DIPLOMSKO DELO

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

DIPLOMSKO DELO

Mateja JELEN

Ljubljana, 2016

(2)

(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

LIKOVNA PEDAGOGIKA

POLIMERNA GLINA IN NJENE ŠIROKE MOŽNOSTI

DIPLOMSKO DELO

Mentor: redni profesor, mag. Roman Makše Somentor: asistent Robert Potočnik

Kandidatka: Mateja Jelen

Ljubljana, september 2016

(4)

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA

Podpisana Mateja Jelen, rojena 15.8.1986 v Kranju, študentka Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, smer Likovna pedagogika, izjavljam, da je diplomsko delo z naslovom Polimerna glina in njene široke možnosti pod mentorstvom rednega prof.

mag. Romana Makšeta in somentorstvom asist. Roberta Potočnika, avtorsko delo.

Mateja Jelen

Braslovče, september 2016

(5)

Zahvala

Prva in največja zahvala gre mojim staršem, da so mi omogočili študij in me skozi vsa leta podpirali pri mojih odločitvah. Hvala profesorjema, mentorju mag. Romanu Makšetu in somentorju asist. Robertu Potočniku, da sta sprejela tematiko moje diplomske naloge in mi s strokovnimi nasveti pomagala pripeljati nalogo do konca.

Hvala Tadej, za vso podporo, spodbudne besede in neskončno potrpežljivost. Hvala Tinkara, za dolge popoldanske in mirne nočne počitke.

(6)

POVZETEK

Diplomsko delo raziskuje polimerno glino ter njene razsežnosti. Uvodoma je predstavljeno kaj polimerna glina je, za kaj in kako se uporablja. Sledi zgodovinski pregled njenega razvoja, od začetkov v Nemčiji. V nadaljevanju so predstavljeni pripomočki, ki se jih pri delu z njo uporablja. Sledi pregled šestih najpogostejših tehnik in del v posamezni tehniki. Ob koncu teoretičnega dela sta predstavljena še umetnika Jeffrey Lloyd Dever in Kathleen Dustin. Avtorski del vsebuje predstavitev treh malih plastik, ki so nastale z združitvijo naravnega materiala in polimerne gline.

V pedagoškem delu je v uvodnem delu predstavitev materialov, ki jih učitelji največ uporabljajo pri pouku likovne umetnosti na področju kiparstva. V nadaljevanju je vključena učna priprava ter analiza učne ure in likovnih del udeležencev počitniške likovne delavnice.

KLJUČNE BESEDE polimerna glina Fimoik

skinner blend mokume gane mala plastika likovni materiali

(7)

Abstract

In my diploma paper I discuss polymer clay and it's warious options of creating. In introduction, I define what polymer clay is, how and for what it is used. Furthermore, I define historical development, until the beginning in Germany. I present indispensable accessories for working with polymer clay. Following-up, there is overview of six most common techniques and some artworks of each individual technique. Artists Jeffrey Lloyd Dever and Kathleen Dustin are presented at the end of theoretical part. In the practical part I made three small art objects where I combined polymer clay with natural materials. There is introduction of materials at the beginning of pedagogical part, which are most frequently used in teaching sculpture lessons. There is lesson plan and analysis of the lessons and art works of children who attend my summer workshop.

KEY WORDS Polymer clay Fimoik skinner blend mokume gane small art objects art materials

(8)

KAZALO VSEBINE

I UVOD ... 1

II TEORETIČNI DEL ... 2

1 O polimerni glini ... 2

2 Zgodovina polimerne gline ... 3

3 Pripomočki in orodja ... 6

3.1 Pripomočki za valjanje ...6

3.2 Orodja za rezanje ...6

3.3 Pripomočki za modeliranje in oblikovanje ...7

3.4 Pripomočki za izdelavo vzorcev ...8

4 Tehnike oblikovanja polimerne gline ... 10

4.1 Marmoriranje ... 10

4.2 Skinner blend oz. barvni preliv ... 11

4.3 Vrezovanje, odtiskovanje ... 12

4.4 Preslikava oz. foto transfer ... 13

4.5 Mokume gane ... 14

4.6 Cane work ... 16

5 Izbrani umetniki ... 18

III AVTORSKI DEL ... 23

1 Uvod ... 23

2 Predstavitev lastnega dela ... 24

IV DIDAKTIČNO-PEDAGOŠKI DEL ... 27

1 Uvod ... 27

2 Praktična izvedba učne ure ... 31

3 Potek učne ure ... 32

4 Analiza pedagoškega dela ... 37

5 Predstavitev likovnih izdelkov ... 41

V SKLEP ... 45

VI VIRI IN LITERATURA ... 46

(9)

KAZALO SLIK

Slika 1: Polimerna glina ... 3

Slika 2: Sofie Rehbinder-Kruse ... 4

Slika 3: Fimoik, komplet prve polimerne gline ... 4

Slika 4: Strojček za rezance ... 6

Slika 5: Modelčki in nožki za polimerno glino ... 7

Slika 6: Stiskalka za polimerno glino ... 8

Slika 7: teksturne plošče, nožki in pripomočki za delanje luknjic ... 9

Slika 8: Postopek marmoriranja ... 10

Slika 9: Ronna Sarvas Weltman, Sunset's Recollection, ogrlica, 2007 ... 11

Slika 10: Postopek izdelave barvnega preliva ... 12

Slika 11: Jefferey Lloyd Dever, Languid Repose, čajnik, 2014 ... 12

Slika 12: Vrezovanje in odtiskovanje različnih materialov ... 13

Slika 13: Kathleen Dustin, Thermesos Purse, torbica ... 13

Slika 14: Primer transferja na polimerno glino ... 14

Slika 15: Kathleen Dustin, Venus & Shell, torbica ... 14

Slika 16: Tehnika mokurne gane ... 15

Slika 17: Melanie Muir, Peebles Vessel, vaza... 16

Slika 18: Preprost primer pisane kačice ... 16

Slika 19: Različni primeri cane work-a... 17

Slika 20: Jon Stuart Anderson, Fish heads ... 17

Slika 21: Jeffrey Lloyd Dever ... 18

Slika 22: Jeffrey Lloyd Dever, On the wind, 2005 ... 19

Slika 23: Jeffrey Lloyd Dever, Edensong Reverie, detajl, 2009 ... 19

Slika 24: Jeffrey Lloyd Dever, From Whence, 2007 ... 20

Slika 25: Jeffrey Lloyd Dever, Morning Refuge, 2009 ... 20

Slika 26: Jeffrey Lloyd Dever, As Summer Pales, 2013 ... 20

Slika 27: Kathleen Dustin ... 21

Slika 28: Kathleen Dustin, Worlds Apart ... 21

Slika 29: Kathleen Dustin, Layered Grid Brooch ... 22

Slika 30: Kathleen Dustin, Blowing Grass, torbica ... 22

Slika 31: Kathleen Dustin, Allium Pod: Table Sculpture ... 22

Slika 32: Avtorsko delo I, 2016 ... 24

(10)

Slika 33: Peka na valoviti peni ... 24

Slika 34: Avtorsko delo II, 2016 ... 25

Slika 35: Oblikovanje lijakaste oblike ... 25

Slika 36: Avtorsko delo III, 2016 ... 26

Slika 37: Oblikovanje gline ... 28

Slika 38: Oblikovanje figure iz mavca na žičnato ogrodje ... 28

Slika 39: Obrazi iz barvne žice ... 29

Slika 40: Uporaba odpadnega materiala ... 30

Slika 41: Michalangelo Buonarroti, David, 1501 - 1504 ... 37

Slika 42: Philippe-Laurent Roland, Atena, 1806 ... 37

Slika 43: Luca della Robbia, Trobentači ... 38

Slika 44: Sergio Camargo, Large Split Relief No 34/4/74, 1964-65 ... 38

Slika 45: Lov na bika, friz v Ninivah, okrog 695 pr. nš. ... 38

Slika 46: Nefretete in njene hčere, okrog 1440 pr. nš. ... 38

Slika 47: Škatlice z različnimi predmeti ... 39

Slika 48: Likovni izdelek I ... 41

Slika 49: Likovni izdelek II ... 42

Slika 50: Likovni izdelek III ... 42

Slika 51: Likovni izdelek IV ... 43

Slika 52: Likovni izdelek V... 44

(11)

1

I UVOD

V diplomski nalogi bom predstavila relativno mlad ustvarjalni material, to je polimerna glina. Konec 30-ih let prejšnjega stoletja je v Nemčiji nastal nov medij, ki je danes že dodobra osvojil svet. A vendar se še vedno dogaja, da polimerno glino podcenjujemo, saj je še vedno ne poznamo dovolj dobro. Pod tem pojmom si največkrat predstavljamo nakit živo pisanih barv, ki ima le malo umetniške vrednosti.

