InfoGozd – Skrbno z gozdom
Št. 2, letnik 1 (2020)
Naslov
InfoGozd – Skrbno z gozdom
Datum objave spletne publikacije
15. marec 2020
Založnik
Gozdarski inštitut Slovenije,
Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko, Večna pot 2, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 200 78 17
Odgovorni urednik
Matevž Triplat
Odgovorna oseba
dr. Nike Krajnc
Tehnični urednik
Mirko Baša, Tina Jemec, Urban Žitko
ISSN številka
2738-5035
https://wcm.gozdis.si/
Vsebina
Kmetijska in gozdarska vozila na cesti ... 4 Orkanski vetrovi v februarju poškodovali 7 – 8 milijonov kubikov okroglega lesa v državah Srednje Evrope ... 12 Cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu v februarju 2020 ... 15
Kmetijska in gozdarska vozila na cesti
mag. Marjan Dolenšek, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko dr. Robert Jerončič
Objavljeno na spletu 11.02.2020
Mere in mase ter izredni prevozi
Prometni predpisi urejajo vse pogoje za udeležbo vozil v cestnem prometu in med te spadajo tudi mere in mase vozil. Te določa Pravilnik o delih in opremi vozil (Uradni list RS št. 44/13, 36/14, 69/15, 44/17 in 75/17 – ZMV-1). Navedeni pravilnik vsebuje določbe o merah in masah vozil v cestnem prometu v Prilogi II. Pri kmetijskih in gozdarskih vozilih je novost v sedaj veljavnem pravilniku določitev dovoljene dolžine traktorja z enim ali dvema priklopnikoma ter uvrstitev delovnih strojev med besedilo določb o širini vozil pri gospodarski vožnji. Sicer pa so mere in mase praktično enake
veljavnim že vrsto let.
Največje dovoljene mere vozil
Za vsa motorna vozila, razen za avtobuse, torej tudi za traktorje, znaša največja dovoljena dolžina 12,00 m. A za kmetijska in gozdarska vozila je pomembnejša določba o največji dovoljeni dolžini traktorja z enim ali dvema priklopnikoma, ki znaša 18,75 m.
Brez omejitev oz. brez posebnih pogojev je za vsa vozila v cestnem prometu določena največja dovoljena širina 2,55 m. Za traktorje na gospodarski vožnji z dvojnimi pnevmatikami ali s širokimi pnevmatikami s tlakom največ 1,5 bara, ali s priklopniki ali traktorski priključki, pa znaša 3,06 m.
Enaka največja dovoljena širina velja tudi za delovne stroje na gospodarski vožnji. Mera 3,06 m izhaja iz določb Zakona o pravilih cestnega prometa o gospodarski vožnji, ki pri prevozu tovora določa, da sme širina vozila lahko odstopati za 20% (2,55 m + 20%). Na kratko povedano, navedeni zakon pravi, da je gospodarska vožnja, vožnja za potrebe kmetijstva ali gradbeništva, ki se opravlja na kratkih razdaljah glede na naravo in posebne potrebe kmetijske ali gradbene dejavnosti. Opravljajo se lahko podnevi, predvsem na kratkih razdaljah, na nekategoriziranih, občinskih in državnih cestah.
Za vsa vozila znaša največja dovoljena višina 4,20 m, pri prevozu tovora na gospodarski vožnji pa Zakon o pravilih cestnega prometa dopušča odstopanje za 10%, če profil ceste in cestni objekti to dopuščajo.
Slika: Splošna največja dovoljena širina vozil v cestnem prometu je 2,55 m, za kmetijska vozila na gospodarski vožnji pa 3,06.
Največje dovoljene skupne mase vozil
Določbe o največjih dovoljenih skupnih masah vozil so v pravilniku obsežne in zajemajo veliko kombinacij motornih in priklopnih vozil, predvsem pri tovornih vozilih. Za traktorje in priklopnike te mase niso posebej določene, zato lahko upoštevamo le splošne določbe, če jih je mogoče smiselno določiti za ta vozila. Za dvoosna motorna vozila, torej tudi za traktorje, znaša 18 ton, za dvoosni priklopnik 18 ton in za triosni priklopnik 24 ton, ko sta ta dva priklopnika del skupine vozil. Za skupino vozil sestavljeno iz traktorja in dvoosnega priklopnika znaša največja dovoljena skupna masa 36 ton, pri vleki triosnega priklopnika pa 40 ton. Za skupino vozil traktor z dvema priklopnikoma določbe v pravniku ni, veljajo le določbe za posamezna vozila v tej skupini.
