UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Maruša ŽELEZNIK
VREDNOTENJE LASTNOSTI NAVADNEGA KOPRA (Anethum graveolens L.)
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja
Ljubljana, 2021
BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Maruša ŽELEZNIK
VREDNOTENJE LASTNOSTI NAVADNEGA KOPRA (Anethum graveolens L.)
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja
EVALUATION OF DILL (Anethum graveolens L.)
B. SC. THESIS
Professional Study Programmes
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek Visokošolskega strokovnega študija Kmetijstvo – agronomija in hortikultura – 1. stopnja. Delo je bilo opravljeno na katedri za aplikativno botaniko, ekologijo, fiziologijo rastlin in informatiko Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Analiza eteričnega olja je bila opravljena na Katedri za farmakognozijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorico diplomskega dela imenovala prof. dr. Deo Baričevič.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednica: doc. dr. Zalika ČREPINŠEK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Članica: prof. dr. Dea BARIČEVIČ
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Članica: izr. prof. dr. Zlata LUTHAR
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Datum zagovora:
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Dv1
DK UDK 633.88:582.795.25:665.3(043.2)
KG koper, vrednotenje, pridelek, plodovi, eterično olje, plinska kromatografija AV ŽELEZNIK, Maruša
SA BARIČEVIČ, Dea (mentor)
KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Kmetijstvo - agronomija in hortikultura LI 2021
IN VREDNOTENJE LASTNOSTI NAVADNEGA KOPRA (Anethum graveolens L.) TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja)
OP IX, 41, [3] str., 11 pregl., 15 sl., 2 pril., 26 vir.
IJ sl JI sl/en
AI Navadni koper spada v družino kobulnic (Apiaceae), je enoletnica in je zdravilna rastlina, ki se uporablja tudi v živilih. Z diplomskim delom smo želeli na večjem številu rastlin enake populacije kopra opazovati rast in razvoj rastlin na polju. Nato pridobiti plodove in v njih določiti vsebnost eteričnega olja s pomočjo vodne destilacije ter s plinsko kromatografijo določiti sestavo. Na laboratorijskem polju Biotehniške fakultete v Ljubljani smo v letu 2019 na tri gredice (oznake A, B in C) posadili sadike in posejali seme ene populacije navadnega kopra (Anethum graveolens L). Na vse gredice smo dali zastirko iz sekancev. Opazovali smo fenološke faze pri rastlinah od začetka do konca rasti. Vrednotili smo cele rastline v času polnega cvetenja ter posebej liste in kobule. Opazovane in izmerjene podatke smo zapisali, obdelali in jih primerjali. Rastline kopra, posejane s semenom, so imele bujnejšo rast od tistih, ki smo jih posadili kot sadike. Rast rastlin je bila zaključena po treh mesecih, ko so semena (plodovi) na kobulih porjavela. Takrat smo rastline poželi. V laboratoriju smo ločili plodove od kobulov ter jih posušili v sušilnici. Plodove smo nato zmleli in izdelali eterično olje v dvanajstih ponovitvah.
Povprečna vsebnost (volumen) eteričnega olja pri vzorcih A je bila 26,5 ml/kg droge, pri vzorcih B 54,0 ml/kg droge (največja) ter pri vzorcih C 28,8 ml/kg droge.
V eteričnem olju naših vzorcev smo v povprečju določili največ karvona (50,3 %) in nekaj manj limonena (47,8 %).
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Dv1
DC UDC 633.88:582.795.25:665.3(043.2)
CX dill, evaluation, harvest, fruit, essential oil, gas chromatography AU ŽELEZNIK, Maruša
AA BARIČEVIČ, Dea (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Professional Study Programme in Agriculture - Agronomy and Horticulture PY 2021
TI EVALUATION OF DILL (Anethum graveolens L.) DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes) NO IX, 41, [3] p., 11 tab., 15fig., 2 ann., 26 ref.
LA sl AL sl/en
AB Dill belongs to the celery family Apiaceae. It is an annual and a medicinal herb that is also used in cuisine. In our graduation thesis we wanted to observe the growth and development of large number of plants of the same population of dill. The study aimed at obtaining the seed (fruit) and at determination of essential oil contents by mean of water distillation. On the laboratory field of the Biotechnical Faculty of University of Ljubljana seedlings were planted and seeds (fruits) seeded of one population of common dill (Anethum graveolens L.) on three billets (assigned as A, B and C) in 2019. We put wood chips on all three billets. We observed phenological phases of the herb from the beginning to the end of growth period. The herbs were evaluated at full flowering time as a whole, its leaves and umbels. We made notes of all observed and measured results and then we compared them. Dill plants that were seeded had better growth than those planted as seedlings. Plants’ growth was completed after three months - when the seeds in the umbels turned brown. In this stage the harvest has been done. In the laboratory, seeds (fruits) were separated from umbels and dried in the dryer. We ground the fruits and made essential oil in twelve replications. The average content (volume) of essential oil in samples A was 26,5 ml/kg drug, in samples B the average content of essential oil was 54,0 ml/kg drug (maximum) and in samples C the average content of essential oil was 28,8 ml/kg drug. The main ingredient in dill essential oil is carvone. It is present in an average of 50,3 %. The second ingredient is limonene, which is present in the essential oil of 47,8 %.
KAZALO VSEBINE
Str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA III
KEY WORDS DOCUMENTATION IV
KAZALO VSEBINE V
KAZALO PREGLEDNIC VII KAZALO SLIK VIII
KAZALO PRILOG IX
1 UVOD ... 1
1.1 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA ... 1
1.2 DELOVNE HIPOTEZE ... 2
2 PREGLED OBJAV ... 3
2.1 KOPER ... 3
2.1.1 Sistematika kopra ... 3
2.1.2 Steblo in listi kopra ... 4
2.1.3 Cvet ... 4
2.1.4 Plod ... 5
2.1.5 Koreninski sistem ... 5
2.2 UPORABNI DELI RASTLINE ... 5
2.2.1 Zdravilnost ... 6
2.2.2 Kulinarika ... 6
2.3 BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI KOPRA ... 6
2.4 ETERIČNO OLJE KOPRA ... 7
2.4.1 Karvon ... 8
2.4.2 Limonen ... 8
2.4.3 Destilacija z vodno paro ... 9
3 MATERIAL IN METODE ... 10
3.1 MATERIAL ... 10
3.1.1 Populacija ... 11
3.2.1 Postavitev poskusa ... 11
3.2.2 Opis poskusa na laboratorijskem polju ... 12
3.2.3 Vremenske razmere v času poskusa na laboratorijskem polju ... 14
3.2.4 Laboratorijsko delo ... 17
3.2.5 Določanje vsebnosti eteričnega olja v plodu kopra z vodno paro ... 17
4 REZULTATI ... 20
4.1 VREDNOTENJE RASTLIN ... 20
4.1.2 Vrednotenje celotnih rastlin ... 21
4.1.3 Vrednotenje listov ... 24
4.1.3 Vrednotenje kobulov ... 28
4.2 MASA PLODOV KOPRA ... 29
4.3 KOLIČINA ETERIČNEGA OLJA ... 30
4.4 PLINSKA KROMATOGRAFIJA ... 31
5 RAZPRAVA ... 33
6 SKLEPI ... 36
7 POVZETEK ... 38
8 VIRI ... 40 ZAHVALA
PRILOGE
KAZALO PREGLEDNIC
Str.