Poizkusila bom pokazati, kako vsestranski material je polimerna glina. Z njim lahko ustvarjajo tako otroci v šoli kot tudi največji umetniki. Le tem glina še vedno predstavlja velik izziv, saj znova in znova odkrivajo nove tehnike in načine obdelave.

Kot pravi Dan Cormier: »Ljubljenka umetnosti in znanosti. Polimerna glina je nenavaden material. Lahko je delati z njo, vendar jo je težko dovršiti. Je dostopna, a hkrati izmuzljiva. Je kompleksen material oblečen v otroška oblačila.« (Hemachandra, Carren, 2011, str. 163)

Na začetku diplomske naloge je predstavljeno kaj polimerna glina je, kakšna je njena sestava. Sledi kratka zgodovina tega materiala, od začetkov v Nemčiji in do prodora na ameriški trg. V nadaljevanju so predstavljeni pripomočki in orodja ter šest osnovnih tehnik, ki se pri delu s polimerno glino najpogosteje uporabljajo. Na koncu sta predstavljena še umetnika Kathleen Dustin in Jeffrey Lloyd Dever, ki sta mi v svetu polimerne gline najbližje. Uporabljata preproste načine izražanja, a končni izdelki so vedno dovršeni. Oba navdih črpata iz narave in tujih kultur.

Cilj diplomske naloge je prikazati, nekatere možnosti, ki jih polimerna glina ponuja.

Želela bi prikazati, da ni le material s katerim se igrajo otroci, ampak je v rokah umetnika lahko odlično izrazno sredstvo.

(12)

2

II TEORETIČNI DEL

1 O polimerni glini

Človek že od nekdaj ustvarja in večinoma daje prednost naravnim materialom kot so les, steklo, glina, volna. V zadnjih stotih letih so se poleg naravnih uveljavili tudi umetno pridobljeni materiali. Njihov razvoj se je pričel konec 19. stoletja, večji razmah pa je dosegel po drugi svetovni vojni (spletni vir 1).

Dandanes veliko umetnikov pri svojem ustvarjanju uporablja plastične materiale.

Mednje spada tudi polimerna glina. Le ta se v veliki meri uporablja pri izdelavi nakita, posod, dekorativnih predmetov in skulptur.

Polimerna glina je relativno mlad medij, ki se še vedno spreminja in izpopolnjuje.

Njena glavna sestavina je polivinil klorid oz. PVC. Ker polimerna glina ne vsebuje mineralnih delcev, tehnično gledano ne gre za pravo glino. Takšno ime je dobila zaradi svoje teksture in gnetljivosti (spletni vir 2). Pri polimerni glini gre za zmes iz PVC-ja, smole, barve, organskih snovi, mehčalcev ter pigmentov, ki skupaj tvorijo maso podobno glini (Segal, 2013).

Polimerna glina se prav tako kot naravna termično obdela. Temperatura pri kateri jo utrjujemo je od 110º do 130º C, odvisno od proizvajalca posamezne gline. Da se glina speče v običajni kuhinjski pečici, je potrebnih 30 minut. Glina ohrani prvotno obliko in se ne krči. Vsak izdelek iz polimerne gline lahko, v kolikor ni lakiran, pečemo večkrat. Pri peki moramo biti pozorni, da se nam ne zažge. Ob previsokih temperaturah se sproščajo strupeni plini, ki so lahko škodljivi (Segal, 2013).

V zadnjih letih se je na trgu pojavila polimerna glina, ki vsebuje čebelji vosek. Takšna glina pri pečenju ne oddaja neprijetnega vonja. Omeniti velja tudi polimerno glino v tekoči obliki. Lahko jo uporabljamo kot glazuro, lepilo ali medij za mehčanje gline.

Uporabljamo jo pri izdelavi foto transferjev, tehniki večslojnega nanašanja idr.

Pečemo jo na 150° C, njen videz je nesvetleč. Za svetleč videz jo pečemo še dodatnih 10 minut na 175° C.

(13)

3

Slika 1: Polimerna glina

2 Zgodovina polimerne gline

Konec 19. stoletja se je pričela industrijska revolucija in z njo se je pojavila masovna proizvodnja. Poleg drugih materialov je bila plastika tipičen nov material. S pojmom plastika splošno poimenujemo vse umetno pridobljene materiale v kemijski industriji.

Kljub temu, da se večinoma uporablja v masovni proizvodnji, je plastika našla pot tudi na umetniško področje (spletni vir 2).

Leta 1909 je izumitelj Leo Baekeland iznašel prvo popolnoma sintetično plastično maso t.i. bakelit. To je bilo eno izmed prvih trgovskih imen, ki pa je splošno uporabno za vse fenolne smole, kot sta celuloid in celulozni nitrat. To sta materiala, ki sta najbolj znana in priljubljena med zbiralci starih plastičnih predmetov, zlasti nakita.

Bakelit bazira na fenolni osnovi, zato je zelo vnetljiv in tako so ga posledično začeli opuščati (spletni vir 1).

Polimerna glina je nastala v 30-ih letih 20. stoletja v Nemčiji. Leta 1939 je oblikovalka punčk Käthe Kruse iskala nov material za izdelovanje svojih lutk. V tovarni so v ta namen razvili umetno glino sive barve, imenovano igelit. To je bila predhodnica današnje polimerne gline. Prvi poizkusi oblikovanja so bili zelo obetavni, kasneje se je izkazalo, da se barva nanjo slabo prime. Käthe Kruse je imela visoke zahteve glede kvalitete, zato tovrstne gline pri svojem delu ni več uporabljala (spletni vir 3).

Ostanek gline je Käthe dala svoji hčerki Sophie Rehbinder-Kruse, ljubkovalno »Fifi«.

Postopoma je glino razvila do te mere, kot jo poznamo danes. Dodala ji je živobarvne

(14)

4

pigmente, plastifikatorje in mehčalce. Rezultat je bila glina, ki je bila primerna za oblikovanje mozaikov, vaz, miniatur, figuric in igrač (spletni vir 3).

Slika 2: Sofie Rehbinder-Kruse

Leta 1954 je pod blagovno znamko Fimoik nastala prva polimerna glina, primerna za širši trg. Ime je skovanka Sofiejinega vzdevka »Fifi«, »modeling clay« (modelirna glina) in »mozaik«. To je bila prva in edina barvna glina na trgu, ki se je utrjevala v navadni kuhinjski pečici (spletni vir 3).

Slika 3: Fimoik, komplet prve polimerne gline

Fimoik je bil sprva oglaševan kot material za otroke. Sofie Rehbinder-Kruse je konec 50-ih let material dala v šolo v Münchnu, da bi ga uporabili in testirali pri likovnem pouku. Učenci so izdelali stenski okras v tehniki intarzije (spletni vir 3).

Avtorske pravice je leta 1964 odkupila tovarna Eberhard Faber. Nekoliko so izpopolnili sestavo polimerne gline in jo preimenovali v Fimo. Glina je bila v Evropi precej dobro sprejeta. Leta 1966 je bila že prisotna v ustvarjalnih trgovinah in

(15)

5

trgovinah z igračami. Njena ciljna skupina so bili otroci, izdelovalci lutk in modelarji (spletni vir 4).

Fimo se je v Evropi že dodobra razširil, leta 1974 je prišel tudi v Ameriko. Tam je pred tem že nastala podobna različica polimerne gline, imenovane Sculpey, ki je imela ozek krog uporabnikov. Do konca 80-ih let je polimerna glina postala prava uspešnica.

Zaradi njenega razpona uporabe in vsestranskosti, jo je pričelo uporabljati vse več umetnikov. Iz materiala namenjenega otrokom, je prerasla v material, ki ga uporabljajo profesionalci (spletni vir 2).

V 90-ih letih je bila polimerna glina prisotna predvsem na področju oblikovanja nakita. Zaradi svojih živih barv in enostavne uporabe, so jo »posvojili« tudi najstniki.

Številni umetniki dandanes dokazujejo, da je iz polimerne gline mogoče izoblikovati unikatne in elegantne stvaritve ter da to nikakor ni več material namenjen le otrokom (spletni vir 2).

(16)

6

3 Pripomočki in orodja

Za oblikovanje polimerne gline v osnovi potrebujemo le glino, rezilo in pečico. Z dodatnim orodjem in pripomočki lahko dosežemo več učinkov in osvojimo širok nabor tehnik, poleg tega je delo lažje.