Največje dovoljene osne obremenitve
Tudi te določbe se nanašajo predvsem na tovorna vozila in njihove priklopnike. Za slednje veljajo tudi, če jih vleče traktor. Za enojno (nepogonsko) os največja dovoljena osna obremenitev znaša 10 ton, pri tandemskih oseh pa je ta odvisna od razdalje med osmi. Če je ta manjša od 1 m, je vsota največjih dovoljenih osnih obremenitev obeh osi 11 ton. Pri razdalji nad 1 m do 1,3 m ta znaša 16 ton, pri razdalji od 1,3 do 1,8 m znaša 18 ton, pri razdalji 1,8 m ali več pa 20 ton.
Pri trojnih (tridem) oseh znaša dovoljena vsota osnih obremenitev vseh osi 21 ton, če razdalja med osmi do 1, 3 m. Če je razdalja od 1,3 do 1,4 m znaša vsota osnih obremenitev 24 ton, pri razdalji od 1,4 do 1,8 m znaša 27 ton, pri razdalji 1,8 m ali več pa 30 ton.
Traktorje pravilnik pri osnih obremenitvah uvršča med dvoosna motorna vozila. Za njihove pogonske osi le ta znaša največ 11,5 ton.
Navedene mere in mase vozil veljajo za posamezno kategorijo vozil oz. skupino vozil. Pri vožnji v cestnem prometu pa moramo upoštevati tudi cestno prometno signalizacijo (prometne znake), ki lahko na določenem odseku ceste ali cestnem objektu (npr. mostu) predhodno nevede vrednosti zmanjša. Najprej pa moramo upoštevati tudi največje dovoljene vrednosti, ki jih je določil proizvajalec vozila. Pri vseh odstopanjih navedenih vrednosti navzgor, pa je, razen pri gospodarski vožnji, je potrebno dovoljenje za izredni prevoz.
Izredni prevozi
Izredni prevoz je prevoz z vozilom (motorno vozilo) ali skupino vozil (motorno vozilo s polpriklopnim vozilom ali motorno vozilo s priklopnim vozilom), ki samo ali skupaj z nedeljivim tovorom presega s predpisi dovoljeno skupno maso, osne obremenitve ali mere (dolžino, širino, višino). Izredne prevoze ureja več predpisov, če poenostavimo, od Zakona o cestah do ustreznih pravilnikov, ki urejajo te prevoze. V primeru kmetijskih in gozdarskih vozil je najbolj problematična širina vozil, posebej pri prevozu delovnih strojev (npr. kombajnov) ali traktorjev s traktorskimi priključki, ki presegajo širino 3,06 m. Ta širina je sicer dovoljena pri gospodarski vožnji, vsak prevoz s preseganjem te širine (ali drugih mer ali mas), pa je izredni prevoz in se ga sme opravljati le na podlagi dovoljenja za izredni prevoz.
Predpisi določajo več kategorij izrednih prevozov in sicer glede na presežene mere in mase nad dovoljenimi. Izredni prevozi s kmetijskimi in gozdarskimi vozili praktično vsi uvrščajo v kategorijo V, ki je »prevoz z delovnim strojem, vleka zamenljivega vlečenega stroja ali traktorskega priključka brez tovora, kadar to vozilo presega s predpisi dovoljene dimenzije in osne obremenitve, vendar ne
presega dovoljene skupne mase«.
Slika: Tovrstni prevozi brez dovoljenja za izredni prevoz niso le prepovedani, pač pa tudi izredno nevarni za druge udeležence v prometu.
