I TEORETI Č NI DEL

(1)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

MAJA DRAGAN

MNENJA VZGOJITELJIC IN VZGOJITELJEV O RABI KNJIŽNEGA JEZIKA V VRTCU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

(2)

(3)

UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA

PREDŠOLSKA VZGOJA

MAJA DRAGAN

Mentorica: doc. dr. DARIJA SKUBIC

MNENJA VZGOJITELJIC IN VZGOJITELJEV O RABI KNJIŽNEGA JEZIKA V VRTCU

DIPLOMSKO DELO

LJUBLJANA, 2018

(4)

(5)

Iskreno se zahvaljujem svoji mentorici doc. dr. Dariji Skubic za usmerjanje, odzivnost in strokovno pomoč pri izdelavi diplomskega dela. Hvala za koristne nasvete in čas, ki ga je

namenila nastajanju mojega diplomskega dela.

Zahvaljujem se vzgojiteljicam in vzgojiteljem Vrtca Ciciban Novo mesto in Vrtca Ciciban Ljubljana za vse izpolnjene anketne vprašalnike, ki so mi pomagali pri raziskavi.

Posebna zahvala gre moji družini za vso pomoč in podporo med študijem. Še posebna zahvala gre mami Magdi za skrbnost in potrpežljivost, očetu Marjanu, ki je verjel vame, in sestri

Manci za vse spodbudne besede.

Maja Dragan

(6)

(7)

Pravimo, da otrok pride na svet kot nepopisan list papirja, na katerega lahko vsak, ki stopi v stik z otrokom, nekaj napiše. Otrok nato vse, kar je napisano, ponotranji in s prvimi glasovi oz.

govorico to tudi pokaže. Kakšen jezik govori otrok, je odvisno tudi od jezika staršev, okolice in ne nazadnje od vzgojno-izobraževalnih ustanov oz. vrtca. Vzgojiteljice in vzgojitelji so tisti, ki otroke v dejavnostih učijo tudi knjižnega jezika. V diplomskem delu sem zato želela ugotoviti, kakšno je mnenje vzgojiteljic in vzgojiteljev o rabi knjižnega jezika v vrtcu v interakciji z drugimi strokovnimi delavci, z otroki in s starši.

V teoretičnem delu diplomskega dela sem predstavila jezik, jezik v Kurikulumu za vrtce, družbeni položaj slovenskega jezika (materni jezik, drugi jezik ali jezik okolja, tuji jezik, državni jezik, uradni jezik, jezik Evropske unije, učni jezik, znakovni jezik in učni predmet), socialne zvrsti slovenskega jezika (knjižni in neknjižne zvrsti), sporazumevanje, načela sporazumevanja in sporazumevanje v timu. V empiričnem delu diplomskega dela pa sem z anketnim vprašalnikom z enajstimi trditvami, ki so jih anketiranci ocenjevali po petstopenjski Likertovi lestvici, želela ugotoviti, v katerem vrtcu, ljubljanskem ali novomeškem, vzgojitelji menijo, da dosledneje uporabljajo knjižni jezik in v kakšnih primerih ter ali imajo dovolj znanja, da knjižni jezik uporabijo v vsakdanji komunikaciji. Zanimalo me je tudi, ali se pri uporabi knjižnega jezika zavedajo morebitne nepravilne rabe.

Ključne besede: slovenski knjižni jezik, raba knjižnega jezika, sporazumevanje, vzgojitelj, vrtec

(8)

They say that the child comes to the world as a "blank slate" and anyone who gets in touch with a child can write something on this. A child then internalizes everything that is written and later shows this through his or her speech. What kind of language the child speaks also depends on the language of his or her parents, the environment and the educational institutions, including kindergarten. Kindergarten teacher are those who teach children the literary language through different activities as well. Therefore, in this paper I wanted to find out what is the opinion of kindergarten teacher about the use of the literary language in kindergarten in interaction with other professionals, with children and with parents.

In the theoretical part of my thesis, I presented the following topics: the language, the language in the Curriculum for kindergartens, the social position of the Slovenian language (native language, second language or language of the environment, foreign language, the national language, the official language, the language of the European Union, the language of learning, sign language and learning language), social categories of the Slovene language (literary and nonliterary genres), communication, principles of communication and communication in the team. In the empirical part of my thesis, I wanted to find out in which kindergarten, from Ljubljana or from Novo mesto, kindergarten teacher consider that they use the literary language more consistently and in which cases. I also wondered if they had enough knowledge to use the literary language in everyday communication and whether they were aware of any improper use of the literary language. I conducted the survey with a questionnaire with eleven claims, which were evaluated by the respondents on a 5-level Likert Scale.

Key words: Slovene literary language, the use of literary language, communication, kindergarten teacher, kindergarten

(9)

UVOD ... 1

I TEORETIČNI DEL ... 2

1 Jezik ... 2

1.1 Kaj je jezik? ... 2

1.2 Jezik v Kurikulumu za vrtce ... 3

2 Družbeni položaj slovenskega jezika ... 4

2.1 Materni jezik ... 4

2.2 Drugi jezik ali jezik okolja ... 5

2.3 Tuji jezik ... 5

2.4 Državni jezik ... 5

2.5 Uradni jezik ... 5

2.6 Jezik Evropske unije ... 6

2.7 Učni jezik ... 6

2.8 Znakovni jezik ... 6

2.9 Učni predmet ... 7

3 Zvrsti slovenskega jezika ... 7

3.1 Socialne zvrsti slovenskega jezika ... 8

3.1.1 Knjižni zvrsti slovenskega jezika ... 8

3.1.2 Neknjižne zvrsti slovenskega jezika ... 9

4 Sporazumevanje ... 10

4.1 Načela sporazumevanja ... 11

4.2 Sporazumevanje v timu ... 12

II EMPIRIČNI DEL ... 12

5 Opredelitev raziskovalnega problema... 12

6 Cilji raziskave ... 13

7 Raziskovalna vprašanja ... 13

8 Raziskovalna metodologija ... 13

8.1 Vzorec ... 14

8.2 Opis instrumenta ... 14

8.3 Postopek zbiranja podatkov ... 14

8.4 Postopek obdelave podatkov ... 14

9 Rezultati in interpretacija ... 15

(10)

9.1.1 Opis vzorca glede na spol ... 15

9.1.2 Opis vzorca glede na starost po skupinah ... 15

9.1.3 Opis vzorca glede na izobrazbo vzgojiteljic oz. vzgojiteljev ... 16

9.1.4 Opis vzorca glede na kraj opravljanja dela v Novem mestu in Ljubljani ... 17

9.2 Opisna statistika ... 18

9.3 Rezultati in interpretacija po posameznih trditvah v anketnem vprašalniku po posameznem kraju ... 19

9.3.1 Novo mesto ... 19

9.3.2 Ljubljana ... 30

9.4 Primerjava rezultatov in interpretacija obeh krajev (Novo mesto in Ljubljana) ... 40

10 Sklepne ugotovitve ... 49

11 Literatura ... 52

12 Priloge ... 55

12.1 Anketni vprašalnik ... 55

(11)

Tabela 1: Socialne zvrsti slovenskega jezika (Bešter idr., 2002) ... 8

Tabela 2: Odstotki – spol ... 15

Tabela 3: Odstotki – starost po skupinah ... 15

Tabela 4: Starostne skupine glede na kraj opravljenega dela ... 16

Tabela 5: Odstotki – stopnja izobrazbe ... 16

Tabela 6: Stopnja izobrazbe glede na kraj opravljenega dela ... 17

Tabela 7: Strukturni odstotki – kraj opravljenega dela ... 17

Tabela 8: Opisna statistika ... 18

Tabela 9: S strokovnimi delavci in neposredno nadrejenimi v vrtcu, govorim v knjižnem jeziku – Novo mesto ... 20

Tabela 10: Z otroki v oddelku, ki šele spoznavajo knjižni jezik, bi morali vsi govoriti knjižno – Novo mesto ... 21

Tabela 11: V pogovorih s starši "med vrati" in na pogovornih urah govorim v knjižnem jeziku – Novo mesto ... 22

Tabela 12: Pogovorni jezik vpliva na rabo knjižnega jezika – Novo mesto ... 23

Tabela 13: Ob vodenju dejavnosti v oddelku vzgojiteljice oz. vzgojitelji uporabljam narečne besede – Novo mesto ... 24

Tabela 14: Knjižno govorim tudi s tistimi, za katere je slovenščina drugi ali tuji jezik – Novo mesto ... 25

Tabela 15: Izobraževanja strokovnih delavcev na temo knjižnega jezika bi pripomogla k odpravo napak pri posredovanju informacij v knjižnem jeziku – Novo mesto ... 26

Tabela 16: Uporaba knjižnega jezika vsak dan, kjerkoli in s komerkoli bi pripomogla k temu, da bi tudi otroci govorili knjižno – Novo mesto ... 27

Tabela 17: V komunikaciji z drugimi bi morali uporabiti več lastnega truda in govoriti knjižno – Novo mesto ... 28

Tabela 18: Več pisanja, branja in učenja bi pripomoglo k boljši rabi knjižnega jezika – Novo mesto ... 29

Tabela 19: Ko se pogovarjam z drugimi, se zavedam rabe knjižnega jezika – Novo mesto ... 30

Tabela 20: S strokovnimi delavci in neposredno nadrejenimi v vrtcu govorim v knjižnem jeziku – Ljubljana ... 31

(12)

Ljubljana ... 32 Tabela 22: V pogovorih s starši "med vrati" in na pogovornih urah govorim v knjižnem jeziku – Ljubljana ... 33 Tabela 23: Pogovorni jezik vpliva na rabo knjižnega jezika – Ljubljana ... 33 Tabela 24: Ob vodenju dejavnosti v oddelku uporabljam narečne besede – Ljubljana ... 34 Tabela 25: Knjižno govorim tudi s tistimi, za katere je slovenščina drugi ali tuji jezik – Ljubljana ... 35 Tabela 26: Izobraževanja strokovnih delavcev na temo knjižnega jezika bi pripomogla k odpravi napak pri posredovanju informacij v knjižnem jeziku – Ljubljana ... 36 Tabela 27: Uporaba knjižnega jezika vsak dan, kjerkoli in s komerkoli bi pripomogla k temu, da bi tudi otroci govorili knjižno – Ljubljana ... 37 Tabela 28: V komunikaciji z drugimi bi morali uporabiti več lastnega truda in govoriti knjižno – Ljubljana ... 38 Tabela 29: Več pisanja, branja in učenja bi pripomoglo k boljši rabi knjižnega jezika – Ljubljana ... 39 Tabela 30: Ko se pogovarjam z drugimi, se zavedam rabe knjižnega jezika – Ljubljana ... 40 Tabela 31: S strokovnimi delavci in neposredno nadrejenimi v vrtcu govorim v knjižnem jeziku – skupaj ... 40 Tabela 32: Z otroki v oddelku, ki šele spoznavajo knjižni jezik, govorim v knjižnem jeziku – skupaj ... 41 Tabela 33: V pogovorih s starši "med vrati" in na pogovornih urah govorim v knjižnem jeziku – skupaj ... 41 Tabela 34: Pogovorni jezik vpliva na rabo knjižnega jezika – skupaj ... 42 Tabela 35: Ob vodenju dejavnosti v oddelku uporabljam narečne besede – skupaj ... 42 Tabela 36: Knjižno govorim tudi s tistimi, za katere je slovenščina drugi ali tuji jezik – skupaj ... 43 Tabela 37: Izobraževanja strokovnih delavcev na temo knjižnega jezika bi pripomogla k odpravi napak pri posredovanju informacij v knjižnem jeziku – skupaj ... 44 Tabela 38: Uporaba knjižnega jezika vsak dan, kjerkoli in s komerkoli bi pripomogla k temu, da bi tudi otroci govorili knjižno – skupaj ... 44 Tabela 39: V komunikaciji z drugimi bi morali uporabiti več lastnega truda in govoriti knjižno – skupaj ... 45

(13)

... 46 Tabela 41: Ko se pogovarjam z drugimi, se zavedam rabe knjižnega jezika – skupaj ... 46 Tabela 42: Povprečje in standardni odklon glede na kraj opravljenega dela ... 47

Kazalo grafov

Graf 1: Primerjava rabe knjižnega jezika med vzgojitelji v novomeškem in ljubljanskem vrtcu ... 48

(14)

(15)

1

UVOD

Jezik ni samo organ v ustni votlini. Jezik so tudi besede, s katerimi se sporazumevamo. Z jezikom ubesedujemo predmetnost okoli sebe, sporočamo, v jeziku razmišljamo, čustvujemo, navezujemo stike, se razodevamo in doživljamo (Bešter idr., 2002).

Jezika se ne naučimo iz danes na jutri. Jezik potuje z nami od rojstva pa vse do konca življenja.

Vsak dan lahko spoznamo in se naučimo novo besedo. Pomembno je, da se novo besedo naučimo pravilno. Jezik ob rojstvu je naš materni jezik, ki ga v procesu odraščanja spoznavamo in utrjujemo. Spoznavamo tudi druge socialne zvrsti jezika in funkcijo jezika. Zavedati se moramo tudi, da ne govorimo vsi enako.

Delam v vrtcu, kjer moramo biti strokovni delavci pozorni na besede, jezik in izgovarjavo, saj nas otroci posnemajo na vsakem koraku.

Prav raba slovenskega knjižnega jezika v vrtcu v interakciji z drugimi strokovnimi delavci, z otroki in s starši je vplivala na izbiro teme diplomskega dela.

(16)

2

I TEORETI Č NI DEL

V teoretičnem delu bom najprej opredelila jezik in področje jezika v Kurikulumu za vrtce. Nato bom predstavila funkcije in zvrsti slovenskega jezika. Opisala bom tudi sporazumevanje in načela sporazumevanja. Teoretični del bom sklenila z opisom rabe slovenskega jezika v vrtcih.

1 Jezik

1.1 Kaj je jezik?

Jezik je v Enciklopediji slovenskega jezika (1992) opredeljen kot sestav sestavov znamenj za besedno sporočanje, v Slovarju slovenskega knjižnega jezika (2004) pa je opredeljen kot sistem izraznih sredstev za govorno in pisno sporazumevanje.

Jezik je proizvod, ki ga posameznik pasivno sprejme in nikoli ne zahteva premisleka vnaprej (De Saussure 1997: 25, v Skubic 2004).

De Saussure (1997: 26, v Skubic 2004) opiše štiri značilnosti jezika:

1. Jezik je definiran predmet v množici različnih govoric in je družbeni del govorice.

Posameznik se ga mora priučiti, da spozna njegovo delovanje. Otrok si ga prisvaja postopoma.

2. Jezik je nekaj drugega kot govor. Jezik je predmet, ki ga je mogoče poučevati ločeno.

3. Jezik je homogene narave. Gre za sistem znakov, kjer je bistvena zveza med smislom in slušno podobo.

4. Jezik je predmet konkretne narave. Jezikovni znaki so psihični, a vseeno niso abstraktni.

Jezik definiramo tudi kot socializiran sistem simbolov. Sestoji iz dveh komponent: vsebine in oblike (Marjanovič Umek, 1990).

Jezik je za človeka temeljno sredstvo komunikacije oz. sporazumevanja. Je sredstvo s katerim tvorimo besedila in jih sprejemamo od drugih. Večinoma je jezik besedni. Besedni jezik dopolnjujejo prvine nebesednega jezika (mimika, drža telesa, kretnje …) (Bešter idr., 2002).

(17)

3 1.2 Jezik v Kurikulumu za vrtce

Jezik ima v procesu vzgoje v vrtcu dvojno vlogo: je posebno področje dejavnosti v Kurikulumu za vrtce, hkrati pa je tudi načelo, ki med seboj povezuje vsa ostala področja dejavnosti (družba, matematika, gibanje, narava in umetnost) (Kranjc in Saksida, 2001).

V predšolskem obdobju je jezikovna dejavnost najpomembnejša za razvoj govora. Jezikovne dejavnosti vključujejo veliko sodelovanja in komunikacije z odraslimi in z otroki. Otroci se seznanijo s pisnim jezikom, učijo se izražati čustva, misli in razumeti sporočila drugih. Jezika se otroci učijo ob poslušanju vsakdanjih pogovorov, ob poslušanju branja odraslih, s pripovedovanjem, opisovanjem, ob učenju otrok od otrok, v socialnih igrah, ob rabi jezika v dramskih in domišljijskih igrah, ob izmišljanju zgodbic in pesmic, ob izštevankah, ugankah, rimah … (Kurikulum za vrtce, 1999).

S. Kranjc (2001: 80, v Grginič, 2005) je področja dejavnosti jezika razdelila v štiri manjše skupine:

1. Govorna vzgoja vključuje poslušanje in govorjenje, verbalno in neverbalno komunikacijo, razvijanje slovnične in pragmatične zmožnosti.

2. Književna vzgoja, ki združuje otrokovo literarno doživljanje in komunikacijo z literarnim besedilom, med vrstniki ter otrokom in odraslim.

3. Predopismenjevanje, ki združuje predbranje in predpisanje kot spoznavanje simbolov pisnega jezika ter različnih vrst in funkcij tiska, knjige kot vira informacij.

4. Književna vzgoja, kjer je knjiga glavni vir informacij.

Vse dejavnosti se med seboj povezujejo v celoto.

Tudi švedski kurikulum na področju predšolske vzgoje deluje podobno našemu kurikulumu.

Osnova področja dejavnosti švedskega kurikuluma so narava, kultura in družba. Jezikovni razvoj otroka zajema področje kulture. Švedski kurikulum poudarja, da mora vrtec podpirati jezikovni razvoj otroka, kar je temelj za otrokov celosten osebnostni razvoj. Otroci morajo v vrtcu dobiti priložnost za razvijanje jezika v pogovorih in v besednih igrah, s pravljicami in pripovedkami. Strokovni delavci naj pri neposrednem delu z otroki uporabljajo preprosta besedila. Tako kot pri nas tudi na Švedskem mnogim otrokom švedščina ni materni jezik. Tudi tam si morajo v vrtcih prizadevati in otrokom ter tudi staršem ponuditi dobro podlago za dvojezičnost. To pomaga krepiti njihov materni jezik in vključuje švedščino k drugim jezikom.

Otroci iz drugih kultur potrebujejo dvojezično osebje ter pravljice, pesmice, rime in dejavnosti, ki se izvajajo v svojem maternem jeziku in švedščini. Oba kurikuluma (švedski in slovenski)

(18)

4

poudarjata, da je naloga vrtcev, da oblikujejo jezikovne dejavnosti, ki podpirajo jezikovni razvoj vseh otrok enako (Bahovec in Bregar Golobič, 2004).

2 Družbeni položaj slovenskega jezika

Večina prebivalcev Republike Slovenije govori slovenski jezik.

2.1 Materni jezik

Maternega jezika se naučimo v družini kot prvega. V njem najlažje razmišljamo, čustvujemo, doživljamo, razumevamo sebe in sporočamo drugim o sebi. Dobro obvladovanje maternega jezika oz. materinščine je pomembno, saj se lahko drugače pojavijo težave pri sporazumevanju in vključevanju v družbo, pri delovanju v vsakdanjem življenju in tudi pri učenju tujih jezikov.

Materni jezik je bistven tudi za osebni razvoj človeka in za razvoj narodne zavesti (Bešter idr, 2002).

Slovenščino danes govori okrog 2.200.000 ljudi, večina v Republiki Sloveniji, nekaj pa tudi na obmejnih območjih sosednjih držav in po svetu (Kalin Golob, Komac in Logar, 2007).

Na območju Republike Slovenije živi 2.066.880 prebivalcev. Od tega je 1.945.005 prebivalcev državljanov Republike Slovenije, tujih državljanov je 121.875 (Statistični urad RS, 2018).

V intimni komunikaciji ljudje s slovenščino nimajo težav, da bi jo zamenjali s katerim drugim jezikom. V javnosti pa je slika drugačna. Govorci imajo velike težave s slovenskim jezikom.

Težava je, da raven jezikovne zmožnosti tvorjenja sporočil ni dovolj visoka. Druga težava je, da javnost ne razume javnih in uradnih sporočil, zato so se začeli ukvarjati s prenovo pouka slovenskega jezika. Tretji problem pa je problem javne rabe slovenščine. Pokazalo se je, da v Sloveniji nekateri v javnih in uradnih sporazumevalnih situacijah občasno slovenščino zamenjajo za drug jezik. To se dogaja predvsem zaradi globalizacije in ekonomskih procesov (Stabej, 2010).

(19)

5 2.2 Drugi jezik ali jezik okolja

Drugi jezik ali jezik okolja je slovenščina za pripadnike avtohtonih narodnih manjšin (italijanske in madžarske) v Republiki Sloveniji, za Rome in priseljence. Vsi našteti se morajo poleg maternega jezika naučiti še slovenski jezik za lažje delovanje v okolju in ker je slovenščina v Republiki Slovenji tudi državni in uradni jezik (Bešter idr., 2002).

2.3 Tuji jezik

Za mnoge je slovenščina tudi tuj jezik. Tujega jezika se učijo in naučijo na tečajih in med študijem v naši ali tuji državi (Bešter idr., 2002).

2.4 Državni jezik

Slovenščina je tudi državni jezik Republike Slovenije. To pomeni, da predstavlja celotno Slovenijo kot samostojno državo. Pri ustnem in pisnem sporazumevanju ga uporabljajo državni organi (predsednik republike, vlada, parlament, sodišča, policija ...). Zapisan je na našem denarju in tudi državna himna se poje v slovenščini (Bešter idr., 2002).

2.5 Uradni jezik

Slovenski jezik je tudi uradni jezik. To pomeni, da uradovanje v državi (po upravnih enotah, občinah, javnih zavodih in ustanovah) poteka v slovenščini. Prav tako morajo biti v slovenskem jeziku vsi javni napisi (krajevne in ulične oznake), imena podjetij, oglasi … Na območju, kjer živita italijanska in madžarska manjšina, je poleg slovenskega jezika uradni jezik tudi italijanščina oz. madžarščina. Na teh območjih je raba jezikov enakopravna (Bešter idr., 2002).

V Zakonu o javni rabe slovenščine (2004) je zapisano, da je slovenski jezik (slovenščina) uradni jezik Republike Slovenije. V njem poteka govorno in pisno sporazumevanje na vseh področjih javnega življenja v Republiki Sloveniji.

Tudi v Ustavi Republike Slovenije je v 11. členu zapisano, da je uradni jezik Slovenije slovenščina. Na območju, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa je uradni jezik tudi italijanščina ali madžarščina (Ustava, 2008).

(20)

6 2.6 Jezik Evropske unije

Prestižno vlogo je slovenščina dobila leta 2004 z vstopom Republike Slovenije v Evropsko unijo. Slovenski jezik je namreč postal eden od uradnih in delovnih jezikov Evropske unije.

Formalna enakopravnost z drugimi jeziki je slovenščini prinesla boljši položaj v širšem evropskem prostoru. V Evropskem parlamentu, instituciji, kjer ima vsaka država svoje predstavnike, je vsak jezik enako pomemben. Tako slovenski poslanci v evropskem parlamentu govorijo slovensko (Jezikovna politika, 2018).

Zaradi statusa, ki ga ima slovenski jezik v Evropski uniji, lahko vsi državljani Slovenije dostopamo do dokumentov Evropske unije v slovenskem jeziku, v slovenščini lahko pišemo Evropski komisiji (institucija Evropske unije) in dobimo odgovor tudi v slovenskem jeziku (Stritar, Magrinyà Domingo in Stabej, 2017).

2.7 Učni jezik

O. Kunst Gnamuš (1992) navaja, da je jezik temeljno sredstvo sporazumevanja in predmet spoznavanja. Slovenski jezik kot temeljno sredstvo sporazumevanja se uporablja kot učni jezik in učno načelo.

V 3. členu Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je navedeno, da vzgojno in vzgojno-izobraževalno delo v vrtcih oz. šolah poteka v slovenskem jeziku. Na območjih, kjer živijo narodne manjšine, se ustanavljajo tudi vrtci oz. šole, v katerih poteka vzgojno-izobraževalno delo v italijanskem jeziku (vrtci in šole v jeziku narodne skupnosti) in madžarskem jeziku (dvojezični vrtci in šole).

2.8 Znakovni jezik

Eden izmed jezikov je tudi znakovni jezik, ki ga uporabljajo gluhi in naglušni. Temelji na uporabi rok, mimike in gibanju telesa. Poznamo tudi slovenski znakovni jezik, ki ima svoja pravila in so drugačna od pravil slovenskega jezika. Ni ga mogoče uporabljati hkrati z govorjeno slovenščino. Slovenski znakovni jezik ureja Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika (2002). Slovenski znakovni jezik je prvi naravni jezik gluhih. Besedna slovenščina je za gluhe po navadi njihov drugi jezik, saj v tem jeziku berejo in pišejo. Znakovni jezik ni le način sporazumevanja, ampak tudi znak kulturne pripadnosti in socialnega povezovanja (Jezikovna politika, 2018).

(21)

7 2.9 Učni predmet

Slovenščina je kot učni predmet obvezna v osnovnih in srednjih šolah, zaradi potrebe študija pa je tudi obvezen predmet na nekaterih fakultetah. Pri pouku slovenščine gre za uresničevanje splošnih in operativnih ciljev ter vsebin predmeta, ki so navedene v učnem načrtu. Glavni cilj slovenščine kot učnega predmeta je razvijanje sporazumevalne zmožnosti in razvoj učenčevih govornih in pisnih sposobnosti. Vsi pedagoški delavci so odgovorni za otrokov razvoj in oblikovanje odnosa do slovenskega jezika (Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, 2018).

3 Zvrsti slovenskega jezika

Ko govorimo v slovenskem jeziku, menimo, da je ta enak pri vseh Slovencih. Res je, da prebivalci Slovenije živimo v isti državi, vendar pa živimo v različnih pokrajinskih enotah in delamo v različnih interesnih združbah. Ravno zaradi tega pri sporazumevanju uporabljamo različne zvrsti oz. različice slovenskega jezika. Prostorsko in družbeno pogojene različice imenujemo socialne zvrsti (Bešter idr., 2002).

V vsakem kraju govorijo drugače. Rek, da ima vsaka vas svoj glas, to zelo dobro opiše. Razlike v jeziku so odvisne od tega, kje je bil kdo rojen, komu je namenjeno sporočilo, v kakšni vlogi nastopa in ali govori ali piše. Največje razlike v slovenščini so v glasovih in naglasih, po katerem slišimo, od kod nekdo prihaja (Žagar, 2001).

Izraz slovenski jezik je samo pojem, ki je vedno le knjižni, narečni, strokovni … Te oblike slovenskega jezika imenujemo zvrsti. Toporišič (2000) loči naslednje:

– socialne, – funkcijske, – prenosniški,

– časovne ali zgodovinske, – mernostni.

(22)

8 3.1 Socialne zvrsti slovenskega jezika

Socialne zvrsti razdelimo v dve skupini: prva je vsenarodna oz. knjižna, druga pa nevsenarodna oz. neknjižna.

Tabela 1: Socialne zvrsti slovenskega jezika (Bešter idr., 2002)

KNJIŽNA ZVRST NEKNJIŽNA ZVRST

Zborni jezik Knjižni

pogovorni jezik

Prostorske Interesne

Narečja Pokrajinsko pogovorni jezik

Sleng Žargon Argo

3.1.1 Knjižni zvrsti slovenskega jezika

Knjižna zvrst jezika oz. knjižni jezik se deli na zborni jezik in knjižni pogovorni jezik. Knjižni jezik je en sam in je skupen za vse Slovence. Nihče od nas knjižnega jezika ne govori že od malega. Naučili smo se ga ob poslušanju pravljic, gledanju televizije in branju knjig (Bešter idr., 2002).