Pri delu potrebujemo gladko ravno podlago, najboljša je keramična, marmorna ali steklena plošča. Pomembno je, da se material ne prijemlje na podlago, zato plastične ali lesene površine niso najbolj primerne.

3.1 Pripomočki za valjanje

• valjar

Pri delu s polimerno glino se največkrat uporablja akrilni ali marmorni valjar, saj se glina nanj ne prijemlje. Prednost oz. posebnost akrilnega je ta, da skozenj vidimo, kaj se med procesom valjanja dogaja z glino.

• strojček za rezance

Strojček lahko uporabljamo tako za mehčanje gline, kot tudi za valjanje enakomernih plasti, mešanje barv in izdelave barvnih prelivov.

Slika 4: Strojček za rezance

3.2 Orodja za rezanje

• rezila

Uporabimo lahko običajen olfa nož, za rezanje tankih plasti so primerne tudi škarje.

Večinoma se pri delu uporabljajo posebni nerjaveči nožki, namenjeni polimerni glini.

Obstajajo trši za večje kose gline, upogljivi za rezanje ukrivljenih oblik, nožki z valovitim rezilom, za natančnejše reze lahko uporabljamo skalpel.

(17)

7

• modelčki za rezanje

Obstajajo različnih oblik in velikosti, z njimi hitro izrežemo želeno obliko. Lahko uporabimo takšne za piškote ali namenjene posebej za polimerno glino. Najboljši so kovinski, saj se na plastične glina prijemlje.

Slika 5: Modelčki in nožki za polimerno glino

3.3 Pripomočki za modeliranje in oblikovanje

• stiskalka ali ekstruder

Ekstruder je cevka, ki ima na eni strani navoj, na drugi pa disk z različnimi luknjicami, skozi katerega stiskamo glino. Cevko napolnimo s polimerno glino ter zapremo z diskom, nato pa vrtimo navoj, ki je na drugi strani. Ko vrtimo navoj, se skozi luknjico v disku iztisne glina. Različni diski omogočajo različne oblike polimerne gline.

• kalupi

Kalupi so najbolj primerni, ko potrebujemo več enakih oblik.

• modelirke

Lahko uporabimo klasične modelirke, lesene ali plastične. Z njimi oblikujemo in gladimo glino. Poleg modelirk si lahko pomagamo tudi s povsem običajnimi predmeti kot so pletilke, kvačke, žličke, itd.

(18)

8

Slika 6: Stiskalka za polimerno glino

3.4 Pripomočki za izdelavo vzorcev

• gumijaste štampiljke in teksturne plošče

Pri delu s polimerno glino lahko uporabljamo veliko večino vseh gumijastih štampiljk.

Nekatere je dobro pred odtisom poškropiti z vodo, da jo lažje odstranimo. Tako kot pri orodju, je tudi pri štampiljkah pomembno, da jih po uporabi dobro očistimo. Na trgu obstaja veliko teksturnih plošč namenjenih polimerni glini. Nekatere so globlje, druge plitvejše.

• orodja za luknjanje

Polimerno glino lahko luknjamo po peki ali pred peko. Za delanje luknjic pred peko lahko uporabimo zobotrebce, šivanke, pletilke, palčke itd. Praktično karkoli, kar naredi luknjice v glino. Po peki luknje zvrtamo s svedrom.

• nožki za vrezovanje

Nožki za linolej so primerni za vrezovanje v pečeno polimerno glino.

(19)

9

Slika 7: teksturne plošče, nožki in pripomočki za delanje luknjic

Ne potrebujemo vedno profesionalnega orodja, tekstur, modelirk in ostalih pripomočkov. Lahko si pomagamo s predmeti, ki jih imamo doma – kozarci, slamice, pletilke, različne vrste blaga, kuhalnice, žlice, vijaki, žeblji in podobno.

(20)

10

4 Tehnike oblikovanja polimerne gline

Oblikovanje polimerne gline je podobno oblikovanju naravne gline, plastelina in drugih modelirnih mas. Preden pričnemo z delom, jo moramo dobro pregnesti, da postane mehka in voljna. Gnetenje med rokami prerazporedi PVC delce, da so enakomerno razporejeni po celotni površini. Polimerna glina je dobro pripravljena takrat, ko nam v obliki kačice ne poči, če jo prepognemo na pol (Segal, 2013).

Tehnike oblikovanja, ki se uporabljajo pri delu s keramiko, kovino, papirjem, so se kmalu začele uporabljati pri delu s polimerno glino. Dobimo jo v različnih barvnih odtenkih, z mešanjem dveh ali več barv skupaj pa dobimo nove barvne nianse. V nadaljevanju bom predstavila nekaj osnovnih tehnik, ki se pri uporabi polimerne gline največ uporabljajo. Poleg vsake je predstavljeno tudi umetniško delo pri katerem je vidna predstavljena tehnika.

4.1 Marmoriranje

Tehnika, pri kateri zmešamo dve ali več barv skupaj in dobimo učinek marmorja.

Pripravimo različne barve gline, jih zgnetemo v obliko kačice in pritisnemo skupaj.

Prepognemo, ponovno stisnemo, nekoliko zavrtimo in spet oblikujemo kačico.

Večkrat ko to obliko stisnemo in prepognemo, bolj fin vzorec dobimo.

Slika 8: Postopek marmoriranja

(21)

11

Slika 9: Ronna Sarvas Weltman, Sunset's Recollection, ogrlica, 2007

4.2 Skinner blend oz. barvni preliv

Skinner blend je tehnika, pri kateri dobimo barvni preliv iz dveh ali več barv. Razvila jo je Američanka Judith Skinner, po kateri se tudi imenuje. Kasneje so tehniko izpopolnile tudi Lindly Haunani, Sandra McCaw, Dayle Doroshow in Sarah Shriver (Belcher in Honaman, 2012).

Razvaljamo dva enako velika in enako debela kvadrata polimerne gline različnih barv in ju prerežemo po diagonali. Dobljena trikotnika enake barve položimo drug na drugega ter ju po diagonali združimo s trikotnikoma druge barve. Razvaljamo, prepognemo in zopet razvaljamo. To ponavljamo dokler ne dobimo lepega barvnega prehoda.

(22)

12

Slika 10: Postopek izdelave barvnega preliva

Slika 11: Jefferey Lloyd Dever, Languid Repose, čajnik, 2014

4.3 Vrezovanje, odtiskovanje

Glino so z odtiskovanjem krasili že v antičnih časih. Tako kot v običajno glino, lahko tudi v polimerno glino odtiskujemo različne predmete, pečatnike, teksturne plošče, naravne materiale, praktično karkoli kar ima reliefno površino. Gre za najenostavnejši način dekoriranja gline, ki pa ima lahko zelo velik učinek na končno vizualno podobo.

Pripravimo si glino, nato nanjo z ostrim predmetom narišemo vzorec. Po peki lahko ta vzorec zapolnimo z glino in ponovno spečemo. Če matrico, ki jo bomo odtisnili na

(23)

13

glino, pobarvamo, dobimo barvni odtis z reliefno teksturo. Ploščo lahko pobarvamo, ko je že spečena. Barvo vtremo v brazde in zareze, odvečno barvo pa obrišemo s krpo.

Pri tem se največkrat uporablja barva na oljni osnovi.

Ko odtiskujemo gumijaste štampiljke ali teksturne plošče namenjene polimerni glini, jih pred odtiskovanjem poškropimo z vodo, da jih bomo lažje odstranili. V nasprotnem primeru se nam bo štampiljka prijela za glino in odtis ne bo čist.

Slika 12: Vrezovanje in odtiskovanje različnih materialov

Slika 13: Kathleen Dustin, Thermesos Purse, torbica

4.4 Preslikava oz. foto transfer

Za preslikavo na polimerno glino je najbolj primerna svetla podlaga. Razvaljamo svetlo glino in pripravimo sliko, ki jo želimo preslikati. Sliko obrnemo s pravo stranjo

(24)

14

navzdol, ter celotno površino poškropimo s polimernim gelom ali alkoholom. S prstom nežno drgnemo po površini, da se papir začne luščiti. Če se nam papir preveč izsuši, ga ponovno navlažimo. Ko odstranimo ves papir, nam na glini ostane slika.

Slika 14: Primer transferja na polimerno glino

Slika 15: Kathleen Dustin, Venus & Shell, torbica

4.5 Mokume gane

Mokume gane je japonska tehnika, ki se uporablja pri delu s kovino. Pri samem postopku gre za zgibanje in stiskanje raznobarvnih kovin in tako nastane valovit vzorec (Segal, 2013).