Dovoljenje za izredni prevoz
Z dovoljenjem za izredni prevoz izdajatelj določi posebne pogoje prevoza, da bi zagotovil varnost udeležencev v cestnem prometu, varstvo javne cestne infrastrukture in pretočnost prometa, z njim pa tudi odmeri povračilo za izredne cestne prevoze. Dovoljenje za izredni prevoz na osnovi vloge izvajalca izrednega prevoza izda Direkcija RS za infrastrukturo, če se izredni prevoz izvaja na državnih cesta ali na državnih cestah in občinskih cestah. Če se izredni prevoz izvaja izključno na občinskih cestah, dovoljenja izda pristojen občinski organ. V tem primeru se vloga vloži na občino, sicer pa na prej omenjeno direkcijo. Obrazec vloge je na voljo na spletu, na e-upravi, oddati pa ga je mogoče po pošti ali osebno. Na navedem spletnem mestu so navedene tudi priloge, ki jih mora vsebovati vloga, vključno s potrdilom o plačani pristojbini za izredni prevoz. Vloge za Direkcijo RS za infrastrukturo sprejema tudi več gospodarskih družb, ki imajo pogodbo za te storitve z omenjeno direkcijo. Morda se je vsaj na začetku vlaganja vlog za izredne prevoze oz. če tega postopka vlagatelji niso vešči, bolje odločiti za vlaganje preko pogodbenih izvajalcev, saj nam bodo pomagali pri pravilni pripravi vloge.
Vloge se obravnavanju s skladu z upravnim postopkom, rok za izdajo dovoljenja je 30 dni, zato je potrebno vlogo vložiti pravočasno.
Pridobiti je mogoče dovoljenje za izredni prevoz s krajšim obdobjem veljavnosti (do 30 dni), ki je praktično namenjeno za enkratne prevoze, in z daljšim obdobjem veljavnosti (do 12 mesecev), za večkratne prevoze, to je za več prevoznih poti in za daljše časovno obdobje. Za kmetijska in gozdarska vozila je smiselna slednja možnost in sicer za obdobje trajanja sezone (npr. spravila pridelkov).
Pogoji za izvedbo in spremstvo izrednih prevozov
V dovoljenju za izredni prevoz so natančno navedeni pogoji za izvedbo izrednega prevoza na relacijah in z vozili, ki jih je v vlogi navedel vlagatelj. Pri dovoljenjih, ki so bila izdana za daljše obdobje veljavnosti oz. za več prevozov, se mora imetnik dovoljenja pred začetkom vsakega prevoza prepričati, če je izvedba izrednega prevoza v skladu z izdanim dovoljenjem mogoča na celotni prevozni poti. Pri izvajanju izrednega prevoza se morajo ne glede na izdano dovoljenje upoštevati vse omejitve prometa, ki so nastopile po izdaji dovoljenja in so označene s prometnimi znaki.
Pri izvedbi izrednega prevoza je pomembno spremstvo izrednega prevoza. To se sme izvajati z osebnimi ali tovornimi vozili, ki ne presegajo največje dovoljene mase 3,5 tone. Spremljanje izrednih prevozov s traktorji predpisi ne omogočajo. Spremljevalno vozilo mora imeti ustrezno opremo, s katero spremljevalec lahko učinkovito opozarja druge udeležencev v prometu in usmerja promet ter komunicira z voznikom vozila s katerim se izvaja izredni prevoz. Brezžična komunikacija mora potekati neposredno, torej z radijsko zvezo. Mobilni telefon tega ne zagotavlja. Oprema spremljevalnih vozil je predpisana in poleg radijske zveze zajema table za označevanje vozila, svetlobno opremo, opremo za usmerjanje prometa, troznake (triopane) itn. Vozilo za zahtevno spremstvo mora biti, za razliko od vozila za enostavno spremstvo, opremljeno še s svetlobno signalno tablo s spremenljivo vsebino prometnih znakov in opremo za merjenje dolžine in višine.
Glede na vrsto izrednega prevoza je sta okvirno predpisani tudi vrsta in število spremstev in sicer glede na širino vozila za izredni prevoz od 3,0 m naprej, konkretno pa se spremstvo določi v dovoljenju za izredni prevoz. Ker pri kmetijskih in gozdarskih vozilih govorimo o izrednih prevozih širine nad 3,06 m in se izvajajo izven avtocest, je spremstvo vedno določeno. Okvirno to pomeni za širine od 3,01 m do 3,50 m eno enostavno spremstvo, za širine od 3,51 m do 4,00 m eno enostavno in eno zahtevno spremstvo, od 4,01 do 4,50 m pa dve zahtevni spremstvi. Nad to širno in pri dolžinah nad 30,00 m je predpisano spremstvo policije, a to za obravnavane primere ni relevantno.