Preglednica 1: Izmerjena višina vsake posamezne rastline na gredici A, B in C ter
izračunano povprečje višine rastlin na posamezni gredici ... 21 Preglednica 2: Izmerjene višine glavnih stebel vsake posamezne rastline na gredici A, B
in C ter izračunano povprečje dolžine glavnega stebla na posamezni gredici ... 22 Preglednica 3: Izmerjen premer glavnega stebla rastline vsake posamezne rastline na
gredici A, B in C ter izračunano povprečje premera glavnega stebla ... 23 Preglednica 4: Izmerjena dolžina in širina lista vsake posamezne rastline na gredici A, B
in C ter izračunano povprečje dolžine in širine lista ... 25 Preglednica 5: Izmerjena dolžina in širina listnega segmenta vsake posamezne rastline na gredici A, B in C ter izračunano povprečje dolžine in širine lista ... 26 Preglednica 6: Oznake gredic in rastlin (A, B, C od 120) ter rezultati vrednotenja za
premer kobula in števila pecljev na kobulu ... 28 Preglednica 7: Število rastlin vsake vrečke posebej na gredici A in sveža ter suha masa
plodov ... 29 Preglednica 8: Število rastlin vsake vrečke posebej na gredici B in sveža ter suha masa
plodov ... 29 Preglednica 9: Število rastlin vsake vrečke posebej na gredici C in sveža ter suha masa
plodov ... 29 Preglednica 10: 12 ponovitev poskusa določanja vsebnosti eteričnega olja in končni
rezultat volumna eteričnega olja ml/kg droge (Anethi fructus) ... 30 Preglednica 11: Rezultati analize plinske kromatografije (GC) ... 32
KAZALO SLIK
Str.
Slika 1: Rastlina kopra, tik pred cvetenjem; Ljubljana, 2019 ... 3
Slika 2: Koper v času polnega cvetenja; Ljubljana, 2019 ... 4
Slika 3: Plodovi kopra (Indiamart, 2020) ... 5
Slika 4: Gosenica metulja lastovičarja na steblu kopra v našem poskusu; Ljubljana, 2019 ... 7
Slika 5: Clevenger aparat za določanje vsebnosti eteričnih olj (Bicchi in Maffei, 2012) .. 9
Slika 6: Skica razdelitve gredic na posamezne dele (A, B, C), rimske številke služijo še dodatnim oznakam gredic po delih – vsako gredico A, B, C smo si naključno razdelili na tri do pet delov ... 11
Slika 7: Gredici (z leve) B in A, že prekriti s sekanci; del, ki ni prekrit s sekanci, je gredica C (direktna setev), ki smo jo kasneje prav tako prekrili s sekanci; Ljubljana, 2019 ... 13
Slika 8: Povprečna mesečna temperatura za obdobje poskusa na laboratorijskem polju (junijseptember 2019) (vir podatkov ARSO, 2020) ... 14
Slika 9: Dnevna količina padavin v mesecu juniju 2019 (vir podatkov ARSO, 2020) .... 15
Slika 10: Mesečna količina padavin za obdobje poskusa na laboratorijskem polju (junijseptember 2019) (vir podatkov ARSO, 2020) ... 16
Slika 11: Trajanje sončnega obsevanja po mesecih v urah za obdobje poskusa na laboratorijskem polju (junijseptember 2019) (vir podatkov ARSO, 2020) ... 16
Slika 12: Ločevanje plodov od kobulov; Ljubljana, 2019 ... 17
Slika 13: Mletje plodov z električnim mlinčkom, Ljubljana, 2019... 18
Slika 14: Trikotna oblika lista kopra v poskusu; Ljubljana, 2019... 24
Slika 15: Eterično olje in aromatična voda (hidrolat) v vialah; Ljubljana, 2019 ... 31
KAZALO PRILOG
Priloga A: Obrazec za vrednotenje rastlin kopra
Priloga B: Razlike pri rastlinah posejanih z direktno setvijo na polje in rastlinah, ki smo jih presadili preko sadik
1 UVOD
Koper je enoletnica iz družine kobulnic (Apiaceae). Rastlina prvotno izhaja z območja Indije in Irana, nato so jo prinesli tudi na območje Sredozemlja. Sedaj jo gojijo v toplejših do zmerno toplih območjih po celem svetu (največ: Nizozemska, Poljska, severna Afrika, na ameriški celini in v Indiji). Ljudje koper že 2000 let gojijo na svojih vrtovih. Nekoč so ga gojili tudi v samostanih, kot zdravilno in začimbno rastlino. V vrtu je zelo zaželena rastlina, saj pomaga pri hitrejšem vzniku kumar, korenja, zelja, rdeče pese, čebule in solate. Odganja tudi listne uši pri nekaterih stročnicah. Visokorasla rastlina temno zelene barve z drobnimi rumenimi cvetovi je primerna za saditev na grede za večjo pridelavo in tudi za sredino okrasnih gredic (Rode, 2018).
Druga njegova slovenska imena so še koprc, sladki janež, smodil, smrdilj in dil. Ta izhaja iz angleškega pomena besede dill. Koper za svojo rast ni zahteven. Potrebuje suha in revna tla ter veliko svetlobe. Ne ustrezajo mu težka tla in tista, kjer zastaja voda. Ni občutljiv na kislost tal. Prenaša temperature do -12 °C (Rode, 2018).
Navadni koper je rastlina dolgega dneva, kar pomeni, da cveti, ko so dnevi daljši oziroma v poletnem času (Sharangi, 2018).
Dill (ang.) = dylla (nor.) = lajšati, blažiti bolečino ali uspavati (Rode, 2018).
Koper je imel že v bibličnih navedbah zelo visoko vrednost, saj so ga uporabljali za plačilo davščin. Egipčani so poznali koper kot blažilo (=soothing drug), to je sredstvo namenjeno lajšanju bolečin ali pomirjanju. Grki pa so vedeli, da koper ustavi kolcanje. V srednjem veku so verjeli, da koper varuje pred čarovništvom, zato so ga uporabili na kresni večer. V severni Ameriki so zgodnji naseljenci uporabljali mešanico kopra, koromača, janeža in kumine za otroke, da so jim lajšali lakoto in jih zamotili med dolgimi pridigami (Bremness, 1991).
1.1 NAMEN DIPLOMSKEGA DELA
Namen diplomskega dela je bil, da na večjem številu rastlin ene populacije navadnega kopra (Anethum graveolens L.) v obdobju rasti, opazujemo rast in razvoj rastlin. Na podlagi opazovanja rastlin predstavimo morfološke značilnosti, ovrednotimo cele rastline in njene posamezne dele s pomočjo deskriptorjev UPOV (1999). Želeli smo tudi oceniti pridelek plodov ter določiti vsebnost in sestavo eteričnega olja v plodovih s pomočjo vodne destilacije in plinske kromatografije.
1.2 DELOVNE HIPOTEZE
V diplomskem delu želimo preveriti delovne hipoteze, ki smo jih postavili pred pričetkom poskusa.
Predvidevali smo, da bodo rastline posejane s semenom direktno na polje bujnejše rasti kot sadike, ki smo jih vzgojili iz semena v gojitvenih ploščah.
Predvidevali smo, da bo količina plodov večja pri rastlinah direktne setve in da bo v našem poskusu večja količina eteričnega olja iz plodov, katerih rastline so bile posejane direktno s semenom.
Predpostavljali smo, da bo glavna sestavina eteričnega olja plodov kopra karvon.
2 PREGLED OBJAV
2.1 KOPER
Navadni koper (Anethum graveolens L.) je enoletnica, ki zraste od 40 do 150 cm visoko in ima značilen vonj. Skozi vso rast je značilna njegova zeleno modra barva stebla in kasneje še kobuli, ki zacvetijo v rumeni barvi (Sliki 1 in 2). Njegova rastna doba traja od štiri do pet mesecev. Koper razmnožujemo generativno (spolno) s semenom. Lahko vzgojimo sadike v rastlinjaku marca ali aprila in jih nato v maju/juniju presadimo na prosto, na medvrstno razdaljo 25–50 cm in razdaljo v vrsti vsaj 15 cm. Direktno setev opravimo v maju/juniju. Seme posejemo v globino 3 cm (Rode, 2018; Greiner in Weber, 2007).
Slika 1: Rastlina kopra, tik pred cvetenjem; Ljubljana, 2019
2.1.1 Sistematika kopra
Sistematiko povzemamo po Sharangi (2018).
Kraljestvo: Plantae (rastline)
Deblo: Magnoliophyta (kritosemenke) Razred: Magnoliopsida (dvokaličnice) Red: Apiales
Družina: Apiaceae (kobulnice) Rod: Anethum
Vrsta: Anethum graveolens.
2.1.2 Steblo in listi kopra
Steblo je največkrat pokončno, ki pa lahko poleže zaradi teže kobulov. Glavno steblo zraste v višino enega metra in več (do 120 cm). Je svetlo do temno zelene barve in okrogle oblike (Sliki 1 in 2). Lahko zaznamo tudi modrikast odtenek stebla. V prerezu je votlo, robato, sestavljajo ga vzdolžne proge. Celotna oblika rastline, ki jo da steblo, je lahko pokončna, srednje pokončna ali horizontalna (Rode, 2018).
Listi so aromatični, zelene barve z modrikastim odtenkom in pernato deljeni. Na steblu so nameščeni izmenično in dolgi med 10 in 20 cm. List je sestavljen iz listnih segmentov.
Listne ploskve so zelo ozke in skoraj nitaste (Rode, 2018).
2.1.3 Cvet
Značilni so drobni rumeni cvetovi, ki so veliki le nekaj milimetrov in močno aromatični.
Skupaj oblikujejo socvetje, imenovano kobul (Slika 2). Cvet je petdelen, hermafrodit ali dvospolnik, na njem so tako moški kot ženski cvetovi. Kobul sestavlja od 30 do 50 cvetov, njegov premer meri od 10 do 40 cm. Cvetenje je odvisno od časa setve, tako lahko cveti od junija do konca avgusta (Aćimović in Milić, 2015).
Slika 2: Koper v času polnega cvetenja; Ljubljana, 2019
2.1.4 Plod
Plodovi so aromatični, jajčaste oblike, sploščeni in lističasti (Slika 3). Dolgi so okrog 5 mm in široki 3 mm. Njihova barva je rjava z vmesnimi svetlejšimi progami (Aćimović in Milić, 2015).
Plod (seme) vsebuje silicijevo kislino, kalcij, fosfor in druge mineralne snovi (Bremness, 1991).
Slika 3: Plodovi kopra (Indiamart, 2020)
2.1.5 Koreninski sistem
Korenina rastline kopra je bele barve, vretenasta in dolga do 30 cm. Iz glavne korenine izrašča še nekaj stranskih, pomožnih in nitastih korenin (Rode, 2018).
2.2 UPORABNI DELI RASTLINE
Uporabni so listi in plod. Seme kopra je botanično plod in v primerjavi z listi imajo plodovi intenzivnejši okus. Liste lahko nabiramo celo sezono in uporabimo sveže. Primerni so tudi za zamrzovanje. Za sušenje je potrebno porezati koper tik pred cvetenjem, približno 10 cm od tal. Kobule s plodovi porežemo v zadnji fazi rasti, v suhem vremenu. Nato jih sušimo, približno tri dni pri 35 °C (Rode, 2018; EFSA, 2009).
Koper se lahko uporablja tudi kot zelišče za okras pri aranžmajih, saj ima ob cvetenju zelo lepe rumene cvetove (Rode, 2018).
2.2.1 Zdravilnost
Eterično olje iz plodov kopra je najpomembnejša sestavina za pripravo koprove aromatične vode. Ta je učinkovita pri vetrovih in črevesnih krčih, tako pri otrocih kot pri odraslih ljudeh. Sprosti vetrove in ublaži bolečine v predelu trebuha (Gurinder in Daljit, 2010).
Posušeni koprovi plodovi se uporabljajo za preprečevanje napenjanja in tudi za pospeševanje izločanja mleka pri doječih materah. Uporabimo jih zmlete in pripravimo poparek (Sever, 2014).
V kozmetiki se uporablja za krepilno kopel nohtov. Vsak drugi dan nohte namakamo v poparku preslice in koprovih plodov (Bremness, 1991).
2.2.2 Kulinarika
Koper je soroden kumini, janežu in koromaču.
Sveži listi kopra imajo podoben okus kot peteršilj in janež, ki tudi spadata v družino kobulnic. Zato se v kulinariki uporablja kot dodatek sirom, omakam, solatam, jajčnim jedem, juham, morskim sadežem in zelenjavnim jedem. Koprove liste uporabljamo cele ali zmlete, največkrat kot začimbo pri vlaganju kislih kumaric in druge zelenjave, dodamo jih lahko kruhu, juham, ribjim jedem, mesu (Sever, 2014; Lambert, 1993).
2.3 BOLEZNI IN ŠKODLJIVCI KOPRA
Koper v večini primerov nima veliko težav z boleznimi in škodljivci. Če se pojavi, je ena izmed najnevarnejših bolezni listna pegavost ali krastavost (Cercospora foeniculi Magn.).
Najpogostejša izmed škodljivcev kopra je listna uš (Cavariella aegopodii Scop.) (Baričevič, 1996).
Za preprečevanje le-teh je pomembno, da pred sajenjem rastlin uporabimo zdrava in razkužena semena. Med samo rastjo pa je pomembno, da rastline pregledujemo in redno odstranjujemo razraščenost plevela okoli rastlin. Zelo pomembno je tudi kolobarjenje, kar pomeni, da se izogibamo gojenju rastlin iste vrste ali sorodnih vrst na istem mestu več let (Jošar, 2019).
Izmed škodljivcev lahko povzročajo poškodbe (ogrize) na listih, kobulih in plodovih gosenice metulja lastovičarja (Papilo machaon L.). Gosenica je del življenjskega kroga metuljev, ki poteka vse od jajčeca, gosenice in bube do odraslega metulja. Tak življenjski krog imenujemo popolna preobrazba.
Ličinka (gosenica) je živo zelene barve s črnimi in oranžnimi lisami oziroma pikami (Slika 4). Za glavo ima obrambne žleze, skozi katere izloča smrdeče izločke. S tem opozarja druge plenilce, da se obvaruje pred njimi, pri tem pa ji pomaga še njena živa barva.
Prehranjuje se s kobulnicami, tako da obžira kobule gostiteljskih rastlin. Živi v večjem delu Evrope in Azije ter v Severni Ameriki, vse do nadmorske višine 2000 m. Leta od maja do oktobra. Metulj lastovičar ima krila žvepleno rumene barve, s črnimi pegami.
Lastovičar je hiter in močan metulj, največji metulj v Sloveniji in eden najlepših metuljev pri nas (Kurillo, 1992).
Koper je dišavnica in zato jo lahko sadimo v bližini kapusnic, ker s svojim vonjem odvrača metulja. Odganja kapusovo sovko in kapusovega belina (Jošar, 2019).
Slika 4: Gosenica metulja lastovičarja na steblu kopra v našem poskusu; Ljubljana, 2019
2.4 ETERIČNO OLJE KOPRA
Eterično olje vegetativnega dela kopra je obarvano bledo rumeno do skoraj prozorno. Vonj ima po travi in ni tako izrazit in močan, kot je vonj svežih plodov. Na glavne sestavine v eteričnem olju vplivajo tudi razni dejavniki, kot so obdobje skladiščenja semen, geografsko poreklo, faza žetve, metoda ekstrakcije. Glavni sestavini sta karvon in limonen. Prisoten je lahko še evgenol, dihidrokarvon, anetol, apiol, karveol in tudi druge spojine v manjših količinah (Ruangamnart in sod., 2015; Esmail, 2014).
Eterična olja so zmesi močno dišečih, lahko hlapnih in olju podobnih spojin, ki so v vodi slabo topne. Njihova kemijska sestava so ogljikovodiki, alkoholi, ketoni, estri, oksidi, aldehidi. Večina sestavin eteričnega olja sodi med terpene (monoterpeni, seskviterpeni) in aromatske fenilpropide. Učinki eteričnega olja so povezani s kemijsko sestavo.
Monoterpeni so tisti, ki imajo antiseptično in baktericidno delovanje in so prisotni v večini
eteričnih olj. Seskviterpeni delujejo protivnetno, analgetično in spazmolitično.
Fungistatično in virustatično delovanje imajo diterpeni. Ti niso prisotni v eteričnih oljih, ki se pridobijo preko destilacije z vodno paro zaradi previsokega vrelišča (Svoljšak, 2013).
Eterična olja se pridobivajo na različne načine: destilacija z vodno paro oziroma parna destilacija, stiskanje olupkov citrusov, ekstrakcija z maščobo (enfleurage), ekstrakcija z organskimi topili, ekstrakcija s superkritičnimi plini (tekoči CO2). Eterična olja so prisotna v veliko kozmetičnih izdelkih, saj z dišečim vonjem povečajo njihovo uporabo. Vedno se uporabljajo razredčena. Sestava eteričnih olj variira in je odvisna od časa žetve (letni čas, žetev zjutraj ali zvečer, podnebje).
Tako sta od sestave odvisna kakovost in njihovo delovanje. Pri ugotavljanju kontrole kakovosti se uporabljajo različne metode analize: masna spektrometrija in plinska kromatografija. Poleg vsega je koristen tudi vonj (Svoljšak, 2013).
Pomembno je, da eterična olja shranjujemo v dobro zaprtih stekleničkah iz temnega stekla, v hladnih in temnih prostorih. Stekleničke morajo imeti primerno oznako. Pri sobni temperaturi so eterična olja tekoča, večinoma so brezbarvna ali rahlo rumenkaste barve.
Imajo značilen močan vonj, oster in pekoč okus. Topna so v maščobah, organskih topilih in v koncentriranem etanolu. Na zraku in pod vplivom svetlobe oksidirajo, kar opazimo kot drugačno obarvanost ter spremenjen vonj (Svoljšak, 2013).
2.4.1 Karvon
Karvon je brezbarvna ali bledo rumena tekočina z močnim značilnim vonjem po kumini.
Spada med monoterpene in je topen v alkoholu, etru in mineralnih oljih, netopen pa v vodi in glicerolu. Je vnetljiv. V eteričnem olju kopra je lahko prisoten v 40–60 %. Nahaja se tudi v eteričnem olju kumine (Jana in Shekhawat, 2010).
2.4.2 Limonen
Limonen je brezbarven monoterpen. D-limonen (izomer) je eden izmed najpogostejših terpenov v naravi, saj je glavna sestavina večih citrusnih olj (pomaranča, limona). V eteričnem olju kopra je prisoten do 45 %. Uporablja se za pripravo dišav in v naravni medicini. Je vnetljiv. Uporablja se kot topilo za proizvodnjo smol, voskov, kolofonije in gum. Prisoten je v odstranjevalcu lakov za nohte in čistilih (Jana in Shekhawat, 2010;
Nikfar in Behboudi, 2014).
2.4.3 Destilacija z vodno paro
Clevenger aparatura se uporablja za določevanje vsebnosti eteričnih olj. Sestavljena je iz steklene bučke, primerne velikosti za električni grelec, ki je vir toplote, kondenzatorja (steklena cevka), ki se mora prilegati velikosti vratu bučke. Na vrhu cevi, ki se začne spuščati navpično, je hladilnik, skozi katerega je speljana tekoča voda iz pipe po cevi, ki nato teče v umivalnik. Za hladilnikom je na desni strani cevka, ki ima odprtino premera 1 mm, ta mora ustrezati čepu, ki služi kot ventil. Sledi hruškasta razširitev cevi, ki je pod ventilom. Tu pritečejo prve kapljice eteričnega olja in hidrolata. Nato je del graduirane cevi, po navadi z oznakami, za lažje merjenje eteričnega olja. Pod graduirano cevjo je še en razširjen del in nato tristranski ventil (petelinček), ki služi spuščanju destilata. Sledi sredinska vertikalna cev, ki povezuje levo stran cevi in tristranski ventil, ki služi uravnavanju vode in mora biti v ravnovesju ves čas destilacije ter je najvišja točka graduirane cevi. Za petelinčkom je ukrivljen del steklene cevi – pipica, skozi katero pritečeta aromatična voda in eterično olje (Slika 5). Celotna aparatura mora biti sestavljena iz stekla, ki ima nizek koeficient raztezanja. Clevenger aparat je potrebno pritrditi na železni podstavek (Baričevič, 2018).
Slika 5: Clevenger aparat za določanje vsebnosti eteričnih olj (Bicchi in Maffei, 2012)
3 MATERIAL IN METODE
3.1 MATERIAL
Na laboratorijskem polju:
seme kopra,
setveni plato,
substrat,
voda,
merilo za razdaljo sajenja,
motika,
sadilni klin,
železne grablje,
samokolnica,
etikete za označevanje rastlin,
tračni meter,
kljunasto merilo,
vile,
vrtnarske škarje,
papirnate vrečke.
V laboratoriju:
tehtnica,
sita,
električni mlinček na vodo,
bučka 500 ml in 1000 ml,
merilni valj,
steklena čaša,
kapalka,
Clevenger aparat,
aceton,
viale,
ročna enokanalna pipeta,
destilirana voda,
laboratorijski grelec.
3.1.1 Populacija
V poskus smo vključili populacijo navadnega kopra. Semena so bila hranjena na Biotehniški fakulteti (interna oznaka 74), pridobljena pa v letu 1995 od podjetja C. und R.
Zollinger, biologische Samen, Les Evouettes, Švica.
3.2 METODE DELA 3.2.1 Postavitev poskusa
Poskus smo postavili na laboratorijskem polju Biotehniške fakultete, 5. junija 2019.
Gredice so bile že vnaprej pripravljene, dolžina gredic je bila 8 m in širina 1 m. Zaradi obilnega deževja v preteklih mesecih se je naše presajanje na njivo zakasnilo na junij.
Pripravljene smo imeli tri gredice, za katere smo se odločili, da jih označimo z oznakami A, B in C. Odločili smo se, da gredice A, B in C razdelimo še na manjše dele. Tako smo po naključju razdelili vsako še na I, II, III, IV (Slika 6). Vse tri gredice smo tudi označili s plastičnimi rumenimi tablicami ter na njih napisali slovensko in latinsko ime rastline (navadni koper, Anethum graveolens L.). Že pred tem smo v aprilu posejali semena v dva setvena platoja iz stiropora s 84 luknjami (skupaj 168 lukenj), napolnjena s setvenim substratom. Zaradi zapletov, ki bi se nam lahko pripetili (neuspela kalitev, propad sadike, poškodbe korenin pri presajanju), smo imeli posejanih dovolj sadik. Po vzniku smo sadike gojili v ogrevanem rastlinjaku.
Vzgojene sadike smo nato presadili na gredice v dveh rokih presajanja, in sicer:
A – sadike, ki smo jih posadili 5. junija 2019
B – sadike, ki smo jih posadili 3. julija 2019
C – direktna setev semena, 5. junija 2019
Slika 6: Skica razdelitve gredic na posamezne dele (A, B, C), rimske številke služijo še dodatnim oznakam gredic po delih – vsako gredico A, B, C smo si naključno razdelili na tri do pet delov
5. junija 2019 smo posadili sadike kopra na gredico A (ena cela gredica in 1/3 gredice C).
Sadike smo sadili s pomočjo sadilnega klina na medvrstno razdaljo 30 cm in razdaljo v vrsti 15 cm. Tako smo posadili po tri sadike v širino gredice. Skupno smo posadili 115 sadik. Isti dan smo na preostali del gredice C posejali še seme kopra. Za setev semena smo z motiko naredili rahle grebene in v štiri vrste posejali seme v globino 23 cm ter zasuli s prstjo. Nekaj sadik kopra nam je še ostalo v sadilnem platoju, ki smo ga shranili nazaj v rastlinjak. Poleg tega smo ponovno posejali še dva platoja semena, za morebitno dodatno presajanje sadik na gredice.