(25)

15

Podoben učinek lahko dosežemo s polimerno glino tako, da drugo na drugo naložimo plasti različnih barv in jih na različne načine obdelamo. Prvi primer je, da na zložene plasti močno odtisnemo teksturno ploščo, da se pojavijo globoke zareze. Z ostrim fleksibilnim nožkom odrežemo tanke plasti privzdignjenih delov gline. Nastane mokume gane vzorec. Tanke rezine lahko nekoliko sploščimo z valjarjem in jih prilepimo na novo osnovo.

Pri drugem načinu izdelave mokume gane vzorca ne uporabljamo teksturne plošče.

Prav tako drugo na drugo zložimo plasti gline različnih barv ter jih malo pritisnemo skupaj. Nato vzamemo različna orodja in zabadamo, režemo, pritiskamo skozi vse plasti gline, da se deformira. Na koncu ravno tako z ostrim nožkom odrežemo tanke rezine gline z mokume gane vzorcem.

Slika 16: Tehnika mokurne gane

(26)

16

Slika 17: Melanie Muir, Peebles Vessel, vaza

4.6 Cane work

Ustreznega prevoda v slovenščini za to tehniko ne poznamo. Ustvarjalci jim rečejo kar

»poli klobase«. Obstaja ogromno načinov oblikovanja – od preprostih do zahtevnih, z najrazličnejšimi motivi itd. Najbolj preprost način je, da polimerno glino različnih barv razvaljamo v kačice, jih obdamo z drugo barvo in stisnemo skupaj. Dobimo debelejšo kačico, ki jo prečno režemo. Te prečne prereze lahko položimo na podlago drug ob drugega in dobimo vzorec.

Slika 18: Preprost primer pisane kačice

(27)

17

Težji primeri zahtevajo več spretnosti in vključujejo več tehnik – od barvnega preliva, združevanja barv, rezanja in sestavljanja.

Slika 19: Različni primeri cane work-a

Slika 20: Jon Stuart Anderson, Fish heads

(28)

18

5 Izbrani umetniki

Jeffrey Lloyd Dever

Jeffrey Lloyd Dever je Američan, rojen leta 1958 v zvezni državi Massachusetts. Leta 1976 je pridobil akademsko izobrazbo iz umetnosti na univerzi Atlantic Union. Več let je bil zaposlen na univerzi Maryland v Baltimoru, kjer je učil ilustracijo in grafični dizajn. Kot zelo izkušen in iskan učitelj je predaval po Severni Ameriki in Evropi.

Razvil in dovršil je tudi veliko novih tehnik, katere je z veseljem delil z drugimi, v kolikor mu je to dopuščal urnik. Njegove vaze, nakit in skulpture iz polimerne gline so bile razstavljene na mnogih mednarodnih razstavah. Dela Jeffreya Lloyda Deverja so predstavljena v številnih zasebnih zbirkah, galerijah in muzejih.

Slika 21: Jeffrey Lloyd Dever

Dela Jeffreya Lloyda Deverja navdihuje narava, kjer je preživljal svoja otroška leta.

Hribi, vinogradi, gozdovi, vse to se preko barv, vzorcev, tekstur in oblik izraža v njegovih delih. Za vsak kos, naj bo vaza, nakit ali skulptura, nastane serija skic. Preko ponavljajočih ciklov plastenja, pečenja in konstruiranja nastane končni izdelek. Vsak posamezni kos lahko gre skozi veliko takšnih ciklov, kar pomeni, da delo lahko nastaja več tednov ali celo mesecev (spletni vir 5).

Dever na svoja dela gleda kot na skulpture, ne glede na to ali gre za nakit ali veliko instalacijo. Pri vseh pa uporablja močne in kontrastne barve, vse je izdelano zelo skrbno in precizno (Hemachandra, 2011).

(29)

19

Slika 22: Jeffrey Lloyd Dever, On the wind, 2005

Slika 23: Jeffrey Lloyd Dever, Edensong Reverie, detajl, 2009

(30)

20

Slika 24: Jeffrey Lloyd Dever, From Whence, 2007

Slika 25: Jeffrey Lloyd Dever, Morning Refuge, 2009

Slika 26: Jeffrey Lloyd Dever, As Summer Pales, 2013

(31)

21

Kathleen Dustin

Američanka Kathleen Dustin se je rodila leta 1951 v mestu Evergreen Park v zvezni državi Illinois. Kot izučena keramičarka se s polimerno glino ukvarja že od zgodnjih osemdesetih let prejšnjega stoletja. V tem času je razvila nekaj svojih tehnik. Sama pravi, da je bila polimerna glina do tega časa material brez umetniške zgodovine in je razvoj novih tehnik prišel sam po sebi (spletni vir 6).

Slika 27: Kathleen Dustin

Kathleen Dustin je nekaj časa živela v Turčiji in Saudski Arabiji, potovala po Sredozemlju in Bližnjem vzhodu, kar je vplivalo na njena dela. To je najbolj vidno v izboru barv, tekstur in oblik. Ustvarila je tudi serijo torbic, pri katerih se zgleduje po naravnih predmetih, kot so cvetje, rastline in plodovi. Deverjeva v večini izdeluje nakit in torbice, oboje pa je ustvarjeno na skulpturalen način (Hemachandra, 2011).

Slika 28: Kathleen Dustin, Worlds Apart

(32)

22

Slika 29: Kathleen Dustin, Layered Grid Brooch

Slika 30: Kathleen Dustin, Blowing Grass, torbica

Slika 31: Kathleen Dustin, Allium Pod: Table Sculpture

(33)

23

AVTORSKI DEL

1 Uvod

Odločitev, da se bo moje diplomsko delo navezovalo na polimerno glino, ni bila samoumevna. Žal me ni prej izučilo, da je težko delati ali pisati o nečem, kar te ne veseli. Nazadnje sem se le odločila, da nima smisla tajiti tega kar si. In del mene je v dobrem desetletju zagotovo postalo oblikovanje polimerne gline. Mnogi ustvarjalci pravijo, da ko se ti enkrat zalepi na prste, se je ne moreš več znebiti.

Za namen diplomske naloge so nastala dela, ki vključujejo polimerno glino. Do zdaj sem oblikovala le nakit in mi je bilo izziv ustvariti malo plastiko. Ker so mi zelo blizu dela umetnikov, ki posnemajo ali črpajo navdih iz narave, sem tudi sama našla navdih v njej.

Ideja za moja dela se je porodila na sprehodu v gozdu. V podrasti sem opazila pestrost zanimivih in raznolikih oblik. Pritegnile so me majhne rastline in gobe, ki rastejo v skupinah. Na nek način sem želela oblike posnemati, po drugi strani pa sem si vzela svobodo in jih ustvarila po lastni domišljiji. Odločila sem se, da bom polimerno glino vključila na že obstoječo naravno formo. Na ta način sem združila naraven in umetno pridobljen material. Uporabila sem transparentno glino. Glede na to, da sem inspiracijo iskala v naravi, so nastala dela organskih oblik.

(34)

24

2 Predstavitev lastnega dela Avtorsko delo I

Slika 32: Avtorsko delo I, 2016

Navdih za prvo delo sem črpala iz cvetočih rastlin, ki jim rečemo vetrnice. V tem delu sem združila razgibano drevesno korenino s polimerno glino. Oba dela, spodnji in zgornji, sta močno razgibana. Vetrnice so stilizirane in niso podobne tistim iz narave.

Sestavljene so iz dveh delov, na stiku pa je rdeč vmesni člen. Uporabila sem belo transparentno ter običajno črno in rdečo glino. Z rokami sem razvaljala peclje nepravilnih oblik in različnih dolžin. Zgornji deli, cvetovi, so lijakastih oblik in so obdani s črnim robom, kar nekoliko bolj definira njihovo obliko. Črn rob je nastal s tehniko skinner blend in na nekaterih delih se vidi barvni prehod iz bele, preko sive, v črno. Preliv ni tako izrazit zaradi transparentne bele. Oba dela vetrnic sem pekla posebej na valoviti peni, da obdržijo obliko in se med peko ne bi deformirali.

Slika 33: Peka na valoviti peni

(35)

25

Na stiku med pecljem in cvetom sem oblikovala rdečo kroglico. Barva še dodatno razmeji spodnji in zgornji del. Da so posamezni deli stali skupaj, sem jih dodatno pritrdila s tekočo polimerno glino ter jih ponovno pekla v pečici. Na koncu sem pečene oblike pritrdila na drevesno korenino.