Slika: Izredni prevoz, ki se ne izvaja v skladu z dovoljenjem. Kombajn nima nameščene predpisane oranžne odsevne označevalne table z napisom »izredni prevoz«, spremljevalno vozilo pa ima označevalno tablo nepravilne barve, morala bi biti rumena. Oziroma tabla s spremljevalnega vozila bi morala biti nameščena na kombajnu. Na kombajnu so pravilno nameščene table za označevanje širokih vozil; te morajo biti nameščene vedno, kadar širina presega 2,55 m.
Usposabljanje za spremljevalce izrednih prevozov
Spremljevalci izrednih prevozov morajo opraviti predpisano usposabljanje in preskus usposobljenosti (izpit). Usposabljanje se izvede v enem dnevu, traja 8 šolskih ur in je razdeljeno na teoretično usposabljanje (6 ur) ter praktično usposabljanje (2 uri). Usposabljanje zajema vsebine iz predpisov, ki se nanašajo na izvajanje izrednih cestnih prevozov, organizacije in tehnične priprave izrednih prevozov, prometne varnosti izrednih prevozov in praktično usposabljanje. K usposabljanju lahko pristopijo kandidati, ki vozniško dovoljenje najmanj B kategorije vsaj tri leta in niso bili kaznovani za kazniva dejanja s področja varnosti cestnega prometa. Izpit pred strokovno komisijo je razdeljen na praktični del in teoretični del. Po uspešno opravljenem praktične delu oz. praktičnih ustnih vprašanjih lahko kandidat pristopi še k pisnemu teoretičnemu delu. Po opravljenem izpitu lahko spremljevalec spremlja katerikoli izredni prevoz, ne le kmetijska in gozdarska vozila, ki jih tu obravnavamo.
Obnovitveno usposabljanje je potrebno opraviti vsakih 5 let.
Usposabljanje za spremljevalce izrednih prevozov lahko izvajajo organizacije, ki pridobijo pooblastilo Javne agencije RS za varnost prometa. Trenutno sta to B & B Izobraževanje in usposabljanje d.o.o. in Gospodarska zbornica Slovenije Center za poslovno usposabljanje. Usposabljanje poteka v poslovnih
prostorih organizacij, če pa je kandidatov za usposabljanje od 15 do 20, pa je mogoč dogovor za izvedbo v drugem kraju.
Slika: Praktično usposabljanje za spremljevalce izrednih prevozov pri pooblaščeni organizaciji za usposabljanje B & B Izobraževanje in usposabljanje d.o.o. Na spremljevalnem vozilu je nameščena rumena odsevna označevalna tabla z napisom »izredni prevoz«, oranžna odsevna tabla z napisom
»izredni prevoz«, ki se namesti na vozilo, ki izvaja izredni prevoz, pa je vidna ob ograji.
Priporočilo uporabnikom kmetijskih in gozdarskih vozil
Prevozi z vozili, širšimi od 3,06, je brez dovoljenja za izredni prevoz prepovedana in globe za kršitve so visoke, še posebej, če se prevoz opravlja kot dejavnost (pravna oseba, s.p., dopolnilna dejavnost na kmetiji). V minulem letu so se tudi močno zaostrile kontrole širokih kmetijskih vozil, posebej kombajnov. Stroški pridobitve dovoljenja za izredni prevoz so neprimerljivo manjši od samih glob, pa tudi eventualnih odškodnin. Predvsem pa s tako vožnjo močno ogrožamo druge udeležence v prometu. Pri prometni nesreči zaradi neustreznega izvajanja izrednega prevoza lahko pride tudi hudih telesnih poškodb ali smrti, kot se je že zgodilo pred dvema letoma (nalet voznika mopeda v heder kombajna širine 3,20 m). Vsem, ki opravljate prevoze s kmetijskimi ali gozdarskimi vozili širšimi od 3,06 m, pa do sedaj še niste pridobili dovoljena za izredni prevoz, priporočamo, da v prihodnji sezoni pridobite dovoljenje za izredni prevoz in prevoze izvajate v skladu s predpisi. Zimski čas pa izkoristite za usposabljanje spremljevalcev izrednih prevozov. Usposobljen spremljevalec je pogoj za pridobitev dovoljenja za izredni prevoz in tudi za samo izvedbo izrednega prevoza.
naslovna slika: Roman Jerman, SiDG d.o.o.
Orkanski vetrovi v
februarju poškodovali 7 – 8 milijonov kubikov
okroglega lesa v državah Srednje Evrope
uni.dipl.ing.gozd. Špela Ščap, Gozdarski inštitut Slovenije, Oddelek za gozdno tehniko in ekonomiko
Objavljeno na spletu 04.03.2020
Glede na zadnje podatke, ki jih poroča mednarodna strokovna revija EUWID Wood Products And
Panels, je bilo zaradi neurij v februarju 2020 poškodovanih 7 – 8 milijonov kubikov stoječega drevja po državah Srednje Evrope. Najbolj so bili poškodovani gozdovi Nemčije (5,3 milijonov m3) – še posebej južni del države, Češke (približno 1 milijon m3 v samo državnih gozdovih) in več 100.000 m3 posamično po državah: Avstrija, Francija in Belgija. Vse omenjene države poročajo o posamičnih izruvanih drevesih oz. o izruvanih drevesih na manjših zaokroženih površinah, kajti zaradi precej namočenih tal, je bil delež prelomljenih dreves precej majhen. Poškodovanih večjih kompleksov gozdnih površin po navajanjih ni bilo. Med 85 – 90 % so bili poškodovani iglavci.
Slika 1: Vetrolom v februarju 2020 v predelu Avstrije (avtor: FOTOKERSCHI.AT / KERSCHBAUMMAYR) Močni vetrovi v začetku februarja 2020 so poškodovali tudi gozdove v Sloveniji in sicer po ocenah Zavoda za gozdove Slovenije približno 140.000 m3, od tega večinoma smreko. Polovica tega je bilo poškodb na Kranjskem gozdnogospodarskem območju (cca. 70.000 m3), okrog 25.000 m3 je bilo poškodb v gozdovih gozdnogospodarskega območja Maribor, več poškodb je bilo tudi na Blejskem območju, zlasti na planoti in pobočjih Jelovice, ter na Murskosoboškem območju.
Slika 2: Vetrolom v februarju 2020 na območju med Brnikom in Kranjem (avtor: arhiv GTE (15.2.2020))
Poškodovane gozdove od vetra je potrebno čimhitreje sanirati zaradi nevarnosti namnožitve smrekovih podlubnikov. Tako kot v Sloveniji, se tudi v Češki Republiki, Nemčiji, Avstriji in Franciji spopadajo z ogromnimi količinami poškodovanega drevja zaradi namnožitve podlubnikov, predvsem od leta 2018 naprej. V 2018 je bilo na Češkem zaradi podlubnikov poškodovanih okrog 17 milijonov m3 lesa, v 2019 približno 30 milijonov m3, po podatkih revije EUWID pa Gozdarski inštitut Republike Češke pričakuje v letu 2020 povečanje poškodb na 40 – 60 milijonov m3 lesa. Upad poškodb zaradi podlubnikov na še vedno visokih 17 milijonov m3, zabeleženih v letu 2018, pričakujejo šele v letu 2028.
Cene gozdnih lesnih
sortimentov na slovenskem trgu v februarju 2020
Darja Stare, Špela Ščap
Objavljeno na spletu 13.03.2020
V februarju 2020 smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije ponovno zbrali cene gozdnih lesnih sortimentov na slovenskem trgu. Podatke je posredovalo 22 podjetij, ki odkupujejo les iz zasebnih gozdov, od tega 9 podjetij izvaja odkup samo v eni statistični regiji, štiri podjetja v dveh regijah, dve podjetji v treh regijah, tri podjetja v štirih, eno podjetje v petih regijah ter tri podjetja v vseh dvanajstih statističnih regijah.
Glede na količino letnega odkupa so sodelovala različno velika podjetja. Šest podjetij je navedlo, da imajo letni obseg odkupa do 10.000 m3; devet podjetij ima letni obseg odkupa med 10.000 in 30.000 m3; štiri podjetja navajajo za letni obseg odkupa med 30.000 in 50.000 m3 in tri podjetja letno odkupuje več kot 50.000 m3 lesa na kamionski cesti.
Vse podane cene so v €/m3 brez DDV. Cene veljajo za odkup na kamionski cesti, ločeno na cene za sortimente iglavcev in listavcev ter cene lesa za kurjavo.
Graf prikazuje odkupne cene gozdno lesnih sortimentov v €/m3 brez DDV po drevesnih vrstah za vsak kakovostni razred posebej. S klikom v legendi najprej izberemo drevesno vrsto in nato željeni kakovostni razred.