V mesecu juniju so sledili zelo vroči in suhi dnevi, kar se je pokazalo kot slabo za rast sadik na gredici A, ki se niso dobro ukoreninile in nismo vedeli, ali bodo preostale sadike sploh preživele. Kljub rednemu zalivanju 23 krat tedensko je bilo sončno obsevanje premočno za tako šibke rastline.
3. julija 2019 smo zato na prvi gredici, kjer smo sadike posadili junija, na novo posadili okrog 70 sadik, ker jih je od prej na gredici ostalo le dobrih 40, in se odločili še za drugi rok presajanja sadik. Na še prazno gredico B, ki nam je ostala, smo 3. julija 2019 presadili sadike kopra, katerih seme smo posejali na isti dan, ko smo presajali sadike na gredico z oznako A (5. junij 2019). Sadili smo enako kot pri prvem presajanju. Na celotno B gredico smo tako posadili 90 rastlin.
Vročina ni škodovala direktni setvi, saj so rastline na tistem delu gredice zrastle iz tal proti koncu meseca junija. Tako smo na koncu imeli vse skupaj tri gredice kopra, ki smo jih opazovali celoten čas poskusa.
3.2.2 Opis poskusa na laboratorijskem polju
Rastline kopra smo opazovali ves čas rasti, od junija do septembra, ko smo jih poželi.
Zanimalo nas je, kakšna bo razlika v rasti in razvoju rastlin, ki smo jih posejali direktno s semenom na polje in s tistimi, ki smo jih posadili kot sadike.
Celotno rastno dobo je bilo potrebno rastline zalivati na 23 dni, razen v primeru dežja (več v poglavju 3.2.3.). Redno smo oskrbovali rastline, tako da smo odstranjevali plevel.
Rastline na gredici C, ki so bile posejane direktno, smo morali tudi razredčiti, in sicer tako, da so se lahko posamezne rastline normalno razvijale. Razdalja med njimi je bila vsaj 10 cm. Pridobili smo približno razdaljo, po štiri rastline kopra v vrsto.
Slika 7: Gredici (z leve) B in A, že prekriti s sekanci; del, ki ni prekrit s sekanci, je gredica C (direktna setev), ki smo jo kasneje prav tako prekrili s sekanci; Ljubljana, 2019
Okrog rastlin, ki so bile presajene s setvenih platojev, smo 4. julija 2019 nasuli lesne sekance, ki so služili kot zastirka pred rastjo plevelov, hkrati pa so zadrževali vlago v tleh.
Sredi julija smo sekance nasuli tudi okrog rastlin, ki so bile posajene direktno s semenom (Slika 7).
Po 20. juliju so rastline, ki so bile prve na polju, že zacvetele, vendar ne vse. Cvetenje je bilo na gredici A časovno različno. Rastline kopra na gredici B so časovno bolj enakomerno zacvetele. V začetku avgusta se je začela faza polnega cvetenja. Rastline na gredici C so v tem času razvile zeleni del in pridobile na višini, hkrati pa v začetku avgusta tudi zacvetele.
Poleg opazovanja rastlin ob vsakem obisku smo jih tudi ovrednotili. V suhem vremenu smo preverili fazo polnega cvetenja. Tako smo 5. avgusta na vseh treh gredicah (A, B in C) ovrednotili po 20 rastlin, ki smo jih naključno izbrali in označili. Vrednotenje je potekalo na podlagi deskriptorjev UPOV (1999). Z delom smo pričeli v jutranjih urah, ko zunaj ni bilo prevroče. Za delo smo potrebovali tračni meter, ravnilo, kljunasto merilo ter prazne obrazce za zapisovanje izmerjenih in opazovanih podatkov. Vsako rastlino kopra smo ovrednotili do konca in nato nadaljevali z vsako naslednjo. V preglednici (Priloga A), ki smo jo priredili z obrazcev UPOV, so si po vrsti sledili podatki in rezultati, predstavljeni v poglavju rezultati.
Na izbranih rastlinah smo izmerili višino rastlin, dolžino glavnega stebla, premer kobula, premer glavnega stebla, dolžino in širino posameznega lista ter dolžino in širino listnih segmentov. Ocenili smo intenziteto zelene barve stebla, modrikast odtenek stebla, povoščenost stebla, razvejanost rastline, gostoto primarnih poganjkov, gostoto olistanosti, obliko listov, gostoto listnih segmentov, modrikast odtenek listov, intenziteto zelene barve
listov ter povoščenost listov. Izmerili smo premer kobula in prešteli število pecljev na kobulu. Po opravljenem vrednotenju smo rastline pustili rasti do končnega razvoja. To je faza, ko se razvije plod – seme.
Rastline so dozorele sredi septembra. Ker je bilo takrat slabo vreme, smo jih poželi 27.
septembra 2019, ko so bili sončni dnevi, rastline pa suhe, primerne za žetev. Takrat je bil tudi poskus na laboratorijskem polju zaključen.
S škarjami smo porezali kobule, na katerih so bili plodovi, in jih shranili v papirnate vrečke. V eno vrečko smo dali kobule s plodovi iz določenega dela gredice oz. ponovitve.
Z vseh delov gredic smo dobili 12 vrečk plodov. To smo upoštevali pri določanju vsebnosti eteričnega olja, saj smo imeli na voljo več ponovitev.
3.2.3 Vremenske razmere v času poskusa na laboratorijskem polju
Arhiv meritev za obdobje med 1. junijem in 30. septembrom 2019 smo dobili na portalu ARSO. Izbrali smo merilno postajo Ljubljana Bežigrad, ki je najbližja laboratorijskemu polju Biotehniške fakultete. Zanimala nas je povprečna mesečna temperatura (°C), dnevna in mesečna količina padavin (mm) ter trajanje sončnega obsevanja v mesecu (h). Pregledali smo tudi nekaj zanimivih dnevnih podatkov.
Slika 8: Povprečna mesečna temperatura za obdobje poskusa na laboratorijskem polju (junijseptember 2019) (vir podatkov ARSO, 2020)
Povprečna mesečna temperatura v mesecu juniju, ko smo seme posejali in rastline presadili na poskusno laboratorijsko polje, je bila 23,5 °C. V mesecu juliju je bila povprečna mesečna temperatura 22,9 °C, v avgustu 22,6 °C in v septembru 16,8 °C. Najvišje temperature v mesecu juniju so bile v zadnjem tednu, ko je termometer dosegel tudi nad 36 °C. Ker so bile temperature visoke, padavin pa zelo malo, je bilo od začetka presaditve
rastlin potrebno redno zalivanje. Kljub temu je nekaj sadik, ki smo jih posadili 5. junija, v začetku rasti propadlo, prav zaradi tega, ker je bil prevelik šok, ko smo jih presadili iz setvenih platojev na polje. Rastline, ki so bile posajene direktno s semenom na polje, pa s temperaturami niso imele težav. V mesecu juliju so bile povprečne dnevne temperature večino časa med 2025 °C, maksimalna dnevna temperatura pa je bila samo enkrat višja od 35 °C. Te temperature so bile ugodne tudi za same rastline, saj so se že dobro prijele, njihova rast pa je bila vedno boljša. Avgusta so bile temperature podobne julijskim, le da je bila maksimalna temperatura samo enkrat 32,2 °C, višjih temperatur ni bilo. V mesecu avgustu je pri rastlinah kopra potekala glavna rast vse od cvetenja rastlin pa do začetka pojava plodov na kobulih. Mesec september je bil nekoliko drugačen. Povprečna dnevna temperatura skoraj nikoli ni dosegla 20 °C. Maksimalna dnevna temperatura se je gibala nekje med 1627 ° C, proti koncu meseca pa je bila temperatura vedno nižja. Tudi jutra in večeri so bili hladnejši. Najnižja minimalna temperatura je bila izmerjena 21. 9. 2019 in sicer 5,1 °C. Zato smo takrat čakali le na suho vreme, da smo potem rastline poželi (Slika 8).
Mesečna količina padavin se je med junijem in septembrom močno razlikovala. Prvoten plan presajanja sadik kopra smo imeli v maju, vendar je bil mesec maj preveč deževen.
Skupna količina padavin je bila kar 238,8 mm. Prvi rok presajanja je zato bil v juniju. Junij je bil zelo suh mesec, saj je bila skupna količina padavin 46,4 mm. Rastline posejane 5.
junija se zaradi premajhne količine vode niso dobro ukoreninile (Sliki 9 in 10).
Slika 9: Dnevna količina padavin v mesecu juniju 2019 (vir podatkov ARSO, 2020)
3. julija smo imeli drugi rok presajanja rastlin in tudi količina padavin v juliju je bila največja med rastjo, in sicer 141,8 mm. Avgusta je bila količina padavin 112,4 mm. Oba meseca so rastline potrebovale veliko vode za razvoj. Ker sta bila julij in avgust tudi najbolj vroča meseca in ker je bilo veliko dni brez dežja, je bila količina vode še vedno
premajhna, tako da je bilo potrebno rastline tudi redno zalivati. Meseca septembra je bila povprečna količina padavin 145 mm, temperature so bile nekoliko nižje kot julija in avgusta. Rastline so bile v zaključni fazi rasti, tako da je bila količina padavin zadostna (Slike 8, 9 in 10).
Slika 10: Mesečna količina padavin za obdobje poskusa na laboratorijskem polju (junijseptember 2019) (vir podatkov ARSO, 2020)
Slika 11: Trajanje sončnega obsevanja po mesecih v urah za obdobje poskusa na laboratorijskem polju (junijseptember 2019) (vir podatkov ARSO, 2020)
Kot je razvidno s slike 11, je bilo največ sončnega obsevanja na zemeljsko površino v juniju in najmanj v septembru. V juniju je bilo 332 ur sončnega obsevanja, v juliju 282 ur, v avgustu 239 ur in v septembru 173 ur sončnega obsevanja.
3.2.4 Laboratorijsko delo
Prvi del laboratorijskega dela je potekal 30. septembra 2019, ko smo plodove ločili od kobulov (Slika 12).
V laboratoriju na fakulteti smo si najprej pripravili prostor. Na delovni pult smo položili prazne bele A3 liste, ki so služili za odlaganje plodov. Plodove smo nežno odtrgali s kobulov, po večini pa so se kar sami osipali. Nato smo jih presejali s tremi različnimi velikostmi sit. Ta postopek smo izvedli dva do trikrat, da smo odstranili ostanke kobulov in pridobili čim bolj očiščene plodove. Ob tem smo zaznali zelo močan in izrazit vonj kopra.
Nato smo znivelirali laboratorijsko tehtnico, ki je merila maso v gramih (g) na dve decimalki natančno. Najprej smo stehtali prazno maso vrečke in nato še maso vrečke, v katero smo dali sveže plodove. Vrečke smo označili enako kot pri pobiranju na laboratorijskem polju, samo da smo nanje napisali še maso prazne vrečke in maso vrečke s plodovi. Tako je potekal postopek za vsako vrečko posebej (obravnavanje in ponovitev).
Vrečke s semeni smo nato 3 dni sušili v sušilniku pri 35 °C. Po tem času smo stehtali še suho maso semena vsake vrečke. Vse te rezultate smo zapisali in potem odšteli maso vrečke, da smo dobili suho maso plodov.
Slika 12: Ločevanje plodov od kobulov; Ljubljana, 2019
3.2.5 Določanje vsebnosti eteričnega olja v plodu kopra z vodno paro
Drugi del laboratorijskega dela je obsegal določanje vsebnosti eteričnega olja. Evropska farmakopeja ne predpisuje oz. vključuje monografije Anethi fructus, kjer bi določala časovni (trajanje destilacije) in kvantitativni (količina rastlinske droge in destilacijske tekočine v bučki) vidik določevanja vsebnosti eteričnih olj s Clevenger aparatom. Na
podlagi preučitve strokovne literature smo se odločili za približek dobre kombinacije mase plodov in volumna destilacijske tekočine (destilirane vode) ter trajanja destilacije (2 uri).
Mase suhih plodov so bile naslednje: 38,20 g, 20,55 g, 13,79 g, 52,37 g, 45,62 g, 19,40 g, 31,37 g, 43,98 g, 64,33 g, 141,51 g, 131,99 g in 165,93 g. Ker je bila najmanjša količina 13,79 g, smo se odločili, da bomo za izvedbo destilacije uporabili različne količine plodov.
Tako smo izbrali 10 g, 15 g in 20 g, za vsako ponovitev smo tako preračunali ustrezno količino destilirane vode in izbrali velikost bučke.
Čas vodne destilacije eteričnega olja: od vretja 2 uri.
Količina semena: 10 g/15 g/20 g.
Količina destilirane vode: 200 ml/300 ml/400 ml.
Velikost bučke: 500 ml/1000 ml.
Slika 13: Mletje plodov z električnim mlinčkom, Ljubljana, 2019
V laboratorijskem digestoriju smo pripravili očiščeno Clevenger aparaturo, stojalo in električni grelec ter nato pripravljeno bučko samo še postavili v električni grelec in pričeli z destilacijo. Izven digestorija na delovnem pultu smo pripravili še bučko in podstavek za bučko, merilni valj, stekleno palčko ter žličko, tehtnico in mlinček. Najprej smo natehtali ustrezno količino posušenih plodov iz vrečke. To količino plodov smo nato tik pred destilacijo zmleli v praškasto obliko z električnim mlinčkom, hlajenim z vodo (Slika 13).
Zmlete plodove smo pretresli v stekleno bučko in jih prelili z destilirano vodo, ki smo jo odmerili z merilnim valjem. Bučko smo pokrili s pokrovčkom in premešali. Takoj zatem smo bučko postavili v električni grelec. Odstranili smo pokrovček in bučko vpeli v Clevenger aparat, nato pričeli s segrevanjem. Ob vrenju zmesi rastlinske droge in vode v bučki je prišlo do nastanka pare in hlapov eteričnega olja, ki so se v hladilniku kondenzirali, eterično olje pa se je nabiralo na površini vode. Po dveh urah vretja smo prenehali s segrevanjem in po 10. minutah s pomočjo petelinčka spustili eterično olje v graduirano cevko ter odčitali volumen eteričnega olja. Rezultat smo nato izrazili v ml/kg droge. Ker smo potrebovali ločeno aromatično vodo in eterično olje, smo ju ločili s pipetiranjem z ročno enokanalno pipeto in shranili v viale. Te smo nato označili in shranili v hladilnik. Kasneje smo vsebino vial dali na analizo s plinsko kromatografijo (GC) na Fakulteto za farmacijo Univerze v Ljubljani, s katero smo ovrednotili posamezne sestavine eteričnega olja.
4 REZULTATI
4.1 VREDNOTENJE RASTLIN
Že pred začetkom poskusa smo se odločili, da opišemo morfološke značilnosti rastlin kopra. Vrednotili smo na podlagi UPOV (1999) deskriptorjev. Opazovali smo čas začetka cvetenja rastlin in čas začetka pojava glavnega kobula. Na podlagi tega smo nato ovrednotili cele rastline in njene posamezne dele.
Rastline smo ovrednotili 5. avgusta 2019, v času polnega cvetenja. Vrednotili smo skupno 60 rastlin, z vsake gredice A, B in C po 20 rastlin. Pri našem poskusu smo nekajkrat opazili obgrizene kobule, vendar samo na nekaterih rastlinah, tako da pridelek ni bil ogrožen in nam ni bilo potrebno zatirati škodljivca. Pojavil se je ob koncu cvetenja in v začetku tvorbe plodov. Ugotovili smo, da je to povzročala ličinka (gosenica) metulja (Papilio machaon L.).
Še pred cvetenjem rastlin se je videla očitna razlika v rasti. Rastline, ki so bile posejane direktno s semenom, so rastle veliko bolj bujno kot pa rastline, ki smo jih posadili kot sadike (Priloga B).