Avtorsko delo II

Slika 34: Avtorsko delo II, 2016

Skupina gobic, ki rastejo tesno druga ob drugi, je bila inspiracija za drugo delo.

Spodnji del skulpture je drevesno lubje bora valjaste oblike. Uporabila sem barvno in transparentno polimerno glino ter jo s pomočjo zašiljene paličice oblikovala tako, da je spodaj ozka in podolgovata, pri vrhu pa se razširi in spominja na trobento.

Slika 35: Oblikovanje lijakaste oblike

(36)

26

Belo transparentno glino sem mešala s toplimi barvnimi odtenki. Uporabila sem odtenke roza in vijolične, dve formi pa sta oranžne barve, da nekoliko razbijeta harmonijo ter popestrita skulpturo.

Avtorsko delo III

Tretje delo je zgrajeno iz naplavljenega lesa in polimerne gline. Iz bele transparentne gline sem najprej oblikovala kroglico in jo z rokami močno sploščila. Tako sem dobila različno velike diske, nepravilnih, organskih oblik. S pomočjo nožka sem vanje od roba do roba, preko sredine, naredila drobne zarezice. Po pečenju sem na rob diskov vtrla belo, v sredino pa rumeno oljno barvo. Odvečno barvo sem obrisala, tako da je barva ostala le v zarezicah. Peclje, na katerih so diski pritrjeni sem izdelala s pomočjo ekstruderja iz bele transparentne ter rumene gline. Tako se barva pecljev preliva iz bele v rumeno. Nanje sem nazadnje s tekočo polimerno maso pritrdila diske.

Slika 36: Avtorsko delo III, 2016

Inspiracija za to delo so bile gobe, ki se pritrjajo na drevesno deblo. Oblike se prekrivajo in so v večini skoncentrirane na enem delu. Celotno kompozicijo uravnoteži oblika na levi, ter oblika skrajno desno, ki se močno dvigne.

(37)

27

III DIDAKTIČNO-PEDAGOŠKI DEL

1 Uvod

V zadnjih nekaj letih je priljubljenost polimerne gline močno narasla. Z njo ustvarjajo tako otroci kot odrasli, a vendar je učitelji pri likovni umetnosti v večini (še) ne uporabljajo. Glavni razlog je, da je kljub razširjenosti še vedno cenovno nedostopna.

Drugi razlog je po mojem mnenju nepoznavanje načinov njenega oblikovanja ter zmožnosti, ki jih ponuja.

Materiali, ki jih uporabljajo kiparji pri svojem delu, so različni. Lahko so naravni, kot so glina, les in kamen ali umetni, kot npr. stiropor in plastične mase. Glede na način oblikovanja jih delimo na gnetljive in upogljive. Učitelji pri pouku likovne umetnosti največ uporabljajo glino, mavec, les, papir, karton, žico in različne odpadne materiale.

Obstaja veliko vrst materialov, ki jih lahko uporabljamo v kiparstvu. Vsak izmed njih ima posebne lastnosti, ki omogočajo različne obdelave površine kipa (Čerkez, Tacar, 2010).

Pomembno je, da učitelji znajo izbrati primeren material za posamezno nalogo. Ni namreč vseeno ali je material gnetljiv ali povsem neprožen. Učitelj mora dobro pretehtati, kaj želi doseči. Pomembno je, da jim ponudimo različne materiale. Na ta način spoznajo različne tehnike obdelave materiala (rezanje, trganje, gnetenje, prepletanje, ovijanje idr.) in spoznajo širino, ki ga ponuja. Več različnih načinov in materialov jim ponudimo, hitreje in lažje bodo sami prihajali do samostojnih rešitev (Manners, 1995).

Gnetljiv material, ki se na področju kiparstva v šoli največ uporablja, je glina. Otroci vseh starosti se hitro odzovejo na njene otipne lastnosti in enostavnost oblikovanja.

Gnetljivost jih spodbuja in od njih zahteva domiseln in ustvarjalen odziv. Kljub temu ponuja veliko lastnosti in problemov, ki jih morajo otroci raziskati, začenši z osnovnim načinom modeliranja in oblikovanja. Poleg tega je iz gline lahko narejena končna forma ali pa služi kot sredstvo modelirnega postopka npr. kot kalup pri vlivanju mavca (Clough, 1998).

(38)

28

Poleg gline se učitelji poslužujejo tudi plastelina in slanega testa, zlasti v nižjih razredih osnovne šole. Plastelin, tako kot polimerna glina, omogoča, da se v oblikovanje vključi tudi barva. Način dela je podoben kot pri glini, le da se izdelkov ne žge ali peče in so zato tudi manj obstojni.

Slika 37: Oblikovanje gline

Osnovni način oblikovanja gline je z rokami. Otroci na ta način razvijajo motorične sposobnosti, spoznavajo fizične lastnosti materiala ter pridobivajo vse večje zaupanje v lastno zmožnost za oblikovanje (Clough, 1998).

Slika 38: Oblikovanje figure iz mavca na žičnato ogrodje

Tako kot glina, se mavec v umetnosti uporablja že stoletja. Gre za material, ki ga ni težko oblikovati, obenem pa ga lahko uporabimo na več načinov. Slabost mavca je, da pri delu z njim pogosto nastane nered. Poleg tega ni vodoodporen, zlasti, če želimo, da končni izdelek ni v zaprtem prostoru. Vse to je v veliki meri rešljivo z dobro organizacijo v razredu in z ustreznim ravnanjem končnega izdelka. Obstajajo trije najpogostejši načini uporabe mavca: reliefni ulitki iz kalupov, različnih predmetov in površin, oblikovanje kiparske forme na ogrodje ter rezbarjenje (Clough, 1998).

(39)

29

Žico lahko uporabimo kot samostojen material ali v kombinaciji z drugimi. Iz nje lahko delamo izdelke različnih dimenzij, je enostavna za uporabo, poleg tega lahko nosi določeno težo. Z žico ustvarjamo risbo v prostoru. Črta je lahko mehka, napeta, ravna, zakrivljena, enostavna, komplicirana itd. Otroci se hitro odzivajo na izrazne možnosti v žici. Delo z njo ni zapleteno, zato hitro osvojijo način dela, seveda je veliko odvisno tudi od vrste in debeline žice. Debelejša in trša zahteva več spretnosti, pomagamo si tudi z različnim orodjem (Clough, 1998).

Slika 39: Obrazi iz barvne žice

Izmed vseh, do zdaj naštetih materialov, se učitelji likovne umetnosti še najmanj poslužujejo uporabe lesa. Starostna in fizična sposobnost posameznega otroka ali razreda, primeren prostor, oprema in orodje ter razpolaga lesa so nekateri izmed razlogov, zakaj je temu tako. Veliko več kot sam les, se uporabljajo naravni materiali, ki jih lahko najdemo v okolici. To so odpadne veje, palice, trava, slama, karkoli iz česar lahko naredimo tridimenzionalno obliko (Clough, 1998).

Z uporabo materialov, ki jih sami poiščemo, učence spodbudimo, da so na svežem zraku, se več gibljejo, pridobivajo občutek za varovanje narave. Redko se pri pouku uporabljajo materiali kot so pesek, sneg, rastline in led. Škoda, ker z njimi lahko prikažemo drugo obliko likovnega izdelka. Pri skulpturah iz takšnih materialov lahko učence spodbudimo k razmišljanju ali morajo biti kiparska dela trajna in neuničljiva ali pa jim mogoče minljivost da dodatno kvaliteto (Manners, 1995).

(40)

30

V šolstvu ima dolgo tradicijo uporaba odpadnega materiala. Predmet, ki bi ga sicer zavrgli, ponovno uporabimo. Pomemben dejavnik je tudi ta, da so to materiali, s katerimi je relativno lahko delati, poleg tega je brezplačen oz. ima minimalno ceno.

Delo z odpadnimi materiali pri otrocih spodbuja ustvarjalno mišljenje. Iz že izoblikovanih oblik morajo poiskati primerne, ki jih bodo vključili v nov izdelek. Pri tem jih lahko pustijo v prvotni obliki ali jih preoblikujejo. Peter Clough (1998) ugotavlja, da je material izredno učinkovit pri skupinskem delu. Potrebni so pogovori med učenci o izbiri materiala, načinu postavitve. Vedno se najde posameznik, ki predlaga originalne rešitve za oblikovanje forme, postavitve in načina združevanja posameznih delov. Vse to pa spodbudi tudi ostale učence h kreativnemu razmišljanju in podajanju novih idej in rešitev.

Slika 40: Uporaba odpadnega materiala

Seveda poleg vseh naštetih materialov učitelji pri pouku uporabljajo tudi druge, mogoče bolj nenavadne materiale. Za klesanje tako namesto kamna lahko uporabijo siporeks, pri rezbarjenju milo ali vosek. Pomembno je, da je učitelj pri svojem delu kreativen, pozna različne materiale ter je hkrati odprt za novosti in išče rešitve kako jih vključiti v učni načrt.

(41)

31

2 Praktična izvedba učne ure

Datum: 3.8.2016 Kraj: Žiri

Starost udeležencev likovne delavnice: 12 do 14 let Čas izvajanja likovne naloge: 2 šolski uri

Predmet: likovna umetnost Likovno področje: kiparstvo

Likovna naloga: oblikovanje reliefa po opazovanju in domišljiji

Likovna tehnika: valjanje, rezanje, gnetenje, stiskanje, odtiskovane idr.

Likovni materiali in pripomočki: polimerna glina, nožki, modelirke, povečevalno steklo, keramična ploščica, pečica

Likovni motiv: naravne površine Oblike dela: individualna, frontalna

Učne metode: pogovor, razlaga, demonstracija

Učni mediji (sredstva)in pripomočki: računalnik, power point predstavitev, slikovno gradivo, vreča s predmeti različnih tekstur

Medpredmetna povezava: geografija, biologija Vrsta učne ure: kombinirana

Cilji / učenci:

• Obnovijo pojem relief, površina, tekstura,

• oblikujejo relief na podlagi opazovanja,

• se seznanijo s polimerno glino,

• razvijajo spretnost oblikovanja v polimerni glini,

• kritično vrednotijo likovno delo.

Literatura in internetni viri:

• Šuštaršič, N., Butina, M., de Gleria, B., Skubin, I.& Zornik, K. (2011) Likovna teorija: učbenik za umetniške gimnazije likovne smeri od prvega do četrtega letnika, Ljubljana: Debora

• Tacol, T. (2003), Likovno izražanje, Didaktična izhodišča za problemski pouk likovne vzgoje v devetletni osnovni šoli, Ljubljana: Debora

• Tickle, L. (1996), Understanding Art In Primary Schools, Cases From Teachers' research, London, New York

(42)

32

3 Potek učne ure

Učitelj Učenci

Učna sredstva, pripomočki, metode in

oblike dela Uvodni del

Na mizo postavi vrečo v kateri so predmeti z različnimi teksturami (valovita lepenka, krzno, brisača, gumijasta žoga z nitkami, lubje, brusni papir…)

Učence usmeri, da z zaprtimi očmi sežejo v vrečo ter otipajo predmete.

Spodbudi jih, da opišejo značilnosti otipanega materiala.

Sprva opazujejo, nato sodelujejo tako, da preko pogovora opisujejo značilnosti otipanega materiala.

Frontalna oblika, pogovor;

Vreča s predmeti z različnimi teksturami.

Osrednji del

Posredovanje vsebine o likovnih pojmih Predstavi pojem tekstura: tekstura

je lastnost neke snovi (materiala, predmeta), ki jo lahko vidimo ali otipamo. Ta je lahko gladka, hrapava, bleščeča ali motna (mat).

Lahko je tudi mokra, suha, mehka, trda, lepljiva idr.

Učence spodbudi, da naštejejo primere različnih tekstur, ki jih opazijo v prostoru.

Učitelj s pomočjo slikovnega gradiva pokaže dve kiparski deli. Na prvi obhodni kip, na drugi relief.

Učence spodbudi, da naštejejo razlike med obema kiparskima deloma ter opozori na njihov položaj v prostoru oziroma načinu postavitve.

Poslušajo

Opisujejo različne predmete, snovi in materiale, ki jih vidijo v razredu. Naštevajo, kakšne so razlike med njimi glede na otip.

Opazujejo, ugotovijo, da kip lahko vidimo iz vseh strani in da je iz vseh strani obdelan, relief pa je viden in obdelan samo iz ene strani ter se drži podlage. Nekateri deli

Razlaga

Pogovor

Pogovor, demonstracija slikovnega materiala

(43)

33 Natančneje predstavi relief: je način

kiparskega oblikovanja, pri katerem kipar oblikuje podobo, ki je dvignjena iz površine. Kipar oblikuje »privzdignjeno sliko«, ki ima samo eno vidno stran. Obstajajo različne vrste reliefa. Ko se figura iz površine komajda izboči, govorimo o nizkem reliefu. Visoki relief ustvarimo, ko se upodobitev močno dvigne iz podlage. Pri globokem reliefu pa so figure poglobljene oz.

vdolbene v osnovno ploskev.

Ob koncu razlage jim pokaže primere reliefov, učenci pa ugotovijo za katero vrsto reliefa gre.

so bolj dvignjeni od drugih, da površina izstopa iz podlage itd.

Z učiteljevo pomočjo predstavijo, da je prvi slikovni prikaz obhodni kip, drugi pa relief.

Poslušajo.

Prepoznajo vrste reliefa na slikovnem prikazu – visoki, nizki ali globoki.

Slika 1: Michelangelo Buonarroti, David, 1501

– 1504

Slika 2: Philippe- Laurent Roland, Atena,

1806 Razlaga.

Pogovor, demonstracija slikovnega materiala

(44)

34

Slika 3: Luca della Robbia, Trobentači,

1435

Slika 4: Sergio Camargo, Large Split Relief No 34/4/74, 1964-65

Slika 5: Lov na bika, friz v Ninivah, okrog 695 pr.

nš.

Slika 6: Nefretete in njene hčere, okrog 1440

pr. nš.

(45)

35 Učence povabi, da se zberejo okoli

mize in izberejo eno izmed škatlic, v katerih so različni naravni predmeti (kamen, storž, hrošč, cvetje idr.) ter povečevalno steklo.

Učence usmeri, da odprejo škatlico in povedo, kaj na njihovem

naravnem predmetu lahko

predstavlja detajl.

Predstavi jim material s katerim bodo ustvarjali. Seznani jih s polimerno glino in pripomočki s katerimi se jo obdeluje.

Prikaže kako lahko mešajo dve različni barvi gline in pri tem povabi učence, da mu pomagajo.

Demonstrira uporabo gline – valjanje, rezanje, trganje, modeliranje odtiskovanje idr.

Vsak si izbere eno škatlico.

Sodelujejo in

predstavijo pojem detajl (podrobnost, majhen delček nečesa velikega, del celote)

Opazujejo in

poslušajo.

Sodelujejo pri

demonstraciji likovne tehnike.

Škatlice z objekti iz narave in povečevalno steklo.

Pogovor, demonstracija.

Razlaga in

demonstracija likovne tehnike.

Posredovanje likovne naloge Iz polimerne gline bomo izdelali

relief. V škatlicah, ki ste si jih izbrali, ima vsak en različen predmet iz narave ter povečevalno steklo.

Natančno opazujte detajle predmeta, razvaljajte kvadrat, cca 10 x 10 cm, nato pa upodobite teksturo, ki jo ima predmet ali del predmeta.

Opozori jih, da zapolnijo celotno površino osnovne površine in da ne upodabljajo celotnega objekta.

Zapiše obnovitev likovne naloge:

 Oblikovati relief velikosti okoli 10x10 cm,

 upodobiti teksturo

naravnega objekta,

 detajl, ne celoten predmet.

Pozorno poslušajo. Razlaga

(46)

36

Likovno izražanje Učitelj učence usmeri v pripravo

likovnih materialov ter v reševanje likovne naloge. Pri delu jih spodbuja in jim pomaga pri reševanju likovnih problemov.

Učenci pripravijo likovni material in pripomočke ter pričnejo z izdelavo izdelka.

Ustvarjajo relief.

Individualno delo

1. Sklepni del

Učitelj Učenci Učna sredstva,

pripomočki, metode in oblike dela Učence usmeri v obnovitev likovne

naloge in oblikovanje meril za vrednotenje.

Učence spodbudi k ureditvi prostora in pripravi razstavo izdelkov.

Skupaj z učiteljem oblikujejo merila za vrednotenje izdelkov.

 Upodobitev detajla –

primerjajo končni izdelek z

naravnim predmetom,

 zapolnitev celotne površine.

Pospravijo.