CENE SORTIMENTOV IGLAVCEV
Med iglavci najvišjo ceno dosega smreka. Trenutno znaša cena smreke za hlode kakovostnega razreda A (brez napak, "mizarska roba") 100 €/m3, kar je 1,5 €/m3 manj kot ob preteklem zbiranju (november 2019). Cena hlodov B, C in D1 je za okoli 1,5 €/m3 višja kot ob preteklem zbiranju, za hlode D1 pa je cena 1 €/m3 nižja. Aktualne cene sortimentov jelke ostajajo enake kot ob preteklem zbiranju cen. Cene za rdeči bor so se nekoliko zvišale, in sicer je cena za kakovostni razred A, C in D1 5 €/m3 višja. Za kakovostna razreda B in D2 pa cena rdečega bora ostaja enaka. Cena lesa za celulozo in plošče za vse iglavce znaša 25 €/m3 in ostaja enaka kot ob preteklem zbiranju. Cena brusnega lesa iglavcev znaša 37 €/m3 in je kar 2 €/m3 višja kot ob preteklem zbiranju.
Odkupne cene hlodovine iglavcev
* A (brez napak, "mizarska roba"), B (I. klasa),C (II. klasa), D1 (III. klasa), D2 (embalaža) Odkupne cene lesa za celulozo in plošče, brusni les
CENE SORTIMENTOV LISTAVCEV
Cene listavcev so prikazane ločeno za bukev in hrast, kjer se hrast nadalje deli na sortimente premera do 50 cm in nad 50 cm.
Cena sortimentov bukve kakovostnega razreda A1 znaša 100 €/m3 in ostaja enaka kot ob preteklem zbiranju. Prav tako cena ostaja enaka v primeru kakovostnega razreda D (55 €/m3). Za kakovostni razred A2 je cena nižja za 2,5 €/m3, v primeru razreda B je cena nižja za 2,9 €/m3, v primeru kakovostnega razreda C pa je cena nižja kar za 5 €/m3 gledena preteklo zbiranje cen.
Cene sortimentov hrasta so v primerjavi s cenami v novembru 2019 za večino sortimentov višje.
Trenutno znaša cena hrasta premera do 50 cm kakovostnega razreda F1 290 €/m3 in je višja za 40 €.
Za kakovostna razreda B in C je cena 10 €/m3 višja, za kakovostna razreda F2 in D pa cena ostaja enaka kot v novembru 2019. Cena za hlode F1 hrasta premera nad 50 cm znaša 25 €/m3 več kot ob preteklem zbiranju, 5 €/m3 več znaša cena za hlode C, pri hlodih B in D cena ostaja enaka. V primeru kakovostnega razreda F2 pa je cena kar 45 €/m3 nižja kot v novembru 2019.
Cena lesa bukve za celulozo in plošče znaša 45 €/m3 in ostaja enaka kot ob preteklem zbiranju, v primeru lesa drugih trdih listavcev pa cena znaša 38 €/m3 in je za 2 €/m3 nižja kot v novembru 2019.
Odkupne cene hlodovine bukve
* Kakovostni razredi B, C in D sledijo nekdanji delitvi JUS za hlodovino (I, II. in III).
** Bukev: kakovostni razred A1: hlodi za proizvodnjo rezanega furnirja; kakovostni razred A2: hlodi za proizvodnjo luščenega furnirja (''luščenci'')
Odkupne cene hlodovine hrasta (graden, dob)
* Hrast (graden, dob): hrast s srednjim premerom nad 50 cm, hrast s srednjim premerom do 50 cm
** Kakovostni razredi B, C in D sledijo nekdanji delitvi JUS za hlodovino (I, II. in III).
*** Graden/Dob: kakovostni razred A1: hlodi za proizvodnjo furnirja prve kakovosti (nekdanji JUS F1);
Kakovostni razred A2: hlodi za proizvodnjo furnirja druge kakovosti (nekdanji JUS F2).
Odkupne cene lesa za celulozo in plošče
CENE LESA ZA KURJAVO
Cene lesa listavcev za kurjavo so prikazane ločeno za bukev in druge trde listavce. Trenutno cena lesa za kurjavo v primeru bukve znaša 50 €/m3 in ostaja enaka kot ob preteklem zbiranju podatkov, cena lesa za kurjavo v primeru drugih trdih listavcev pa znaša 40 €/m3 in prav tako ostaja enaka kot v novembru 2019.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem podjetjem, ki so sodelovala z nami in nam posredovala cene.
