• Rezultati Niso Bili Najdeni

VISOKE ŠOLE

N/A
N/A
Protected

Academic year: 2022

Share "VISOKE ŠOLE"

Copied!
17
0
0

Celotno besedilo

(1)

ANALIZA VPISA V SREDNJE, VIŠJE IN VISOKE ŠOLE

Ljubljana, 4.3.2020

(2)

OKOLIŠČINE

• SLOVENIJA ima (tako kot Evropska Unija) pred seboj izjemne izzive zaradi neugodnih demografskih trendov – generacije, ki bodo prihajale na trg dela v naslednjih 20 letih, bodo za tretjino manjše kot generacije, ki se bodo upokojevale

• Istočasno pa se mladi vpisujejo v nadaljnje šolanje na

podlagi kriterijev, med katerimi pa so razmere na trgu dela in možnosti za zaposlovanje manj pomembne

• Napovedi, katere poklice, spretnosti in kompetence bomo potrebovali v prihodnosti, so še nezanesljive

• Na trgu dela vztraja veliko neskladje med izobraževanjem in potrebah po zaposlitvah – kulturni vzorci se ne spreminjajo

(3)

15 najbolj presežnih poklicev(

poklicni barometer 19 ZRSZ)

• Arhitekt

• Filozof

• Fotograf

• Glasbenik

• Grafični in

multimedijski oblikovalci

• Novinarji

• Poslovni sekretarji

• Prevajalci

• Turistični referenti

• Aranžerji in dekoraterji

• Tajniki

• Telefonisti

• Bančni uradniki

• Strokovnjaki v kmetijstvu in gozdarstvu

• tiskarji

(4)

15 poklicev z največjim primanjkljajem

• Elektroinštalaterji

• Bolničarji negovalci

• Gradbinci

• Kleparji

• Livarji

• Mehaniki

• Orodjarji

• mesarji

• Varilci

• Upravljalci strojev

• vozniki

• Mizarji

• Tehniki in inženirji tehničnih strok

• IT strokovnjaki

• Zdravniki in zdrav.

strokovnjaki

(5)

KAJ VPLIVA NA ŽELJE PO IZOBRAŽEVANJNU

- Kulturni vzorci (če se ne boš učil boš šel delat) - Tradicija

- Ugled poklicev

- Možnosti zaposlitve - Izobrazba staršev - Mreža šol

(6)

DELEŽ RAZPISANIH MEST(

MIZŠ)

(7)
(8)

VPIS V SREDNJO ŠOLO – 19/20

• Razpisanih 23.000 prostih mest (vpisanih 18.110dijakov)

• Nižje poklicno izobraževanje (NPI) – 353

• Srednje pokl. izobraževanje (SPI) - 3.468

• Srednje strok. izobraževanje (SSI) – 7.696

• Gimnazije (GIM) – 6.593

(podatki ne vključujejo vpisanih, ki so se vpisali šele v

jesenskem roku – cca 900)

(9)

Razkorak med razpisanimi in vpisanimi

razpisani vpisani

• Cvetličar 130 49

• Inštalater 286 133

• Mesar 78 16

• Oblikovalec kovin 416 246

• Pek 104 64

• Strojni mehanik 104 29

• Zidar 75 15

• Gozdarski tehnik 56 23

• Metalurški tehnik 56 21

• Živilsko prehranski tehnik 84 31

(10)

• Nobena smer ni imela več kot 15% presežka vpisanih (frizerji)

• Vajeništvo – podjetja razpisala 800 mest, vpisalo 160 (skupno 400)

• Tudi na gimnazije se vpisalo manj dijakov kot je bilo razpisanih programov

• Kapacitete mreže šol so za bistveno večje

generacije

(11)

TERCIARNO IZOBRAŽEVANJE

• Mladi v Sloveniji radi študirajo – po deležu (50%) študentov med mladimi v vrhu EU – npr. na

Madžarskem študira pol manj mladih- 20-24 let

• Imamo 800 študijskih programov na 150 višje in visokošolskih zavodih/šolah

• Razpisanih preko 23.000 razpisnih mest na javnih in zasebnih šolah

• Na visokih šolah preko 18.000 razpisanih mest

• 65% se jih vpiše neposredno po srednji šoli

• 43% moških, 57% žensk

(12)