Pogovor

(47)

37

Slika 41: Michalangelo Buonarroti, David, 1501 - 1504

Slika 42: Philippe-Laurent Roland, Atena, 1806

4 Analiza pedagoškega dela

Likovno delavnico sem izvedla med poletnimi počitnicami v Žireh. Udeležilo se jo je pet otrok starih med dvanajst in štirinajst let. Še preden se je delavnica pričela, so me z navdušenjem spraševali, kaj bomo delali. Njihova želja je bila le, da ne bi risali, ker to v šoli pogosto počnejo. Iz tega lahko razberemo, da je v osnovnih šolah še vedno pouk likovne umetnosti premalo raznolik.

Svoj nastop sem pričela z uvodno motivacijo. Na mizo sem postavila veliko vrečo z različnimi predmeti in jih povabila, naj z zaprtimi očmi sežejo vanjo. Začeli so ugibati, kaj držijo v rokah, jaz pa sem jih usmerila, naj le povedo kakšne značilnosti ima otipan material. Tako sem dobila odgovore: mehko, trdo, kosmato, gladko, mrzlo, hrapavo, toplo itd. Na ta način smo prišli do pojma tekstura. Ker nisem vedela kakšno je njihovo predznanje, sem jim razložila kaj tekstura je. Po razlagi so še sami naštevali različne primere tekstur, ki so jih videli v okolici. Sledila je predstavitev s pomočjo slik, na kateri sta bila predstavljena dva kipa – obhodni kip in relief (slika 41 in slika 42). Prosila sem jih, naj mi povedo, kakšne so razlike med obema deloma.

(48)

38

Slika 43: Luca della Robbia, Trobentači

Slika 44: Sergio Camargo, Large Split Relief No 34/4/74, 1964-65

Slika 45: Lov na bika, friz v Ninivah, okrog 695 pr.

nš.

Slika 46: Nefretete in njene hčere, okrog 1440 pr. nš.

Začeli so naštevati, da na eni sliki človek stoji, na drugi sedi, prva figura nima oblačil, druga jih ima, ena je upodobljena frontalno, druga od strani. Opazili so tudi, da prva figura nima ozadja, druga ga ima. Na ta način smo prišli do pojma prostostoječi kip in relief. Podrobneje sem jim razložila pojem relief. V slikovnem gradivu smo si pogledali različne vrste reliefov (slika 43 - 46) in ugotoviti so morali za kakšno vrsto reliefa gre – visoki, nizki ali globoki. Še največ težav so imeli med ločevanjem nizkega in globokega reliefa (slika 45 in slika 46). Besedo relief so hitro povezali z geografijo, kjer so se učili o zemeljskem reliefu.

(49)

39

Po obnovitvi pojma relief, sem na mizo postavila več manjših škatlic, v katerih so bili različni predmeti in povečevalno steklo. Vse je zelo zanimalo, kaj so dobili v škatlicah.

Bili so presenečeni, vsak je dobil drugačen predmet – od limone do cveta divje rastline (slika 47).

Slika 47: Škatlice z različnimi predmeti

Najbolj jih je zanimalo, zakaj imajo zraven povečevalno steklo. Spodbudila sem jih, naj povedo, kaj na njihovem predmetu v škatlici predstavlja detajl. Ko sem videla, da ta pojem vsi razumejo, sem jih seznanila z materialom, s katerim bodo ustvarjali.

Ugotovila sem, da so s polimerno glino ustvarjali že vsi, vendar tega ne počnejo pogosto. Predstavila sem jim orodje in modelirke, ki se pri delu uporabljajo. Prikazala sem jim mešanje dveh barv, modeliranje z rokami, valjanje, kako uporabljamo različne modelirke, na kakšen način pritrdimo dva dela gline skupaj idr.

Sledila je napoved likovne naloge. Otrokom sem razložila, da bodo oblikovali relief iz polimerne gline, s pomočjo opazovanja skozi povečevalno steklo. Razvaljati so morali kvadrat velikosti približno 10x10 cm, nato pa nanj oblikovati relief. Upodobiti so morali teksturo, ki jo ima njihov predmet v škatli. Nekaterim se je naloga zdela zapletena, zato sem jim z individualnim pogovorom svetovala, kako naj se naloge lotijo. Dane naloge so se lotevali različno. Trije izmed njih so takoj razvaljali podlago,

(50)

40

dva pa sta nekaj časa opazovala predmet ter iskala detajle. Ugotovila sem, da bi bilo dobro najprej skicirati, kaj bodo upodobili. Na ta način bi jim lažje svetovala in jih usmerjala pri izvedbi naloge. Dobila sem občutek, da se je naloga nekaterim zdela preveč abstraktna.

Ob koncu delavnice smo pripravili razstavo. Oblikovali smo kriterije vrednotenja, nato so otroci sami ocenjevali, kdo je dosegel zastavljene cilje in kdo ne. Primerjali smo kako se je vsak izmed njih približal originalnemu predmetu. Izdelke smo spekli v pečici in uredili ter pospravili prostor.

Otroci so bili skozi celoten učni proces motivirani ter pripravljeni sodelovati. Omenila bi, da je bila nekoliko opazna razlika v letih. Mlajši udeleženec je imel z nalogo in izvedbo nekoliko več težav kot starejši. Potrebno je bilo večkrat razložiti, kakšni so cilji ter ga bolj spodbujati, da je ostal skoncentriran na nalogo.

(51)

41

5 Predstavitev likovnih izdelkov Likovni izdelek I

Učenka je osnovni kvadrat, podlago, preko diagonale razdelila na dva dela. Rumena polovica predstavlja lupino, druga pa notranjost limone. Rumeni deli ima izbokline, ki jih je naredila s prsti in modelirko ter luknjice, ki so nastale s pomočjo zobotrebca. Za sivo-zeleni del je z rokami oblikovala daljše in krajše kačice. Učenka je za nalogo pokazala veliko zanimanja. Uspelo ji je zapolniti celotno površino podlage. Kar se mi zdi zanimivo, je tipična razdelitev po diagonali. Opazila sem, da je pikice na rumenem delu najprej naredila tako, kot poteka zunanja linija kvadrata. Ko sem jo spodbudila in ji pokazala kakšna je tekstura na predmetu, je pike naredila popolnoma neodvisno od zunanjega roba. Celotni izdelek je zelo ploskovit, površina ne odstopa veliko od podlage.

Slika 48: Likovni izdelek I

Likovni izdelek II

Učenec je bil zelo presenečen, ko je odprl škatlico, saj vsebine ni prepoznal. Ugotovili smo, da gre za cvet divje rastline. Sprva se mu je zdelo, da ima najtežjo nalogo, potem pa je po opazovanju ugotovil, da se tekstura na celotni površini ponavlja in je močno razgibana. Učenec je najprej po celotni površini kvadrata nanizal kroglice, na koncu pa jim je pritrdil kačice, ki štrlijo od podlage. Le te predstavljajo majhne dlačice s katerimi je bila prekrita celotna površina cveta. Od vseh izdelkov je površina najbolj razgibana in se najmanj občuti, da je tekstura postavljena na kvadrat.

(52)

42

Slika 49: Likovni izdelek II

Likovni izdelek III

Najmlajši udeleženec delavnice se je naloge lotil na zanimiv način. Iz svojega predmeta je odrezal detajl. Tako ga ostala površina ni motila in se je lažje osredotočil samo nanj. Nastala je oblika, ki se na eni strani močno dviga iz podlage, na drugi strani pa se je dotika. Dvignjene oblike so nastale z modeliranjem, tiste, ki niso dvignjene pa so odrezane z nožkom. Teksturo je poudaril z vzorcem, ki ga je naredil s pomočjo modelirke in zobotrebca. Likovne naloge ni povsem dosegel, saj del spodnje ploskve ni povsem prekrit s teksturo. Namesto vrezanih pikic, bi teksturo lahko poudaril z drugo, temnejšo barvo.

Slika 50: Likovni izdelek III

(53)

43

Likovni izdelek IV

Učenec je podlago po diagonali razdelil na dva dela. Z modro in rdečo barvo je ustvaril močan kontrast. Na spodnji polovici kvadrata se vzorec zelo skromno dviga iz podlage. Kar opazim je, da se nobena od črt ne dotika roba. Vzorec se torej ne nadaljuje izven podlage. Učenec ni bil zmožen iti čez rob. V zgornjem delu kvadrata se oblika močno dvigne iz podlage. Površina je razgibana in sili čez rob. Pod to teksturo ne zaznamo podlage. Ustvaril je obliko, znotraj katere se ponovi vzorec, ki ga srečamo tudi v drugem delu kvadrata, le da je tu v kontrastni barvi.

