveniji. Sodelovalo je 12 otrok, starih med 4 in 6 let. Pred začetkom projekta sem starše seznanila z izvajanjem dejavnosti in zaprosila za pisno dovoljenje za snemanje ter fotografiranje njihovih otrok med dejavnostmi. Projekt je potekal en teden. V času izvajanja so otroci preko igre vlog spoznavali življenje čebel. Skozi celoten projekt sem podatke pridobivala tudi z lastnim opazovanjem ter s fotografiranjem in z videoposnetki. Podatke sem zbirala s pomočjo delno strukturiranega intervjuja, ki je potekal pred dejavnostmi in takoj po njih ter ponovno po treh tednih. Intervju je obsegal osem odprtih vprašanj.

Podatke sem pridobila tudi s sprotnim zapisovanjem v dnevnik, v katerega sem si zapisovala opažanja med samimi dejavnostmi. Hkrati pa sem podatke pridobila tudi z individualnim intervjujem.

6.3 Potek dejavnosti

Dejstvo je, da se otrok preko igre lahko nauči več kot pa, če bi samo sedel, poslušal in sledil razlagi svojega učitelja oziroma vzgojitelja. Otrok mora biti pri svojem učenju aktiven, to pomeni, da ga učitelji, vzgojitelji aktivno vključujejo v sam proces učenja. Igra je tista, ki je pomembna za otrokov razvoj v predšolskem obdobju; igra je tista, ob kateri otrok pridobiva na samozavesti; igra je tista, ki otroke povezuje in poglobi njihove socialne stike. Zakaj sem se odločila za učenje o čebelah v predšolskem obdobju? Prvi razlog je zagotovo ta, ker imamo čebele tudi doma, drugi pa je ta, da se zavedam njihovega pomena za nas in kot vzgojiteljica

(37)

- 17 -

se čutim dolžno, da otroke ozavestim o pomembnosti čebel. Otroke je lažje in bolj učinkovito poučevati tudi preko igre vlog. Preko nje namreč lahko povzamejo neko določeno vlogo in jo posnemajo in se z njo tudi poistovetijo.

Dejavnost sem začela z intervjujem, ki sem ga izvajala pred začetkom dejavnosti in takoj po koncu. Štirinajst dni po končani dejavnosti sem otrokom ponovno zastavila enaka vprašanja.

Intervju je vseboval osem vprašanj, in sicer:

1. Kaj čebele prenašajo s travnika v panj?

2. Kaj bi naredil/-a, če bi čebela priletela v tvojo sobo?

3. Kaj se godi s čebelo če nas piči?

4. Kaj čebele pridelajo v panju?

5. Kdo sestavlja čebeljo družino?

6. Kakšne so vloge čebel v panju?

7. Kdo je glava družine?

8. Kaj bi se zgodilo, če bi na svetu naenkrat izginile vse čebele?

Po končanem intervjuju sem otrokom predstavila, kako bo potekala sama igra. Vsak izmed njih je izžrebal sličico, na kateri je bila prikazana vloga, ki jo bo določen otrok prevzel.

Predhodno sem otrokom razložila, kakšne vloge imajo čebele v panju. Vlog je bilo osem, in sicer matica, pašne čebele, čebele čistilke, čebele varnostnice, čebele, ki gradijo satje, čebele prezračevalke in čebele, ki skrbijo za hrano, ter troti. Otroci so bili razdeljeni v različne skupine in vsaka skupina otrok je morala opravljati svojo nalogo.

Slika 3: Predstavitev vlog, ki jih imajo čebele v panju.

(38)

- 18 -

Slika 4: Travnik, na katerem so nabirali »nektar in cvetni prah«.

Slika 5: Žrebanje vloge, ki jo bodo prevzeli.

(39)

- 19 - Slika 6: Matica.

Slika 7: Čebele varnostnice.

.

(40)

- 20 - Slika 8: Vsiljivci.

Slika 9: Nabiranje cvetnega prahu in nektarja.

Naslednji dan sem otrokom pred samo igro pokazala čebelje pridelke, različne satnice, pogledali smo si, kje čebele prebivajo, pobliže pa smo si ogledali tudi mrtvo čebelo. Po končani predstavitvi smo nadaljevali z igro vlog. Sam potek igre je bil enak kot prvi dan, le da so otroci lahko izžrebali druge vloge, ki so jo prevzeli kasneje v igri.

(41)

- 21 -

Slika 10: Spoznavanje cvetnega prahu.

Slika 11: Spoznavanje medu.

(42)

- 22 -

Slika 12: Spoznavanje satnic.

Slika 13: Ogled mrtve čebele.

(43)

- 23 -

Slika 14: Otroci opravljajo delo pašne čebele.

Slika 15: Čebele prezračevalke na svojem delu.

Zadnji dan pa smo našo dejavnost še enkrat ponovili. Otroci so ponovno izžrebali svojo vlogo in se z njo poistovetili. Dan po končani dejavnosti sem ponovno z vsakim otrokom izvedla intervju. Kasneje, 14 dni po dejavnosti, pa sem otroke ponovno intervjuvala.

(44)

- 24 -

Slika 16: Razdelitev vlog.

Slika 17: Vloga čebele čistilke.

(45)

- 25 -

7. REZULTATI

V tem poglavju so predstavljeni rezultati intervjuja, ki sem ga opravila z otroki. V vsaki tabeli so prikazane različne kategorije odgovorov, ki se navezujejo na zastavljena vprašanja.

Tabela 1: Pregled odgovorov otrok, ki so vezani na poznavanje dela čebel.

KATEGORIJE PRIMERI ODGOVOROV

ČAS INTERVJUJA PRED PO POZNI

PO

f f f

KAT1 MED

»Med.«

»Med, nektar, ampak po moje bolj med.«

»Med.« 12 0 2

KAT2 NEKTAR IN CVETNI

PRAH »Nektar in cvetni prah.« 0 12 10

SKUPNO ŠTEVILO ODG. 12 12 12

V tabeli 1 so prikazane kategorije odgovorov, ki se navezujejo na poznavanje dela čebel. Pred pričetkom spoznavanja vloge in dela čebel je večina (12) menila, da čebele v panj prinašajo zgolj med, nihče od otrok pa še ni vedel, da čebele prinašajo s travnika v panj tudi nektar in cvetni prah. Štirinajst dni po koncu spoznavanja sta samo 2 otroka trdila, da je vloga čebel zgolj prinašanje medu, ostali pa, da čebele s travnika v panj prinašajo nektar in cvetni prah (10).

(46)

- 26 -

Tabela 2: Vprašanje, kaj bi otroci naredili, če bi čebela priletela v njihovo sobo.

PO

f f f

KAT1 SPUSTIL/-A BI JO NAZAJ NA TRAVNIK

»Spravil bi jo ven na travnik.«

»Spustil bi jo, da gre čez okno ven.«

»Poslala bi jo ven.« 3 10 11

KAT2 UBIL/-A BI JO »Udaril bi jo z loparjem.«

»Ubila bi jo, da me ne piči.« 7 1 1 KAT3 BI BIL/-A ČISTO PRI MIRU »Če bom čisto pri miru, me ne bo

pičila, tako da bom čisto pri miru.« 0 1 0 KAT4 MAHAL/-A BI Z ROKAMI

»Mahala bi z rokami, da bi se čebela ustrašila in šla stran.«

»Mahal bi, pa bežala bi stran.« 2 0 0

V tabeli 2 so prikazane kategorije odgovorov, ki se navezujejo na ravnanja ob srečanju s čebelo. Pred pričetkom spoznavanja vloge in dela čebele bi jo večina od otrok spustila nazaj na travnik (3), ostali pa bi jo ubili (7) ali pa bi po njej mahali z rokami (2). Po končanem tednu spoznavanja se izboljša pristop ob srečanju s čebelo, in sicer bi jo več otrok spustilo nazaj na travnik (10), manj otrok pa bi čebelo ubilo (1). Eden izmed otrok bi jo pustil pri miru. Po 14-ih dneh se ravnanje ob srečanju s čebelo bistveno ne spremeni v primerjavi s končnimi meritvami. Poveča se število otrok, ki bi čebelo spustilo nazaj na travnik (11).

(47)

- 27 - Tabela 3: Vprašanje, kaj se zgodi s čebelo, če nas piči.

KATEGORIJE PRIMERI

ODGOVOROV

ČAS INTERVJUJA PRED PO POZNI PO

f f f

KAT1 NE VEM »Ne vem.«

»Tega pa ne vem.« 1 0 0

KAT2 ČEBELA ODLETI NAPREJ

»Nas piči in odleti naprej.«

»Leti naprej nabirat med, saj njo nič ne boli, boli mene, ker me je pičila.«

»Odleti nazaj na travnik.«

7 1 0

KAT3 ČEBELA UMRE

»Umre.«

»Umre, ker nima več tiste spičke na ritki.«

4 11 12

V tabeli 3 so prikazane kategorije odgovorov, ki se nanašajo na stanje čebel po piku. Pred pričetkom spoznavanja čebel je večina od otrok trdila, da čebela po piku odleti naprej (7), manjše število pa jih je menilo, da čebela po piku umre (4). Zgolj eden od otrok ni vedel kočne usode čebele po piku. Po končanem spoznavanju večina otrok spremeni vedenje o usodi čebele in meni, da čebela po piku umre (11). To zavedanje se 14 dni po končanem spoznavanje še dodatno okrepi, saj to dejstvo poroča še zadnji izmed otrok, ki je predhodno trdil drugače.

(48)

- 28 - Tabela 4: Vprašanje, kaj čebele pridelujejo v panju.

PO

f f f

KAT1 NE VEM »Tega tudi ne vem.«

»Ne vem.« 11 7 4

KAT2 MED

»Sladki med.«

»Med.«

»Med, nektar, ampak Manca, po moje bolj med, kar med napiši.«

1 0 0

KAT3 NEKTAR IN CVETNI PRAH

»Nektar in cvetni prah.«

»Tisto rumene pa zelene pikice, mislim, da nektar

pa še cvetni prah.« 0 2 8

KAT4

NEKTAR, CVETNI PRAH IN MED

»Nektar, cvetni prah in med.«

»Cvetni prah, nektar pa med, samo pri medu, da nastane, jim čebelar malo pomaga.«

0 1 0

KAT5 DRUŽINO

»Ja, družino pridelajo.«

»V panju je veliko čebelic, to je pa družina, tako

da družino naredijo.« 0 2 0

V tabeli 4 so prikazane kategorije odgovorov, ki se nanašajo na poznavanje dela čebel v panju. Pred pričetkom spoznavanja večina od otrok ni bila seznanjena z delom čebele v panju (11). Po koncu spoznavanja čebel se neznanje zmanjša na 7 otrok, ostali pa trdijo, da čebele v panju pridelujejo nektar in cvetni prah (2); nektar, cvetni prah in med (1) ali pa ustvarjajo družino (2). Po 14-ih dneh se znanje otrok še dodatno izboljša, saj večina otrok meni, da čebele v panju pridelujejo nektar in cvetni prah (8), medtem ko ostali tudi takrat tega ne vedo.

(49)

- 29 - Tabela 5: Vprašanje, kdo sestavlja čebeljo družino.

PO

f f f

KAT1 NE VEM »Tega pa ne vem.«

»Ne vem.« 5 0 0

KAT2 MATICA

»Kraljica čebela.«

»Kraljica matica.«

»Matica.« 7 12 12

KAT3 TROT »Trot.«

»Fant trot.« 0 6 8

KAT4 ČEBELE, KI

HRANIJO LIČINKE

»Čebele, ki kuhajo.«

»Čebele, ki hranijo druge čebele.« 0 4 4 KAT5 ČEBELE

DELAVKE

»Čebele delavke.«

»Čebele, ki nabirajo cvetni prah in nektar.« 0 8 9 KAT6 ČEBELE ČISTILKE

»Čebele, ki čistijo panj, da imajo pospravljeno.«

»Čebele čistilke.« 0 8 9

KAT7

ČEBELE STRAŽARKE

»Čebele, ki pazijo panj, da vsiljivci ne pridejo noter.«

»Stražarke, z meči pa s ščiti.«

»Čebele, ki čuvajo panj.«

0 10 9

KAT8

ČEBELE KI GRADIJO SATJE

»Čebele, ki popravljajo satje.«

»Čebele, ki popravljajo pa dokončujejo satnico.«

0 6 8

KAT9 ČEBELE

PREZRAČEVALKE

»Čebele, ki svojimi krili prezračujejo panj.«

»Čebele, ki zvečer s svojimi krili hladijo panj, da jim ni vroče.«

0 6 8

KAT10 VSILJIVCI;OSE

»Vsiljivci, ki hočejo priti v panj.«

»Ose, one so hudobne, ampak včasih pridejo tudi v panj.«

0 2 3

V tabeli 5 so prikazane kategorije odgovorov, ki se navezujejo na sestavo čebelje družine.

Pred pričetkom spoznavanja čebel večina od otrok meni, da čebeljo družino sestavljajo zgolj matice (7) ali pa s tem dejstvom niso seznanjeni (5). Po končanem spoznavanju čebel se znanje otrok okrepi, saj večina od njih spozna, da v čebeljo družino spadajo poleg matice (12) še trot (6), čebele delavke (8), čebele čistilke (8), čebele stražarke (10), čebele, ki gradijo satje (6), čebele prezračevalke (6), čebele, ki hranijo ličinke (4), ali pa drugi vsiljivci, kot so ose (2). Po 14-ih dneh se znanje otrok dodatno okrepi, kar je razvidno s skupnega števila odgovorov (70), v primerjavi s predhodnim skupnim številom odgovorov (62). Ob tem je potrebno omeniti, da štirinajst dni po končanem spoznavanju otroci v večini poznajo širšo čebeljo družino. Največ otrok pozna matico (12), najmanj pa druge vsiljivce, kot so ose (3).