Od učiteljev na delovnem mestu se pričakuje, da obvladajo pisno in govorno različico knjižnega jezika. Pri govorjenih besedilih imamo dve različici: knjižni zborni jezik in knjižni pogovorni jezik. Zborni jezik uporabljamo v naprej pripravljenih nastopih in govorih. Knjižni pogovorni jezik pa uporabljamo v sproti tvorjenih govorjenih besedilih (Kalin Golob, 2001).

a) Zborni jezik

Zborni jezik je strožja oblika knjižnega jezika. Uporabljamo ga predvsem za pisanje in branje.

V zbornem jeziku govorimo le takrat, kadar nastopamo v javnosti (deklamiramo, recitiramo, beremo) (Bešter idr., 2002). Zborni jezik se bere na radiu in televiziji. Berejo in govorijo ga tudi učitelji in učenci pred formalnim zborom (npr. razredom). Zbornega jezika se posameznik ne nauči enako kot maternega jezika. Nauči se ga z zavestnim prisvajanjem, predvsem v šoli in tudi v vrtcu (Toporišič, 2000).

b) Knjižni pogovorni jezik

Pri knjižnem pogovornem jeziku gre za sproščeno različico knjižnega jezika. Od zbornega jezika se loči v izgovarjavi besed. Knjižni pogovorni jezik samo govorimo v nepripravljenih

(23)

9

pogovorih z ljudmi (Bešter idr., 2002). Toporišič knjižni pogovorni jezik poimenuje tudi splošno pogovorni jezik. Knjižno pogovorni jezik se uporablja v zasebnih pogovorih. Navadno se ga samo govori, torej je spontan in prosto (Toporišič, 2000).

3.1.2 Neknjižne zvrsti slovenskega jezika

Neknjižnih zvrsti jezika ne zapisujemo. Uporabljamo jih v pogovorih na posameznih delih slovenskega ozemlja oz. v posameznih interesnih skupinah. Neknjižne zvrsti jezika delimo na prostorske in interesne zvrsti (Bešter idr., 2002).

a) Prostorske zvrsti

Med prostorske zvrsti umeščamo narečja in pokrajinsko pogovorni jezik.

Pokrajinsko pogovorni jezik govorijo v večjih prostorskih enotah oz. pokrajinah, v večjih središčih in ob njih. Poznamo osrednjeslovenski, južnoštajerski, severnoštajerski, gorenjski, primorski, koroški, prekmurski … Pogovorni jezik ni primeren za javno nastopanje in se uporablja v vsakdanjih pogovorih ljudi iz iste pokrajine (Bešter idr., 2002).

Pokrajinsko pogovorni jezik ima veliko izposojenk iz nemškega jezika in romanskih jezikov.

Uporablja se v sproti nastajajočih pogovorih, npr. pogovor v ožjem krogu, na cesti, na delovnem mestu, v družini in mestnem okolju (Toporišič, 2000).

Narečja se govorijo na manjših zemljepisnih območjih. Poznamo sedem narečnih skupin:

koroško, primorsko, rovtarsko, gorenjsko, dolenjsko, štajersko in panonsko narečje (Bešter idr., 2002).

b) Interesne zvrsti

Interesne zvrsti so značilne za posamezne ožje interesne skupnosti, za pripadnike istega poklica ali kakšne druge združbe. Interesne govorice delimo na sleng, žargon in argo (Toporišič, 2000) Sleng je zvrst, ki jo govorijo ljudje iste starosti. Najbolj je razširjen med mladimi. Govorica vsebuje veliko neslovenskih besed, predvsem besede iz angleškega jezika. Mladostniški sleng se nenehno spreminja, saj želijo mladi sporočiti občutja na drugačen način (Bešter idr., 2002).

Žargon govorijo ljudje, ki jih druži isti poklic, delo ali konjiček. Ljudje, ki govorijo žargon, uporabljajo izraze, ki so nekakšni neuradni strokovni izrazi in so človeku druge stroke težko razumljivi (Bešter idr., 2002).

(24)

10

Argo ali latovščina je jezik, ki ga uporabljajo skrivne združbe. Gre za namenoma zaprt in nerazumljiv jezik drugim ljudem v okolici (Bešter idr., 2002).

Če bi vsak govoril v narečju ali svoji interesni govorici, bi se med seboj težko sporazumevali, zato je pomembno, da pri javnem nastopanju govorimo v splošnem pogovornem ali zbornem jeziku, v zasebnem pa lahko uporabimo tudi narečje ali katero izmed interesnih zvrsti (Žagar, 2001).

4 Sporazumevanje

Toporišič (1992) sporazumevanje opredeljuje kot prenašanje obvestil s sredstvi navadno različnih jezikov ali govoric.

M. Bešter in dr. (1998: 27, v Skubic, 2004) opišejo sporazumevanje kot komunikacijo oz.

izmenjavanje besedil med ljudmi. V proces komunikacije sta vključeni najmanj dve osebi: tista, ki govori ali piše, in tista, ki posluša ali bere. Sporazumevanje je ena od najpogostejših in najpomembnejših oblik človekove družbene dejavnosti.

Sporazumevanje obsega sporočanje in sprejemanje besedil. Sporočevalec (npr. oseba A) je lahko govorec ali pisec in sporoča besedilo osebi, ki ga sprejema in ji rečemo naslovnik (npr.

oseba B), ki je lahko poslušalec ali bralec (Bešter idr., 2002).

Ločimo med štirimi sporazumevalnimi dejavnostmi: govorjenje, pisanje, poslušanje in branje.

Sporazumevalni dejavnosti govorjenje in poslušanje potekata med govorcem in poslušalcem.

Pisanje in branje pa poteka, ko si besedila izmenjujeta pisec in bralec (Skubic, 2004).

Tudi dojenčki in malčki se med seboj sporazumevajo. Njihova komunikacija poteka v obliki gruljenja, krikov, grgranja, obrazne mimike in kratkih verbalnih izjav (Hohmann in Weikart, 2005).

Sporazumevanje je pomembno v interakciji z vsakim posameznikom ne glede na starost. Otroci se tudi v predšolskem obdobju sporazumevajo in so aktivni udeleženci v komunikacijskem procesu. Vzgojitelj v igralnici mora otroka spodbujati pri prvih poskusih govora ter da ta govor in izreke ponavlja. Prav tako je pomembno, da odrasli odreagira na otrokove glasove, s katerimi želi vzpostaviti komunikacijo. Otrok mora razvijati svojo jezikovno zmožnost in spoznavati

(25)

11

pravila komunikacije. To pomeni, da spozna, kdaj, kje, s kom, zakaj in kako govoriti (Kranjc in Saksida, 2001).

V vrtcu se otroci prvič srečajo tudi s slovenskim knjižnim jezikom. Treba je najti pravo mero stika knjižnega jezika z jezikom okolja (narečja). Otrokom nudimo tudi informacijo o tem, da v drugih državah obstajajo drugi jeziki. Ob ustreznem zgledu odraslih je otrok sposoben razlikovati tudi med govornimi zvrstmi, ki so primerne za konkretni govorni položaj (Kranjc in Saksida, 2001).

4.1 Načela sporazumevanja

Vsak posameznik, ki kaj sporoča ali z nekom komunicira, to počne z določenim namenom. Pri sporočanju je treba biti pozoren tudi na okoliščine, temo in jezik (Bešter idr., 2002).

Poznamo več sporazumevalnih načel, vendar načela niso pravila in ne zakoni. Nihče teh načel ne upošteva ves čas govorjenja. Grice predlaga, naj načela jemljemo kot sredstva, ki nam pomagajo voditi pogovor. Vodilno je načelo sodelovanja. Poznamo še podrejena načela ali maksime:

– Načelo sodelovanja govori o tem, da naj bo naš prispevek takšen, kot se zahteva in naj ustreza stopnji, namenu in smeri pogovora, v katerega smo vpleteni.

– Načelo kakovosti govori o tem, da mora biti naš prispevek resničen. Laži, namigovanja in obrekovanja kršijo to načelo.

– Načelo količine govori o tem, da v pogovorih pretehtamo, koliko govorec že ve, koliko mora vedeti in koliko lahko ve. Načelo je kršeno, če nekdo govori preveč in drugi ne pridejo do besede ter če moramo iz nekoga »vleči« besede.

– Načelo primernosti oz. ustreznosti govori o tem, da mora biti naš prispevek primeren in da se navezuje na stvar, o kateri teče pogovor.

– Načelo načina od nas zahteva, da smo jasni, jedrnati in določni. Pričakuje se, da urejeno pripovedujemo in se izogibamo dvoumnosti (Zadravec - Pešec, 1994).

(26)

12 4.2 Sporazumevanje v timu

Komunikacija v timu naj bi obsegala aktivnost in dogajanje v timu, omogočala izmenjavo informacij med člani tima in okoljem (učenci, otroki, kolegi, vodstvom, starši). Komunikacija naj bi članom tima zagotavljala tudi povratne informacije o njihovem delu (Polak, 2007).

Po S. Chivers (1995: 32 v Polak, 2007) komunikacija v timu obsega:

– dajanja in sprejemanje informacij ali napotkov v zvezi s konkretnimi nalogami, – dajanje dodatnih informacij drugim članom tima glede na njihove želje,

– spraševanje drugih po dodatnih informacijah,

– sprejemanje informacij, ki niso vezane na naloge tima,

– sprejemanje, povpraševanje in dajanje povratnih informacijah v zvezi s posameznikovim delom v timu,

– spodbujanje in sprejemanje pohval za dobro delo v timu.

Komunikacija v timu je verbalna in neverbalna. Z neverbalno komunikacijo člani tima izrazijo svoja čustva in svoj odnos. Verbalna komunikacija pa je namenjena predvsem učencem.

Pozabljamo, da komunikacija ni samo govorjenje med dvema osebama, ampak tudi poslušanje.

Poslušanje naj bi obsegalo kar tri četrtine kakovostne komunikacije. Elementi v komunikaciji so poleg poslušanja še govorjenje, poslušanje lastnega govorjenja in poslušanje lastnega poslušanja (prav tam).

II EMPIRI Č NI DEL

5 Opredelitev raziskovalnega problema

Med opravljanjem dela v vrtcu sem opazila, kako pomembna je komunikacija. Ne samo komunikacija v timu, temveč tudi komunikacija z drugimi sodelavci in z otroki ter s starši in s sodelavci.

Raba jezika mora ustrezati situaciji, v kateri smo. Vse premalokrat namreč za pogovor uporabimo knjižni jezik. Na splošno uporabljamo pogovorno govorico in narečje. Opazila sem, da se ne zavedamo pomena rabe knjižnega jezika, zato sem se odločila, da ugotovim, kako

(27)

13

pogosto se uporablja in kakšna je razlika v rabi knjižnega jezika vzgojiteljic oz. vzgojiteljev v dveh vrtcih, ki sta geografsko na različnem območju Slovenije.

6 Cilji raziskave

Glavni cilj diplomskega dela je ugotoviti, ali se vzgojiteljičina oz. vzgojiteljeva raba knjižnega jezika v ljubljanskem vrtcu razlikuje od vzgojiteljičine oz. vzgojiteljeve rabe jezika v novomeškem vrtcu.

Ugotoviti želim tudi, ali vzgojiteljice oz. vzgojitelji vedo, kaj je knjižni jezik in ali imajo dovolj znanja, da ga uporabijo v vsakdanjih situacijah oz. v pogovorih. Zanima me tudi, ali se zavedajo nepravilne rabe knjižnega jezika. Z analizo želim ugotoviti tudi, v katerih situacijah vedno uporabljajo knjižni jezik.

7 Raziskovalna vprašanja

Raziskovalna vprašanja v diplomskem delu so naslednja:

RV 1: Kakšno mnenje imajo vzgojiteljice oz. vzgojitelji o tem, kako pogosto v komunikaciji z drugimi strokovnimi delavci, z otroki in s starši uporabljajo knjižni jezik?

RV 2: Ali se pojavljajo razlike v vzgojiteljičini oz. vzgojiteljevi samooceni rabe knjižnega jezika v ljubljanskem in novomeškem vrtcu?

RV 3: Ali se vzgojiteljice oz. vzgojitelji zavedajo nepravilne rabe knjižnega jezika?

8 Raziskovalna metodologija

V raziskavi sem uporabila kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskovanja.

(28)

14 8.1 Vzorec

Vzorec je sestavljalo 25 vzgojiteljic oz. vzgojiteljev iz ljubljanskega in 22 vzgojiteljic oz.

vzgojiteljev iz novomeškega vrtca.

8.2 Opis instrumenta

V raziskavi sem uporabila anketni vprašalnik z enajstimi trditvami. Anketiranci so ocenjevali strinjanje s trditvijo na petstopenjski ocenjevalni lestvici: 5 – se popolnoma strinjam, 4 – se strinjam, 3 – se me morem odločiti, 2 – se ne strinjam, 1 – se nikakor ne strinjam.

8.3 Postopek zbiranja podatkov

Podatke sem zbirala v dveh vrtcih. V Vrtcu Ciciban Novo mesto in Vrtcu Ciciban Ljubljana. V obeh primerih sem se s prošnjo obrnila na ravnateljici vrtca. V Vrtcu Ciciban Novo mesto sem nato po pridobitvi dovoljenja 19. julija 2018 vzgojiteljicam oz. vzgojiteljem razdelila anketne vprašalnike in se po izpolnjene vrnila dan kasneje, 20. julija 2018.

Zaradi odsotnosti ravnateljice Vrtca Ciciban Ljubljana sem pridobila dovoljenje pomočnice ravnateljice vrtca. Anketne vprašalnike sem na sedež vrtca odnesla 19. julija 2018. Pomočnica ravnateljice jih je razdelila med vzgojiteljice oz. vzgojitelje in mi nato izpolnjene vprašalnike posredovala po pošti na domač naslov, in sicer 27. julija 2018.

8.4 Postopek obdelave podatkov

Pridobljene podatke sem obdelala s statističnim programom SPSS (Statistical Package for Social Sciences) na ravni deskriptivne statistike numeričnih spremenljivk (mere srednje vrednosti in standardni odklon). Rezultate sem prikazala z grafi oz. s tabelami ter jih interpretirala s pomočjo domače in tuje strokovne in znanstvene literature.

(29)

15 9 Rezultati in interpretacija

9.1. Struktura anketiranih glede na spol, starost, izobrazbo in kraj opravljanja dela 9.1.1 Opis vzorca glede na spol

Tabela 2: Odstotki – spol

Spol Št. enot Odstotek

Veljavni Moški 1 2,1

Ženski 46 97,9

Skupaj 47 100,0

Iz preglednice je razvidno, da je bila večina sodelujočih v anketi ženskega spola oz. vzgojiteljic (97,9 %) in le en predstavnik moškega spola oz. vzgojitelj (2,1 %).

9.1.2 Opis vzorca glede na starost po skupinah

Tabela 3: Odstotki – starost po skupinah

Starost po skupinah Št. enot Odstotek

Veljavni Od 20 do 30 let 12 25,5

Od 31 do 40 let 17 36,2 Od 41 do 50 let 10 21,3

Nad 50 let 8 17,0

Skupaj 47 100,0

Iz preglednice je razvidno, da je bila približno četrtina anketiranih (25,5 %) starih od 20 do 30 let, največ (36,2 %) je bilo starih od 31 do 40 let, dobra četrtina (21,3 %) je bila starih od 41 do 50 let in najmanj (17,0 %) anketiranih je bilo starih nad 50 let.

(30)

16

Tabela 4: Starostne skupine glede na kraj opravljenega dela

Starost po skupinah Skupaj

Od 20 do 30 let

Od 31 do 40 let

Od 41 do 50 let

Nad 50 let

Kraj

opravljenega dela

Novo mesto Št. enot 5 9 5 3 22

Odstotek 22,7 40,9 22,7 13,6 100,0

Ljubljana Št. enot 7 8 5 5 25

Odstotek 28,0 32,0 20,0 20,0 100,0

Skupaj Št. enot 12 17 10 8 47

Odstotek 25,5 36,2 21,3 17,0 100,0

Iz tabele je razvidno, da je bilo v vrtcu v Novem mestu pretežen del anketiranih vzgojiteljic oz.

vzgojiteljev starih od 31 do 40 let (40,9 %), sledijo jim anketiranci, stari od 20 do 30 let (22,7

%) in od 41 do 50 let (22,7 %), najmanj je bilo anketirancev, starih 50 let (13,6 %).

Iz tabele je še razvidno, da je bilo v vrtcu v Ljubljani največ anketiranih vzgojiteljic oz.

vzgojiteljev prav tako starih od 31 do 40 let (32,0 %), sledijo jim anketiranci, stari od 20 do 30 let (28,0 %), v starostnih skupinah od 41 do 50 let in nad 50 let pa je bilo enako število anketiranih vzgojiteljic oz. vzgojiteljev, in sicer po petina (20,0 %).

9.1.3 Opis vzorca glede na izobrazbo vzgojiteljic oz. vzgojiteljev

Tabela 5: Odstotki – stopnja izobrazbe

Izobrazba Št. enot Odstotek

Veljavni V. stopnja 6 12,8

VI/2. stopnja 10 21,3

VII. stopnja 31 66,0

Skupaj 47 100,0

(31)

17

Tabela prikazuje, da je imelo največ oz. dve tretjini anketiranih (66,0 %) VII. stopnjo izobrazbe, dobra petina (21,3 %) jih je imela VI/2. izobrazbe in najmanj oz. 12,8 % V. stopnjo izobrazbe.

Tabela 6: Stopnja izobrazbe glede na kraj opravljenega dela

Izobrazba Skupaj

V.

stopnja

VI/2.

stopnja VII.

stopnja Kraj

opravljenega dela

Novo mesto Št. enot 2 4 16 22

Odstotek 9,1 18,2 72,7 100,0

Ljubljana Št. enot 4 6 15 25

Odstotek 16,0 24,0 60,0 100,0

Skupaj Št. enot 6 10 31 47

Odstotek 12,8 21,3 66,0 100,0

Iz tabele je razvidno, da je imelo iz vrtca v Novem mestu največ anketiranih VII. stopnjo izobrazbe (72,7 %), sledi jim VI/2. stopnja (18,2 %) in V. stopnja izobrazbe (9,1 %).

Podobno je imelo v vrtcu v Ljubljani največ anketiranih VII. stopnjo izobrazbe (60,0 %), vendar dobrih 12 % manj kot v novomeškem vrtcu. Tabela je še pokazala, da je imelo VI/2. stopnjo v vrtcu Ljubljana 21,3 % anketiranih in najmanj anketiranih (12,8 %) V. stopnjo izobrazbe.

9.1.4 Opis vzorca glede na kraj opravljanja dela v Novem mestu in Ljubljani

Tabela 7: Strukturni odstotki – kraj opravljenega dela Kraj opravljenega dela Št. enot Odstotek

Veljavni Novo mesto 22 46,8

Ljubljana 25 53,2

Skupaj 47 100,0

(32)

18

V raziskavi o rabi knjižnega jezika med vzgojitelji v vrtcu je sodelovalo 22 anketiranih (46,8

%) iz Novega mesta in 25 anketiranih iz Ljubljane (53,2 %).

9.2 Opisna statistika

Na ravni deskriptivne statistike numeričnih spremenljivk so v spodnji tabeli za celotno analizo oz. za vse anketne vprašalnike (vrtec v Novem mestu in vrtec v Ljubljani) izračunani povprečje, mediana, modus in standardni odklon.

Tabela 8: Opisna statistika

Št. enot Povprečj

e

Mediana (M)

Modus Std.

odklon (SD)

Minim um

Maxi mum

S strokovnimi delavci in neposredno nadrejenimi v vrtcu, govorim v knjižnem jeziku.

47 3,68 4,00 4 0,73 2 5

Z otroki v oddelku, ki šele spoznavajo knjižni jezik, govorim v knjižnem jeziku.

47 4,17 4,00 4 0,73 2 5

V pogovorih s starši "med vrati"

in na pogovornih urah govorim v knjižnem jeziku.

47 4,23 4,00 4 0,52 3 5

Pogovorni jezik vpliva na rabo knjižnega jezika.

47 4,36 4,00 4 0,61 3 5

Ob vodenju dejavnosti v oddelku, uporabljam narečne besede.

47 2,04 2,00 2 0,91 1 4

Knjižno govorim tudi s tistimi, za katere je slovenščina drugi ali tuji jezik.

47 4,21 4,00 4 0,75 2 5

Izobraževanja strokovnih delavcev na temo knjižnega jezika bi pripomogla k odpravi napak pri posredovanju informacij v knjižnem jeziku.

47 3,98 4,00 4 0,97 1 5

(33)

19

Uporaba knjižnega jezika vsak dan, kjerkoli in s komerkoli bi pripomogla k temu, da bi tudi otroci govorili knjižno.

47 4,36 5,00 5 0,87 1 5

V komunikaciji z drugimi bi morali uporabiti več lastnega truda in govoriti knjižno.

47 4,06 4,00 4^a 0,96 1 5

Več pisanja, branja in učenja bi pripomoglo k boljši rabi knjižnega jezika.

47 4,23 5,00 5 1,03 1 5

Ko se pogovarjam z drugimi, se zavedam rabe knjižnega jezika.

47 4,15 4,00 4 0,55 3 5

Anketirane vzgojiteljice oz. anketirani vzgojitelji so se najbolj strinjali s trditvami:

– »Uporaba knjižnega jezika vsak dan, kjerkoli in s komerkoli bi pripomogla k temu, da bi tudi otroci govorili knjižno.« (M = 4,36, SD = 0,87)

– »Pogovorni jezik vpliva na rabo knjižnega jezika.« (M = 4,36, SD = 0,61)

– »Več pisanja, branja in učenja bi pripomoglo k boljši rabi knjižnega jezika.« (M = 4,23, SD = 1,03)

– »V pogovorih s starši "med vrati" in na pogovornih urah govorim v knjižnem jeziku.«

(M = 4,23, SD = 0,52)

– »Knjižno govorim tudi s tistimi, za katere je slovenščina drugi ali tuji jezik.« (M = 4,21, SD = 0,75)

9.3 Rezultati in interpretacija po posameznih trditvah v anketnem vprašalniku po posameznem kraju

9.3.1 Novo mesto

V prvem vprašanju sem anketirance spraševala, ali v knjižnem jeziku govorijo s strokovnimi delavci in neposredno nadrejenimi v vrtcu.

(34)

20

Tabela 9: S strokovnimi delavci in neposredno nadrejenimi v vrtcu, govorim v knjižnem jeziku – Novo mesto

S strokovnimi delavci in neposredno nadrejenimi v vrtcu govorim v knjižnem jeziku.

Št. enot Odstotek

Veljavni Se ne strinjam 1 4,5

Se ne morem odločiti

8 36,4

Se strinjam 9 40,9

Se popolnoma strinjam

4 18,2

Skupaj 22 100,0

S trditvijo, da s strokovnimi delavci in neposredno nadrejenimi v vrtcu govorijo knjižno, so se popolnoma strinjali štirje anketiranci (18,2 %), devet anketirancev (40,9 %) se je s trditvijo strinjalo. Osem anketirancev (36,4 %) se ni moglo odločiti, en anketiranec (4,5 %) pa se s trditvijo ni strinjal. Nihče od anketirancev ni izbral možnosti, da se s trditvijo nikakor ne strinja.

Rezultati torej kažejo, da se največ anketiranih iz novomeškega Vrtca Ciciban strinja, da je treba s strokovnimi delavci in neposredno nadrejenimi v vrtcu govoriti v knjižnem jeziku.

Vzgojitelji oz. vzgojiteljice so s svojo komunikacijo otrokom zgled. V vrtcu otrok razvija tudi svoj govor. Na njegov razvoj pa vplivajo notranji in zunanji dejavniki, pomembno mesto med zunanjimi dejavniki pa zavzema prav govor odraslih, kar pomeni, da mora vzgojiteljica dobro poznati in paziti tudi na svoj stil komunikacije (Kranjc in Saksida, 2001).

V drugi trditvi so se morali anketiranci odločiti, ali z otroki v oddelku, ki šele spoznavajo knjižni jezik, govorijo knjižno slovenščino.

(35)

21

Tabela 10: Z otroki v oddelku, ki šele spoznavajo knjižni jezik, bi morali vsi govoriti knjižno – Novo mesto

Št. enot Odstotek

6 27,3

Se strinjam 9 40,9

6 27,3

Skupaj 22 100,0

S trditvijo se je popolnoma strinjalo šest anketirancev (27,3 %), devet anketirancev (40,9 %) se je s trditvijo strinjalo, šest anketirancev (27,3 %) se ni moglo odločiti in en anketiranec (4,5 %) se s trditvijo ni strinjal. Nihče od anketiranih ni izbral možnosti se nikakor ne strinjam.

Rezultat pokaže, da se samo 40,9 % anketirancev iz novomeškega Vrtca Ciciban strinja, da v oddelku govorijo v knjižnem jeziku, čeprav je, kot je navedeno v Kurikulumu za vrtce (1999), predšolsko obdobje najpomembnejše za razvoj govora in učenja jezika.

V tretjem vprašanju sem anketirance spraševala, ali v pogovorih s starši, »med vrati« in na pogovornih urah govorijo knjižno.

(36)

22

Tabela 11: V pogovorih s starši "med vrati" in na pogovornih urah govorim v knjižnem jeziku – Novo mesto

V pogovorih s starši "med vrati" in na pogovornih urah govorim v knjižnem jeziku.

Št. enot Odstotek

Veljavni Se ne morem

odločiti

2 9,1

Se strinjam 15 68,2

5 22,7

Skupaj 22 100,0

S trditvijo, da v pogovorih s starši, »med vrati« in na pogovornih urah govorijo v knjižnem jeziku, se je popolnoma strinjalo pet anketirancev (22,7 %), 15 vprašanih (68,2 %) se je s trditvijo strinjalo in dva anketiranca (9,1 %) se nista mogla odločiti. Nihče od anketiranih ni izbral možnosti »se ne strinjam« in možnosti »se nikakor ne strinjam«.

Rezultati so pokazali, da se je največ vprašanih iz novomeškega Vrtca Ciciban (68,2 %) strinjalo, da je treba v pogovorih s starši uporabljati knjižni jezik, dobra petina se je s trditvijo popolnoma strinjala.

Tudi ko se vzgojitelji oz. vzgojiteljice s starši pogovarjajo »med vrati«, je raba jezika v pogovoru zgled otrokom. Kranjc in Saksida (2001: 79) namreč navajata, da naj bi vzgojiteljica pri vseh dejavnostih otroku dajala zgled in tako neposredno vplivala na razvoj njegove jezikovne zmožnosti.

V četrtem vprašanju sem anketirance spraševala, ali pogovorni jezik vpliva na rabo knjižnega jezika.

(37)

23

Tabela 12: Pogovorni jezik vpliva na rabo knjižnega jezika – Novo mesto Pogovorni jezik vpliva na rabo knjižnega

jezika.

Št. enot Odstotek

Veljavni Se strinjam 10 45,5

12 54,5

Skupaj 22 100,0

S trditvijo, da pogovorni jezik vpliva na rabo knjižnega jezika, se je popolnoma strinjalo 12 anketirancev (54,5 %), ostalih deset anketirancev (45,5 %) se je s trditvijo strinjalo. Nihče od vprašanih ni izbral možnosti »se ne morem odločiti«, »se ne strinjam« in »se nikakor ne strinjam«.

Rezultati so pokazali, da se anketirani zavedajo, da pogovorni jezik vpliva na rabo knjižnega jezika, saj se jih je s trditvijo popolnoma strinjala več kot polovica, ostala slaba polovica pa se je strinjala.

Knjižni pogovorni jezik je nekoliko sproščena različica knjižnega jezika, ki se od zbornega loči predvsem v izgovarjanju besed, ko se denimo v besedah pogosto izpušča nenaglašeni končni i ali nenaglašeni nekončni i. (Bešter idr., 2002).

V petem vprašanju sem anketirance spraševala, ali ob vodenju dejavnosti v oddelku uporabljajo narečne besede.

(38)

24

Tabela 13: Ob vodenju dejavnosti v oddelku vzgojiteljice oz. vzgojitelji uporabljam narečne besede – Novo mesto

Ob vodenju dejavnosti v oddelku uporabljam narečne besede.

Št. enot Odstotek

Veljavni Se nikakor ne

strinjam

4 18,2

Se ne strinjam 9 40,9 Se ne morem

odločiti

6 27,3

Se strinjam 3 13,6

Skupaj 22 100,0

Z zgornjo trditvijo so se strinjali trije anketiranci (13,6 %). Šest anketirancev (27,3 %) se ni moglo odločiti, devet anketirancev (40,9 %) se s trditvijo ni strinjalo in štirje anketiranci (18,2

%) se s trditvijo nikakor niso strinjali. Nihče od anketiranih ni izbral možnosti »se popolnoma strinjam«.

Razveseljiv je podatek, da se kar 40,9 % anketirancev iz novomeškega Vrtca Ciciban s trditvijo ni strinjalo, kar pomeni, da v oddelkih za komunikacijo z otroki uporabljajo knjižni jezik in ne narečne besede.

Toporišič (2000: 23) navaja, da je narečje najpogostejša oblika kakega jezika na čisto določenem (prvotno kmečkem) zemljepisnem področju. Na našem narodnostnem ozemlju loči osem tovrstnih narečnih skupin, vsaka od teh pa se deli še na več delov.

V šestem vprašaju sem anketirance spraševala, ali govorijo knjižno tudi s tistimi, za katere slovenščina ni materni jezik.

(39)

25

Tabela 14: Knjižno govorim tudi s tistimi, za katere je slovenščina drugi ali tuji jezik – Novo mesto

Št. enot Odstotek

odločiti

1 4,5

Se strinjam 15 68,2

6 27,3

Skupaj 22 100,0

S trditvijo se je popolnoma strinjalo šest anketirancev (27,3 %), 15 anketirancev (68,2 %) se je s trditvijo strinjalo, en izmed anketirancev (4,5 %) pa se ni mogel odločiti. Nihče od anketiranih ni izbral možnosti »se ne strinjam« in »se nikakor ne strinjam«.

Z rezultatom, da se več kot dve tretjini (68,2 %) vprašanih anketirancev iz novomeškega Vrtca Ciciban strinja s trditvijo in da govorijo knjižno tudi s tistimi, za katere je slovenščina drugi ali tuji jezik, smo lahko zadovoljni, saj to pomeni, da sprejemamo tudi drugače govoreče otroke in njihove starše v naše vrtce.

Med splošnimi cilji vzgoje in izobraževanje je tudi zagotavljanje enakih možnosti za vzgojo in izobraževanje vsakega posameznika (ne glede na spol, socialno in kulturno poreklo, veroizpoved, narodno pripadnost, svetovnonazorsko pripadnost in telesno ter duševno konstrukcijo) ter nudenje ustrezne pomoči in spodbud posameznikom oz. skupinam, med njimi tudi priseljencem (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2011).

V sedmi trditvi so se morali anketiranci odločiti, ali bi izobraževanja strokovnih delavcev na temo knjižnega jezika pripomogla k odpravi napak pri komunikaciji v knjižnem jeziku.

(40)

26

Tabela 15: Izobraževanja strokovnih delavcev na temo knjižnega jezika bi pripomogla k odpravi napak pri posredovanju informacij v knjižnem jeziku – Novo mesto

Izobraževanja strokovnih delavcev na temo knjižnega jezika bi pripomogla k odpravi napak pri posredovanju informacij v knjižnem jeziku.

Št. enot Odstotek

strinjam

1 4,5

Se ne strinjam 3 13,6

Se strinjam 10 45,5

8 36,4

Skupaj 22 100,0

S trditvijo, da bi izobraževanja na temo knjižnega jezika pripomogla k odpravi napak pri komunikacijo v knjižnem jeziku, se je popolnoma strinjalo osem anketirancev (36,4 %), deset anketirancev (45,5 %) se je s trditvijo strinjalo, trije anketiranci (13,6 %) se s trditvijo niso strinjali in eden anketiranec (4,5 %) se s trditvijo nikakor ni strinjal. Nihče od anketiranih ni izbral možnosti »se ne morem odločiti«.

Rezultati so torej pokazali, da večina anketiranih iz novomeškega Vrtca Ciciban (dobra tretjina, ki se jih popolnoma strinja, in slaba polovica, ki se jih strinja) meni, da bi izobraževanja na temo knjižnega jezika pripomogla k odpravi napak pri posredovanju informacij v knjižnem jeziku.

Profesionalni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju je vseživljenjski proces, ki se začne z začetnim izobraževanjem strokovnih delavcev in se zaključi z njihovo upokojitvijo (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2011).

V osmem vprašanju sem anketirance spraševala, ali bi uporaba knjižnega jezika vsak dan, kjerkoli in s komerkoli pripomogla k temu, da bi tudi otroci govorili knjižno.

(41)

27

Tabela 16: Uporaba knjižnega jezika vsak dan, kjerkoli in s komerkoli bi pripomogla k temu, da bi tudi otroci govorili knjižno – Novo mesto

Uporaba knjižnega jezika vsak dan, kjerkoli in s komerkoli bi pripomogla k temu, da bi tudi otroci govorili knjižno.

Št. enot Odstotek

strinjam

1 4,5

Se strinjam 5 22,7

15 68,2

Skupaj 22 100,0

S trditvijo, da je treba govoriti knjižno vsepovsod in da bi to pripomoglo k temu, da bi tudi otroci govorili knjižno, se je popolnoma strinjalo 15 anketirancev (68,2 %), pet anketirancev (22,7 %) se je s trditvijo strinjalo, en anketiranec (4,5 %) pa se ni mogel odločiti ali pa se s trditvijo nikakor ni strinjal. Nihče od anketiranih ni izbral možnosti »se ne strinjam«.

Anketiranci iz novomeškega Vrtca Ciciban torej ocenjujejo, da pogosta uporaba knjižnega jezika vliva na to, da tudi otroci govorijo knjižno, saj se jih je večina, skoraj 70 % s trditvijo popolnoma strinjala, še dodatna dobra petina pa se jih je strinjala, so pokazali rezultati.

Pogosta uporaba knjižnega jezika je izjemno pomembna. Otroci se namreč učijo jezika ob poslušanju vsakdanjih pogovorov in pripovedovanja literarnih besedil, ob poslušanju glasnega branja odraslih, s pripovedovanjem, opisovanjem, ob rabi jezika v domišljijskih igrah, dramatizacijah, izmišljanju zgodbic in pesmic, ob učenju otrok od otrok, in sicer v različnih socialnih igrah,, pravljicah, izštevankah, rimah, šaljivkah, ugankah, besednih igrah itn.

(Kurikulum za vrtce, 1999).

V devetem vprašanju sem anketirance spraševala, ali se strinjajo, da bi morali v komunikaciji z drugimi uporabiti več lastnega truda.

(42)

28

Tabela 17: V komunikaciji z drugimi bi morali uporabiti več lastnega truda in govoriti knjižno – Novo mesto

V komunikaciji z drugimi bi morali uporabiti več lastnega truda in govoriti knjižno.

Št. enot Odstotek

strinjam

1 4,5

odločiti

3 13,6

Se strinjam 8 36,4

9 40,9

Skupaj 22 100,0

S trditvijo, da bi morali v komunikaciji z drugimi uporabiti več lastnega truda in govoriti knjižno, se je popolnoma strinjalo devet anketirancev (40,9 %), osem anketirancev (36,4 %) se s trditvijo ni strinjalo, trije anketiranci (13,6 %) se niso mogli odločiti, en anketiranec (4,5 %) pa se s trditvijo ni strinjal ali se nikakor ni strinjal.

Da bi morali več govoriti knjižno, je torej skupaj menilo 77,3 % anketiranih iz novomeškega Vrtca Ciciban (se popolnoma strinam in se strinjam), kar kaže na to, da se anketirani zavedajo pomena rabe knjižnega jezika.

Osebe, ki delajo z otroki, pripovedujejo in berejo otrokovi starosti primerne pravljice, zgodbice, uganke, pesmice, uprizarjajo lutkovne igrice; otroku že v tem obdobju omogočajo stik s knjižnim jezikom (Kurikulum za vrtce, 1999).

V deseti trditvi so se morali anketiranci odločiti, ali bi več pisanja, branja in učenja pripomoglo k boljši rabi knjižnega jezika.

(43)

29

Tabela 18: Več pisanja, branja in učenja bi pripomoglo k boljši rabi knjižnega jezika – Novo mesto

Več pisanja, branja in učenja bi pripomoglo k boljši rabi knjižnega jezika.

Št. enot Odstotek

strinjam

1 4,5

odločiti

4 18,2

Se strinjam 5 22,7

11 50,0

Skupaj 22 100,0

Z zgornjo trditvijo se je popolnoma strinjalo 11 anketirancev (50 %), pet anketirancev (22,7 %) se s trditvijo ni strinjalo, štirje anketiranci (18,2 %) se niso mogli odločiti, po eden anketiranec (4,5 %) pa se s trditvijo ni strinjal ali se nikakor ni strinjal.

Rezultati so torej pokazali, da se je polovica anketirancev iz novomeškega Vrtca Ciciban popolnoma strinjala, da bi več pisanja, branja in učenja pripomoglo k boljši rabi knjižnega jezika, dodatna dobra petina anketirancev iz novomeškega Vrtca Ciciban se jih je s trditvijo strinjala.

Pridobivanje jezikovne zmožnosti spodbuja tudi knjiga, ki hkrati širi otrokovo znanje ter ga navaja na knjigo kot vir informacij z različnih področij znanja in razvija njegovo literarnoestetsko doživljanje (Kranjc in Saksida, 2001)

V zadnji, enajsti trditvi sem anketirance spraševala, ali se zavedajo rabe knjižnega jezika, ko se pogovarjajo z drugimi.

(44)

30

Tabela 19: Ko se pogovarjam z drugimi, se zavedam rabe knjižnega jezika – Novo mesto Ko se pogovarjam z drugimi, se zavedam

rabe knjižnega jezika.

Št. enot Odstotek

odločiti

2 9,1

Se strinjam 17 77,3

3 13,6

Skupaj 22 100,0

S trditvijo, ko se pogovarjam z drugimi, se zavedam rabe knjižnega jezika, so se popolnoma strinjali trije anketiranci (13,6 %). Kar 17 anketirancev (77,3 %) se je s trditvijo strinjalo in dva anketiranca (9,1 %) sta izbrala možnost ne morem se odločiti. Nihče od anketiranih ni izbral možnosti »se ne strinjam« in »se nikakor ne strinjam«.

Rezultati torej kažejo, da se anketirane vzgojiteljice oz. anketirani vzgojitelji iz novomeškega Vrtca Ciciban zavedajo rabe knjižnega jezika.

Jezik in opismenjevanje se razvijata pri majhnih otrocih ter veljata za poganjek socialne interakcije in otrokovega aktivnega ukvarjanja z okoljem (Hohmann in Weikart, 2005).

9.3.2 Ljubljana

Spodaj so prikazani rezultati posameznih trditev, ki sem jih zbrala v vrtcu iz Ljubljane. Gre za enake trditve kot v vprašalniku za novomeški vrtec, razlike so le v rezultatih oz. v odgovorih.

(45)

31

Tabela 20: S strokovnimi delavci in neposredno nadrejenimi v vrtcu govorim v knjižnem jeziku – Ljubljana

S strokovnimi delavci in neposredno nadrejenimi v vrtcu, govorim v knjižnem jeziku.

Št. enot Odstotek

8 32,0

Se strinjam 15 60,0

1 4,0

Skupaj 25 100,0

S trditvijo, da s strokovnimi delavci in neposredno nadrejenimi v vrtcu govorijo knjižno, se je popolnoma strinjal en anketiranec (4 %), 15 anketiranih (60,0 %) se je s trditvijo strinjalo. Osem vprašanih (32,0 %) se ni moglo odločiti, en anketiranec (4,5 %) pa se s trditvijo ni strinjal.

Nihče od anketiranih ni izbral možnosti »se nikakor ne strinjam«.

Rezultati so torej pokazali, da večina vprašanih iz ljubljanskega Vrtca Ciciban (60 %) s strokovnimi delavci in neposredno nadrejenimi govori knjižno, medtem ko se jih skoraj tretjina o tem ni mogla odločiti.

Kako pomembna je ustrezna raba jezika, ko govorimo o predšolskem obdobju, dokazuje tudi dejstvo, da je v osrednjem delu v Kurikulumu za vrtce (1999) opredeljenih šest področij dejavnosti, med njimi je tudi jezik.

(46)

32

Tabela 21: Z otroki v oddelku, ki šele spoznavajo knjižni jezik, govorim v knjižnem jeziku – Ljubljana

Št. enot Odstotek

10 40,0

Skupaj 25 100,0

S trditvijo se je popolnoma strinjalo deset anketirancev (40,0 %), 15 anketirancev (60,0 %) pa se je s trditvijo strinjalo. Nihče od anketiranih ni izbral možnosti »se ne morem odločiti«, »se ne strinjam« in »se nikakor ne strinjam«.

Kar vsi vprašani iz ljubljanskega Vrtca Ciciban torej z otroki v oddelku, ki šele spoznavajo knjižni jezik, govorijo v knjižnem jeziku, so pokazali rezultati, od tega se jih je 40 % s trditvijo popolnoma strinjalo.

Raba knjižnega jezika v pogovoru z otroki je namreč izjemno pomembna. Kranjc in Saksida (2001: 79) pravita, da otrok od prvega leta dalje usvaja besede in slovnična pravila, uči se tudi pravil tvorjenja izrekov in besedil. Hkrati ob razvoju slovnične zmožnosti pa se otrok postopoma uči tudi pravil, kdaj in kako reagirati s katerim od jezikovnih sredstev, ki se jih je naučil, in s tem pridobiva tudi sporazumevalno zmožnost.

(47)

33

Tabela 22: V pogovorih s starši "med vrati" in na pogovornih urah govorim v knjižnem jeziku – Ljubljana

V pogovorih s starši "med vrati" in na pogovornih urah govorim v knjižnem jeziku.

Št. enot Odstotek

8 32,0

Skupaj 25 100,0

S trditvijo, da v pogovorih s starši, »med vrati« in na pogovornih urah govorijo v knjižnem jeziku, se je popolnoma strinjalo osem anketirancev (32,0 %), 17 vprašanih (68,0 %) pa se je s trditvijo strinjalo. Nihče od anketiranih ni izbral možnosti »se ne morem odločiti«, »se ne strinjam« in možnosti »se nikakor ne strinjam«.

Rezultati so ponovno pokazali, da prav vsi anketirani iz ljubljanskega Vrtca Ciciban v pogovorih s starši, »med vrati« in na pogovornih urah uporabljajo knjižni jezik, od tega se jih je skoraj tretjina s trditvijo popolnoma strinjala.

Otroci posnemajo govor in obnašanje odraslih oseb ter se s tem učijo različnih jezikovnih sredstev in primernosti njihove uporabe (Kranjc in Saksida, 2001).

Tabela 23: Pogovorni jezik vpliva na rabo knjižnega jezika – Ljubljana Pogovorni jezik vpliva na rabo knjižnega

jezika.

Št. enot Odstotek

odločiti

3 12,0

Se strinjam 14 56,0

8 32,0

Skupaj 25 100,0

(48)

34

S trditvijo, da pogovorni jezik vpliva na rabo knjižnega jezika, se je popolnoma strinjalo osem anketirancev (32,0 %), 14 anketirancev (56,5 %) se je s trditvijo strinjalo, trije anketiranci (12,0

%) pa so izbrali možnost se ne morem odločiti. Nihče od anketiranih ni izbral možnosti »se ne strinjam« ali »se nikakor ne strinjam«.

Rezultati so pokazali, da anketirani iz ljubljanskega Vrtca Ciciban menijo, da pogovorni jezik vpliva na rabo knjižnega jezika, saj se jih je s trditvijo popolnoma strinjalo ali strinjalo 88 %.

Vsak knjižni pogovorni jezik se od knjižnega pogovornega jezika loči v večjem številu narečnih prvin, zlasti glasovnih in besednih, sicer pa knjižni pogovorni jezik ni primeren za javno govorno nastopanje (Bešter idr., 2002).

Tabela 24: Ob vodenju dejavnosti v oddelku uporabljam narečne besede – Ljubljana Ob vodenju dejavnosti v oddelku

uporabljam narečne besede.

Št. enot Odstotek

strinjam

10 40,0

odločiti

2 8,0

Se strinjam 1 4,0

Skupaj 25 100,0

Z zgornjo trditvijo se je strinjal en anketiranec (4,0 %), dva anketiranca (8,0 %) sta izbrala možnost se ne morem odločiti, 12 anketirancev (48,0 %) se s trditvijo ni strinjalo in deset anketirancev (40,0 %) se s trditvijo nikakor ni strinjalo. Zanimivo je, da nihče od anketiranih ni izbral možnosti »se popolnoma strinjam«.

Večina anketiranih iz ljubljanskega Vrtca Ciciban oz. skupaj 88 % (se ne strinjam in se nikakor ne strinjam) torej pri delu v vrtcu ne uporablja narečnih besed, so pokazali rezultati.

Narečij, ki jih govorijo na manjših zemljepisnih območjih, je na celotnem slovenskem območju okrog 50, zato slovenščina velja za enega narečno najbolj razčlenjenih slovanskih jezikov (Bešter idr., 2002).

(49)

35

Tabela 25: Knjižno govorim tudi s tistimi, za katere je slovenščina drugi ali tuji jezik – Ljubljana

Št. enot Odstotek

2 8,0

Se strinjam 10 40,0

11 44,0

Skupaj 25 100,0

Popolnoma se je s trditvijo strinjalo enajst anketirancev (44,0 %). Deset anketirancev (40,0 %) se je s trditvijo strinjalo, po dva anketiranca (8,0 %) se nista mogla odločiti ali pa se s trditvijo nista strinjala. Nihče od anketiranih ni izbral možnosti »se nikakor ne strinjam«.

Večina anketiranih iz ljubljanskega Vrtca Ciciban oz. 84 % (se strinjam in se popolnoma strinjam) torej knjižno govori tudi s tistimi, za katere je slovenščina drugi ali tuji jezik.

Učinkovitejša in pravičnejša integracija učencev in dijakov priseljencev je v veliki meri odvisna od znanja slovenščine (Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v Republiki Sloveniji, 2011).