Slika 51: Likovni izdelek IV

Likovni izdelek V

Učenec je od vseh najbolj izkoristil barvi, ki ju je imel na voljo. V njegovem delu je veliko odtenkov zelene in bež barve. Vsi ostali otroci imajo v končnem izdelku vidni dve barvi oz. se ostali odtenki med njima skoraj ne opazijo. Ker sem jim demonstrirala mešanje polimerne gline, sem pričakovala, da bodo to bolj izkoristili.

Ta učenec je to zagotovo storil. Iz izdelka se vidi, da je dobro opazoval predmet, saj je naredil zaobljeno obliko in kvadrata ni razdelil po diagonali. Oblika se ne dviga z podlage, kar je posledica objekta, ki ga je dobil v škatlici. Pri tem delu lahko opazimo različne plasti, ki jih je upodobil. Nekatere deli delujejo bližje kot drugi.

(54)

44

Slika 52: Likovni izdelek V

(55)

45

IV SKLEP

Vsak izmed nas je že kdaj v življenju oblikoval iz naravne gline in je spoznaval njene značilnosti. Manj je tistih, ki so že slišali za polimerno glino oz. za takšno poimenovanje umetne mase za oblikovanje. V diplomski nalogi sem izpostavila novejši in v zadnjih letih vedno bolj priljubljen material, ki ponuja veliko oblikovalskih možnosti.

Kljub temu, da mi polimerna glina ni bila prevelika neznanka, sem skozi proces pisanja diplomske naloge odkrila veliko novega in naletela na vrsto umetnikov, ki z njo ustvarjajo. Načini izražanja v tem materialu so zelo široki – od preprostega oblikovanja, do sestavljanja zapletenih vzorcev, plastenja itd.

Kot povsod drugje, je tudi na področju oblikovanja polimerne gline, praksa nekaj drugega kot teorija. Ob prebiranju literature in pregledovanju virov, se zdi vse dokaj preprosto, ko sem se ustvarjanja lotila sama, temu ni bilo več tako. Nekaj izdelkov je bilo neuporabnih, zato sem izpostavila le tri avtorska dela, s katerimi sem zadovoljna in so meni najljubša. Opazila sem, kako pomembna je natančnost pri peki, prava temperatura, pazljivost pri vročih elementih, pri sestavljanju posameznih delov, načinu valjanja, rezanja itd.

Pri prebiranju literature, sem spoznala številne možnosti uporabe različnih materialov. Ugotovila sem, kateri ter zakaj se največkrat uporabljajo pri pouku likovne umetnosti. Počitniška delavnica z otroki je bila nekoliko drugačna od šolske učne ure v šoli in drugačna od običajne delavnice. Všeč mi je bilo sodelovanje in pripravljenost otrok do dela s polimerno glino.

Zadovoljna sem, da sem v svoji diplomski nalogi lahko predstavila meni zelo ljubo področje in material iz katerega z velikim veseljem ustvarjam. Ko se lotiš nečesa, kar ti je blizu, takrat ni nobena stvar pretežka.

(56)

46

V VIRI IN LITERATURA

• Belcher J., Honaman T. (2012) Polymer Clay Master Class: Exploring Process, Technique, and Collaboration with 11 Master Artists, Potter Craft New York, 2012

• Clough P. (1998) Sculptural Materials In The Classroom, A & C Black, London

• Hemachandra R., Carren R. (2011) Masters: Polymer Clay: Major Works by Leading Artists, Lark Crafts

• Manners N. (1995) Three Dimensional Experience (Art & Design for Learning Series), Hodder & Stoughton

• Segal M. (2013) The Polymer Clay Artist's Guide, A directory of mixes, colours, textures, faux finishes and surface effects, Search Press

• Šuštaršič, N., Butina, M., de Gleria, B., Skubin, I.& Zornik, K.(2011) Likovna teorija: učbenik za umetniške gimnazije likovne smeri od prvega do četrtega letnika, Ljubljana: Debora

• Tacol, T. (2003), Likovno izražanje, Didaktična izhodišča za problemski pouk likovne vzgoje v devetletni osnovni šoli, Ljubljana: Debora

• Tickle, L. (1996), Understanding Art In Primary Schools, Cases From Teachers' research, London, New York

• Weltman R. Sarvas (2009) Ancient Modern: polymer Clay And Wire Jewelry, Interweave Press

(57)

47

Spletni viri navedeni v tekstu

• Spletni vir 1

http://www.sms-muzeji.si/udatoteke/publikacija/netpdf/2-12.pdf

• Spletni vir 2

http://www.claylessons.com/article/history-polymer-clay

• Spletni vir 3

http://www.staedtler.com/en/inspirations/for-creative-hobby-users/50- years-of-fimo/

• Spletni vir 4

http://www.ornamentmagazine.com/backissues/backissue_34_4_polymer.ph p

• Spletni vir 5

http://jeffreylloyddever.com/artist-statement/

• Spletni vir 6

http://kathleendustin.blogspot.si/

(58)

48

Slikovni viri

• Slika 1

Mateja Jelen, osebni arhiv

• Slika 2

• Slika 3

• Slika 4

http://www.polymerclayweb.com/Tools/SpecialtyTools/PastaMachineBrayer .aspx

• Slika 5

• Slika 6

• Slika 7

• Slika 8

http://www.makercrate.com/projects/clay-marbled-ring-dish

• Slika 9

Hemachandra R., Carren R.: Masters: Polymer Clay: Major Works by Leading Artists, Lark Crafts, 2011

• Slika 10

Belcher J., Honaman T., Polymer Clay Master Class: Exploring Process, Technique, and Collaboration with 11 Master Artists, Potter Craft New York, 2012

• Slika 11

http://jeffreylloyddever.com/vessels-teapots/

• Slika 12

(59)

49

• Slika 13

http://www.kathleendustin.com/gallery/world-traveler-purses/

• Slika 14

http://savedbylovecreations.com/2011/08/easy-clay-image-transfer.html

• Slika 15

http://www.kathleendustin.com/pastwork/gallery/archive/venusShell.php

• Slika 16

• Slika 17

http://polymerclayplanet.blogspot.si/2014/03/pebbles-vessel-by-melanie- muir.html

• Slika 18

http://polymerclayro.blogspot.si/2011/09/tutoriale-canes.html

• Slika 19

https://www.etsy.com/listing/270529162/9-polymer-clay-canes-the-

delft?utm_source=Pinterest&utm_medium=PageTools&utm_campaign=Share

• Slika 20

http://www.jonstuartanderson.com/galleries/archive/fish-heads

• Slika 21

http://jeffreylloyddever.com/artist-statement/

• Slika 22

http://jeffreylloyddever.com/baskets-fiber/

• Slika 23

http://jeffreylloyddever.com/other-works/

• Slika 24

http://jeffreylloyddever.com/baskets-fiber/

• Slika 25

http://jeffreylloyddever.com/vessels-teapots/

• Slika 26

http://jeffreylloyddever.com/jewelry/brooches/

• Slika 27

(60)

50

http://www.kathleendustin.com/artist/artists-statement/

• Slika 28

http://www.kathleendustin.com/gallery/world-traveler-purses/

• Slika 29

http://www.kathleendustin.com/gallery/layered-fragments-series/

• Slika 30

http://www.kathleendustin.com/pastwork/blowingGrassPurse.php

• Slika 31

Hemachandra R., Carren R.: Masters: Polymer Clay: Major Works by Leading Artists, Lark Crafts, 2011

• Slika 32

• Slika 33

• Slika 34

• Slika 35

• Slika 36

• Slika 37

http://www.wildlifetrusts.org/events/2013/08/20/clay-modelling

• Slika 38

http://artmind-etcetera.blogspot.si/2009/07/how-to-make-giacometti- statue.html

• Slika 39

https://www.flickr.com/photos/smallhandsbigart/6239519320/sizes/l/in/p hotostream/

• Slika 40

http://www.hellowonderful.co/post/MAKE-GIANT-RECYCLED-CARDBOARD- ABSTRACT-SCULPTURES#_a5y_p=5512369

• Slika 41

(61)

51

http://www.uffizi.org/florence-museums/accademia-gallery/michelangelos- david/

• Slika 42

https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Relief_Athena_cour_Carree_Louvre.

jpg

• Slika 43

http://news.erskine.edu/chamber-singers-head-to-high-museum/

• Slika 44

http://pictify.saatchigallery.com/248760/sergio-camargo-large-split-reliefno-34474

• Slika 45

https://sl.wikipedia.org/wiki/Ninive

• Slika 46

http://people.ucls.uchicago.edu/~bwildem/art_hist_laba/egypt/Akhenaten.ht ml

• Slika 47

• Slika 48

• Slika 49

• Slika 50

• Slika 51

• Slika 52