4.1.2 Vrednotenje celotnih rastlin
Višina rastlin: izmerili smo jo s tračnim metrom v centimetrih, od tal do najvišjega kobula oziroma do končne višine rastline. Višina rastlin se je močno razlikovala med seboj.
Največja razlika je bila pri rastlinah na gredici C, ki so bile posajene direktno na njivo s semenom. Pri rastlinah na gredici A se je višina rastlin gibala od 49,0 cm do 74,0 cm. Pri B gredici se je višina gibala od 41,5 cm do 64,0 cm. Pri gredici C se je višina gibala od 68,0 cm do 102,0 cm. Poznala se je očitna razlika med rastlinami, ki so bile posejane direktno na njivo, in rastlinami, ki smo jih posadili kot sadike. Rastline na gredici A so bile višje od rastlin gredice B. V povprečju je bila najnižja višina rastlin na gredici B, in sicer 54,0 cm.
Sledile so rastline na gredici A, kjer je bila povprečna višina rastlin 60,0 cm in nato še rastline gredice C, kjer je bila povprečna višina rastlin 86,0 cm (Preglednica 1).
Preglednica 1: Izmerjena višina vsake posamezne rastline na gredici A, B in C ter izračunano povprečje višine rastlin na posamezni gredici
VIŠINA RASTLIN (cm)
Številka rastline A B C
1 61,0 52,5 93,0
2 49,0 49,0 94,5
3 60,0 41,5 68,0
4 66,0 52,0 78,5
5 55,0 42,5 70,5
6 68,0 59,0 89,5
7 74,0 51,0 91,5
8 68,0 49,0 98,5
9 49,0 58,0 102,0
10 59,0 59,5 94,5
11 56,0 46,5 97,5
12 66,0 60,0 92,5
13 62,0 54,0 89,5
14 67,0 53,5 81,5
15 58,0 64,0 98,5
16 51,0 54,0 72,0
17 58,0 56,5 70,5
18 56,0 57,0 78,0
19 66,0 62,0 82,0
20 53,0 56,0 83,5
POVPREČJE 60,0 54,0 86,0
Dolžina glavnega stebla: izmerili smo jo v centimetrih, s tračnim metrom od tal do višine stebla glavnega kobula. Glavno steblo je bilo v večini primerov nekaj centimetrov krajše kot celotna višina rastlin. Povprečna višina glavnega stebla na gredici A je bila 51,0 cm, najvišje izmerjena dolžina glavnega stebla je bila 70,5 cm. Na gredici B je bila povprečna višina glavnega stebla 48,0 cm, kjer je bilo najvišje izmerjeno glavno steblo 59,0 cm.
Dolžini glavnega stebla na gredici A in B sta bili v povprečju zelo blizu. Na gredici C je bila povprečna izmerjena višina glavnega stebla 79,0 cm, najvišje glavno steblo je merilo 93,0 cm (Preglednica 2).
Preglednica 2: Izmerjene višine glavnih stebel vsake posamezne rastline na gredici A, B in C ter izračunano povprečje dolžine glavnega stebla na posamezni gredici
DOLŽINA GLAVNEGA STEBLA (cm)
Številka rastline A B C
1 58,0 45,5 86,5
2 47,5 45,0 89,5
3 51,0 38,0 63,0
4 52,0 49,5 71,0
5 48,5 36,0 68,0
6 66,0 54,5 82,0
7 70,5 47,5 83,0
8 54,5 47,0 89,5
9 34,0 49,5 91,0
10 49,0 51,0 84,0
11 42,0 41,5 92,0
12 51,5 58,0 85,0
13 59,5 45,5 77,5
14 64,5 40,5 77,0
15 52,0 59,0 93,0
16 44,0 48,0 67,0
17 47,5 51,0 67,0
18 48,0 49,5 72,5
19 39,0 51,0 73,5
20 50,5 47,0 76,5
POVPREČJE 51,0 48,0 79,0
Premer glavnega stebla v času polnega cvetenja: izmerili smo ga s kljunastim merilom v centimetrih na višini 5 cm od tal. Povprečen premer posamezne rastline na gredici A je bil 0,5 cm, na gredici B 0,4 cm in na gredici C 0,8 cm. Ponovno se je pokazala velika razlika med vrednotenimi rastlinami, predvsem na gredici C. Največji izmerjeni premer glavnega stebla je bil pri rastlini C19 in sicer 1 cm (Preglednica 3).
Preglednica 3: Izmerjen premer glavnega stebla rastline vsake posamezne rastline na gredici A, B in C ter izračunano povprečje premera glavnega stebla
PREMER GLAVNEGA STEBLA (cm) Številka rastline A B C
1 0,50 0,30 0,80
2 0,45 0,30 0,80
3 0,45 0,30 0,70
4 0,30 0,55 0,70
5 0,45 0,50 0,70
6 0,40 0,50 0,75
7 0,40 0,40 0,70
8 0,40 0,40 0,70
9 0,40 0,55 0,90
10 0,55 0,40 0,90
11 0,60 0,30 0,85
12 0,65 0,30 0,65
13 0,65 0,40 0,65
14 0,50 0,40 0,90
15 0,40 0,40 0,65
16 0,45 0,35 0,80
17 0,35 0,35 0,60
18 0,60 0,60 0,65
19 0,40 0,40 1,00
20 0,40 0,40 0,85
POVPREČJE 0,5 0,4 0,8
Intenziteta zelene barve stebla: določili smo jo z opazovanjem rastline, tako da smo ocenili barvo; svetla (3)/srednja (5)/temna (7). Na gredici A smo intenziteto zelene barve pri več kot polovici opazovanih rastlin ocenili s 7, nekaj primerov je bilo ocenjenih s 5, najmanj rastlin pa je bilo ocenjenih s 3. Povprečna ocena je bila 6. Na gredici B smo intenziteto zelene barve samo v dveh primerih ocenili s 5, ostale rastline smo ocenili s 7. Pri gredici C pa smo vseh 20 rastlin ocenili z oceno 7, kajti steblo je bilo pri vseh rastlinah temno zelene barve.
Modrikast odtenek stebla: določili smo ga z opazovanjem in nato podali oceno; ni prisoten (1)/je prisoten (9). Ocene so se razlikovale na vseh treh gredicah. Na gredici A je bil modrikast odtenek stebla v nekaj primerih minimalen, povprečna ocena pa je bila 6. Prav tako je bila povprečna ocena 6 na gredici B. Stebla na gredici C so imela močno prisoten modrikast odtenek, povprečna ocena je bila 9.
Povoščenost stebla: določili smo jo z opazovanjem in tipanjem; ni prisotna (1)/majhna (3)/srednja (5)/močna (7)/zelo močna (9). Povoščenost stebla smo na rastlinah gredice A ocenili z ocenami 3, 5 in 7. Povprečna ocena je bila 6. Na gredici B so bile ocene podobne, vendar še večkrat uporabljena ocena 7, kar je dalo povprečno oceno 7. Na rastlinah gredice C je bila ocena pri vseh 9, kar pomeni, da je bila zelo močna povoščenost stebla.
Razvejanost rastline: določili smo jo z opazovanjem in ocenili; pokončna (1)/srednje pokončna (3)/horizontalna (5). Na gredici A smo razvejanost rastline v največ primerih ocenili z oceno 3 (med pokončno in horizontalno obliko), 4 rastline so bile ocenjene kot horizontalne razvejanosti. Na gredici B in C smo rastline ocenili z ocenama 1 in 3, ker jih je bilo približno polovica pokončne rasti, polovica pa srednje razvejanosti.
Gostota primarnih poganjkov: določili smo jo z opazovanjem in ocenili, kakšna je gostota poganjkov; redka (3)/srednja (5)/gosta (7). Povprečna ocena gostote primarnih poganjkov je bila na gredici A srednja, ocena 5. Na gredici B je bilo več kot ¾ rastlin ocenjenih z oceno 3, kar pomeni, da je bila gostota poganjkov redka. Na gredici C je bila tudi največkrat podana ocena 3, vendar je bilo nekaj rastlin ocenjenih tudi s 5 in 7, zato je povprečna ocena srednja (5).
4.1.3 Vrednotenje listov
Oblika listov: določili smo jo z opazovanjem in ocenili obliko; trikotna (1)/romboidna (2)/podolgovata (3). Na vseh gredicah A, B in C je bila oblika listov trikotna, ocena 1 (Slika 14).
Slika 14: Trikotna oblika lista kopra v poskusu; Ljubljana, 2019
Dolžina in širina lista: izmerili smo jo z ravnilom, tako da smo naključno izbrali list in izmerili velikost lista na rastlini ter jo zapisali v (cm).
Preglednica 4: Izmerjena dolžina in širina lista vsake posamezne rastline na gredici A, B in C ter izračunano povprečje dolžine in širine lista
Številka rastline
LIST (cm)
A B C
dolžina širina dolžina širina dolžina širina
1 5,0 5,5 4,5 5,0 15,5 16,5
2 4,0 3,5 6,0 6,5 15,0 16,5
3 6,0 4,5 6,0 6,5 20,5 21,5
4 9,0 5,0 4,5 4,0 14,5 16,5
5 5,5 6,0 7,5 8,0 12,5 13,5
6 4,5 5,5 9,0 8,5 19,0 16,5
7 6,5 5,0 6,0 5,5 12,0 16,0
8 6,0 6,5 7,5 3,0 15,0 9,5
9 6,5 7,0 7,5 6,5 18,0 21,0
10 7,0 6,5 5,5 6,5 14,5 14,5
11 6,5 7,5 6,5 8,5 15,0 16,5
12 6,5 5,5 4,5 7,0 14,0 9,0
13 5,5 4,0 6,5 5,0 13,5 18,0
14 5,0 4,5 5,0 5,5 19,5 27,0
15 6,5 6,5 6,5 9,0 13,0 15,0
16 6,5 6,0 7,0 7,0 12,0 11,0
17 5,0 5,5 8,5 5,5 11,0 11,5
18 6,5 7,0 6,5 6,5 12,0 8,5
19 4,0 3,5 7,5 5,5 20,0 21,0
20 7,0 7,5 6,5 6,5 15,5 16,5
POVPREČJE 6,0 5,6 6,5 6,3 15,1 15,8
Preglednica 4 prikazuje razlike v dolžini in širini posameznega lista na rastlini. Na rastlinah gredice A in B so številke podobne. Rastline gredice A so imele povprečno dolžino lista 6,0 cm in širino lista 5,6 cm. Rastline gredice B so imele povprečno dolžino lista 6,5 cm in širino lista 6,3 cm. Rastline gredice C so imele povprečno dolžino lista 15,1 cm in širino 15,8 cm.
Dolžina in širina listnih segmentov: izbrali smo si posamezni segment na listu in izmerili dolžino posameznega listka ter nato še širino med posameznimi segmenti, in jo zapisali v centimetrih.
Preglednica 5: Izmerjena dolžina in širina listnega segmenta vsake posamezne rastline na gredici A, B in C ter izračunano povprečje dolžine in širine lista
Številka rastline
LISTNI SEGMENTI (cm)
A B C
dolžina širina dolžina širina dolžina širina
1 2,0 0,6 2,5 0,8 1,0 2,0
2 2,0 0,6 2,0 1,0 1,2 3,0
3 1,5 0,7 1,8 1,0 1,5 1,5
4 2,0 0,5 0,7 0,9 1,5 1,3
5 2,0 1,5 1,0 0,5 1,0 0,6
6 2,5 0,9 3,0 1,5 3,0 1,0
7 3,0 2,0 2,0 0,9 1,5 1,5
8 1,5 0,7 1,5 1,0 2,0 2,0
9 3,0 0,9 2,0 1,1 2,0 2,3
10 2,5 1,2 2,5 1,5 0,8 2,5
11 1,3 1,1 4,0 0,8 1,0 3,0
12 2,0 2,0 3,0 1,5 1,5 2,0
13 2,5 0,9 2,5 0,8 1,0 2,5
14 2,5 1,5 2,5 1,0 1,5 3,5
15 1,5 1,0 3,0 1,0 3,0 2,5
16 1,5 0,9 2,5 1,1 1,5 2,5
17 1,5 0,7 1,5 1,0 1,0 2,0
18 2,5 0,9 1,5 1,1 0,6 3,5
19 1,0 0,5 1,0 0,9 2,5 4,0
20 3,0 1,0 2,5 1,0 1,0 3,0
POVPREČJE 2,1 1,0 2,2 1,0 1,5 2,3
Preglednica 5 prikazuje dolžino in širino listnih segmentov rastlin na gredicah A, B in C.
Tukaj so si rezultati podobni pri vseh gredicah. Na gredici A so imele rastline povprečno dolžino listnih segmentov 2,1 cm in širino 1,0 cm. Na gredici B so imele rastline povprečno dolžino listnih segmentov 2,2 cm in širino 1,0 cm. Na gredici C so imele rastline povprečno dolžino listnih segmentov 1,5 cm in širino 2,3 cm.
Gostota olistanosti: določili smo jo z opazovanjem in ocenili, kakšna je gostota med listi;
redka (3)/srednja (5)/gosta (7). Na gredici A smo rastline ocenili z ocenami 3 in 5, vendar je bila povprečna ocena 5, kar pomeni srednja gostota olistanosti. Rastline na gredici B so imele pri polovici rastlin oceno 3 in pri polovici oceno 5. Gredica C je izstopala, saj je bila ocena samo v dveh primerih 5, v ostalih pa 7, kar pomeni, da je bila povprečna ocena 7 in gosta olistanost rastlin.
Gostota listnih segmentov: določili smo jo z opazovanjem in ocenili gostoto med posameznimi listnimi segmenti; redka (3)/srednja (5)/gosta (7). Na gredici A je bila povprečna ocena 5, srednja gostota listnih segmentov. Na gredici B smo največkrat ocenili rastline z oceno 5, nekaj jih je imelo oceno 7, vendar je povprečna ocena 5. Gredica C je ponovno izstopala z oceno 7 pri vseh rastlinah, z izjemo ene, ki smo jo ocenili z oceno 5.
Modrikasti odtenek listov: določili smo ga z opazovanjem, enako kot pri modrikastem odtenku stebla; ni prisoten (1)/prisoten (9). Na rastlinah gredice A smo modrikasti odtenek pri približno polovici rastlin ocenili s 7, ostale so imele oceno 5 ali manj, zato je bila povprečna ocena 5. Na rastlinah gredice B je bila prav tako polovica rastlin ocenjena s 7, ostala polovica pa z oceno 5, povprečna ocena 6. Na gredici C smo pri skoraj vseh rastlinah podali oceno 9, dve rastlini smo ocenili z oceno 7, zato je bila povprečna ocena 9 in prisoten modrikasti odtenek.
Intenziteta zelene barve listov: določili smo jo z opazovanjem, enako kot pri intenziteti zelene barve stebla; lahka (3)/srednja (5)/temna (7). Na gredici A je bila povprečna ocena zelene barve listov 6, kar pomeni, da je bila intenziteta zelene barve kar pogosto prisotna.
Na gredici B smo rastline večinoma ocenili z oceno 7, le dve sta imeli oceno 5, kar pomeni, da je bila intenziteta zelene barve precej temna. Gredico C smo pri vseh rastlinah ocenili z oceno 7, intenziteta zelene barve je bila temna.
Povoščenost listov: določili smo jo z opazovanjem, enako kot pri povoščenosti stebla;
slaba (3)/srednja (5)/močna (7). Na gredici A smo rastline po večini ocenili z oceno 5, srednja povoščenost listov. Na gredici B smo liste ocenili podobno, po večini z oceno 5, dve rastlini smo ocenili z oceno 7, povprečna ocena je 5. Na gredici C smo za vse liste ocenili močno povoščenost listov, z oceno 7.