Kaj študirajo študentke in kaj študentje

• 87% izobraževanje in znanost

• 76% zdravstvo in sociala

• 68% umetnost in humanistika

• 67% družbene vede, novinarstvo

• 63% poslovne in upravne vede, pravo

• 85% IKT

• 75% tehnika in gradbeništvo

• 57% transport, varnost, turizem

• 58%naravoslovje, matematika

• 63% kmetijstvo, veterinarstvo

(13)

ZNAČILNOSTI ŠTUDIJA

• Slaba tretjina ima štipendijo

• Diplomira dobra polovica študentov

• Generacija vpisanih 2011:

- 20% naslednje leto ni bilo več vpisanih - 24% jih diplomiralo v štirih letih

- V študijskem letu 2017/2018 skupaj diplomiralo 52%

vpisanih

- 60% študentk je diplomiralo in 42% študentov (od vpisanih)

- 36% diplomiranih pred študijem zaključilo srednje strokovno izobraževanje

(14)

NAJBOLJ SUFICITARNE SMERI – RAZMERJE MED PRIJAVLJENIMI IN RAZPISANIMI MESTI

• TEHNIKA:

- Multimedija (FE) – 2,07 - Mehatronika UM – 1,77 - Račun inform UL – 1,43 - Arhitektura – 1,4

- -design 1,4

- VSŠ programi računalništva,

strojništva,mehatronike, informacijske varnosti

• NARAVOSLOVJE:

- Kineziologija – 4,63 - Zobna protetika – 3,73 - Športnotren. – 3,63

- Medicina - 2

- biologijaFNT -1,7 - Vsš programi

fizioterapije, radiološke tehnologije, babištva, delovna terapija – vsi več kot 2,5

(15)

NAJBOLJ SUFICITARNE SMERI – RAZMERJE MED PRIJAVLJENIMI IN RAZPISANIMI MESTI

• UMETNOST – od 2,08 na ALU do 11 na

dramski igri

• DRUŽBOSLOVJE:

- Pedagogika – 2,40 - Psihologija – 2,28

- Komunikologija – 1,91 - Mednarod. odnosi – 1,8 - Socialno delo – 1,7

- Anglistika – 1,7 - Pravo (UL)– 1,5

(16)

NAJBOLJ DEFICITARNI po vpisu

• Agronomija

• Lesarstvo

• Zootehnika

• Elektrotehnika

• Gradbeništvo

• Matematika in fizika

• Pomorstvo in promet

• Fakulteta za upravo

• Materiali in metalurgija

• Večina fakultet zunaj UL (izjema FERI, varnostne vede, pravo UM,, zdravjePrimorska,

• Na nekatere programe ni vpisanih

(17)

IZZIVI

• Poklicni programi – vrsta poklicev prihodnosti

• Dualni sistem in vloga delodajalcev

• Naravoslovno-tehnični poklici

• Programi za brezposelne

• Vseživljensko učenje in izpopolnjevanje

• Programi za starejše

• Razvoj in načrtovanje vsebin

• Napovedovanje potreb

Reference

POVEZANI DOKUMENTI

Rezultati bodo v naslednjih dneh vneseni

Rezultati bodo v naslednjih dneh vneseni

Skupina osredinja naloge zlasti k svetovanju Komisiji o naslednjih korakih, ki bodo obravnavali dolgoroč- ne izzive in priložnosti, povezane z AI, s priporočili, ki bodo vključeni

In Evropa po besedah Krajnovićeve potrebuje veliko inženirjev, države Evropske unije bodo v naslednjih letih izrazito kadrovsko podhranjene, ko gre za inženirje – primanjkovalo jih

Naložba, težka okoli sto milijonov evrov, obeta tudi hitro širitev obsega poslovanja – v Mariboru in okolici naj bi na ta račun v prihodnjih petih letih delo dobilo okoli tri

Schuh meni, da bo proizvodnja tudi v naslednjih 30 letih bolj ali manj podobna današnji, vendar pa se bodo sistemi med sabo prepletali in povezovali drugače kot danes.. V

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.. Jana Ramuš, Katarina Jevšjak, GZS - Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni