O D E L U K N J I Ž N I C E O D D E L K A Z A G E O G R A F U O F I L O Z O F S K E F A K U L T E T E
T a t j a n a Šifrer* - J a n j a T u r k "
I Z V L E Č E K - U D K 02:91 ( 4 9 7 . 1 2 ) Članek na k r a t k o predstavlja r a z v o j in d e l o k n j i ž n i c e Oddelka za geografijo F i l o z o f s k e fakul
t e t e od z a č e t k a d o današnjih dni.
A B S T R A C T U D C 02:91 ( 4 9 7 . 1 2 ) O N T H E W O R K O F T H E G E O G R A P H I C A L L I B R A R Y A T T H E D E P A R T M E N T O F G E O G R A P H Y
T h e articlc p r e s e n t s t h e d e v e l o p m e n t and vvork of the geographical librarv at the D e p a r t m e n t o f G e o g r a p h v f r o m its begining up t o t h e present.
P o prvi s v e t o v n i vojni 1.1919 s m o Slovenci k o n č n o dobili s v o j e s l o v e n s k o u n i v e r z o v Ljubljani, v n j e n e m s k l o p u pa je že istega leta zaživela tudi Filozofska f a k u l t e t a . Na njen p o z i v j e v n a s l e d n j e m letu H r v a t prof. d r . A r t u r G a v a z z i organiziral G e o g r a f s k i institut, uredil d o d e l j e n e m u p r o s t o r e v d r u g e m nadstropju d o t e d a n j e g a d e ž e l n e g a
"dvorca", s e d a n j e g a g l a v n e g a poslopja U n i v e r z e E d v a r d a Kardelja na T r g u revoluci
je, t a k o da je v z a č e t k u f e b r u a r j a 1. 1921 že l a h k o pričel z d e l o m . Dr. G a v a z z i j e s t e m položil t e m e l j e n o t r a n j e o r g a n i z i r a n o s t i s a m e g a instituta in hkrati p o s k r b e l tudi za i n s t i t u t s k o knjižnico, k a r t o g r a f s k o z b i r k o in laboratorij. T e p r v e d n e v e organizi
ranja in d e l o v a n j a s l o v e n s k e v i s o k o š o l s k e geografije je sam opisal v k r a t k e m zapisu iz 1. 1922 ( G a v a z z i , 1922). V n j e m p o r o č a , d a j e Geografski institut s p r v a dobil za svoje d e l o v a n j e na r a z p o l a g o e n o v e č j o in tri manjše s o b e . V veliki sobi j e bil semi
nar, v njej pa sta bili tudi d v e veliki o m a r i za knjige. Knjižnica je t e d a j p o l e g "1.200 najvažnejših del" ( G a v a z z i , 537) imela tudi naslednje s t r o k o v n e revije: " P c t e r m a n n s Mittcilungen" ( k o m p l e t n e ) , " K a r t o g r . Z e i t s c h r i f t " (kompl.), "Zcitschrift" G e o g r a f s k e g a d r u š t v a v Berlinu ( k o m p l . ) , "Mittcilungen" in " A b h a n d l u n g e n " G e o g r a f s k e g a d r u š t v a na D u n a j u ( k o m p l ) , " M e t e o r . Zeitschrift" ( k o m p l . ) , "Bulletin" O c e a n o g r a f s k e g a insti
t u t a v M o n a c u (kompl.), " R e v u e " za hidrobiol. in hidr. (kompl.), H e t t n e r j e v "Geogr.
Zeitschrift", " A n n a l e n f. H y d r . u. m a r i t . Meteor.", "La G e o g r a p h i e " ( 2 0 l e t n i k o v je p o d a r i l o P a r i š k o g e o g r a f s k o d r u š t v o ) , " A n n a l e s d e geographie" ( p o d a r i ! založnik),
" G e o g r a p h i c a l J o u r n a l " ( p o s l a l o z a s t o n j L o n d o n s k o g e o g r a f s k o d r u š t v o ) , p o t e m Behm-VVagncrjcv " J a h r b u c h " (kompl.), pa "Bibliotheca geographica" ( k o m p l . ) . Z e l o
* Bibliotekarski s v e t o v a l e c . O d d e l e k za geografijo, Filozofska fakulteta, A š k e r č e v a 12, 61000 Ljubljana, Y U .
veliko svojih publikacij je podarila b o s a n s k a vlada ("Glasnik", "Mittelungen" in dr.), h r v a š k a vlada ("Geologijske k a r t e " in dr.), d r ž . statistika v B e o g r a d u , stat. u r a d v Z a g r e b u itd.) ( G a v a z z i , 537). K o t vidimo, se je v t e h prvih časih n a t e k l o veliko revi
alnega (in v e r j e t n o tudi knjižnega) gradiva v institutsko knjižnico z d a r o v i . Institutska k a r t o g r a f s k a z b i r k a pa je poleg P c r t h e s o v i h kart za p r e d a v a n j a hranila tudi " m n o g o specialnih, generalnih, p o m o r s k i h in geoloških kart" ( G a v a z z i , 537), ki s o jih imeli s p r a v l j e n e k a r v d v e h večjih predalih d v e h večjih miz, k e r zanje niso dobili p o s e b n e o m a r e . V eni o d manjših s o b je bila dr. G a v a z z i j e v a pisarna z n j e g o v o lastno biblio
t e k o , v d r u g i je bil k e m i č n i laboratorij, "kjer s o določali sestavine n a v a d n e v o d e in k a m n o v o z i r o m a v z o r c e v z j e z e r s k e g a dna" ( G a v a z z i , 537). V tretji sobi s o visele s t e n s k e k a r t e , h k r a t i pa s o v njej tudi razvijali fotografije in opravljali r a z n e fizično
g e o g r a f s k e p o i z k u s e .
T o l i k š e n o b s e g jc o b d r ž a l G e o g r a f s k i institut vsa p r e d v o j n a leta, m e d d r u g o s v e t o v n o v o j n o in p o njej, k o so m u k o n č n o dodelili š e d v e sobi v p r v e m n a d s t r o p j u iste s t a v b e . M e d t e m se je n a m r e č že p o v e č a l o število institutskega osebja, knjižni fond pa je ž e t a k o p o r a s t e l , d a s m o ga hranili na knjižnih policah v več s o b a h in še v n e k a j o m a r a h , ki s o stale k a r na h o d n i k u . N a š o p r o s t o r s k o stisko je k o n č n o 1. 1961 rešila d o g r a d i t e v s e d a n j e g a poslopja F i l o z o f s k e f a k u l t e t e na A š k e r č e v i ulici v Ljubljani, k a m o r s m o se preselili tudi geografi. T u je tudi naša o d d e l č n a ( p r e j institutska) knjiž
nica k o n č n o dobila u s t r e z n e p r o s t o r e : d v a velika za h r a m b o knjižnega gradiva o z . z e m l j e v i d o v t e r tri m a n j š e s o b e za k a t a l o g e , bibliotekarje in za o d d e l č n o čitalnico za š t u d e n t e . T o d a v o b d o b j u 1961-1988 je število z v e z k o v in z e m l j e v i d o v z o p e t t a k o n a r a s t l o (za 34.152 e n o t , od 31.126 na 65.278), d a postaja p r o s t o r s k a stiska v s e večja.
Z a e n k r a t s m o j o d e l n o rešili z n o v i m i o m a r a m i na hodniku, k a m o r b o m o spravili s t a r e j š e knjige in revije.
K N J I Ž N I F O N D L e t o v c e l o t i knjige,
separati, atlasi
revije (letniki)
s e m i n a r s k e zemljevidi, d i p l o m s k e diapozitivi naloge
1979 1980 1981 1 9 8 2 1983 1984 1985 1986 1987 1 9 8 8
5 3 . 7 2 2 55.442 57.051 58.503 59.699 60.765 61.874 63.018 64.218 6 5 . 2 7 8
13.644 14.179 14.642 15.286 15.771 16.257 16.769 17.249 17.713 18.169
8.415 8.579 8.799 9.012 9.195 9.397 9.616 9.879 10.095 10.348
2.016 2.078 2 . 2 0 6 2 . 2 8 8 2.352 2.412 2.449 2.501 2.536 2.573
29.647 30.606 31.404 31.922 32.381 32.699 33.040 33.3S9 33.874 34.188
L E T N I P R I R A S T ( v c e l o t i ) T E K O Č E R E V I J E L e t o knjižno
gradivo
z e m l j e v i d i , d i a p o z i t i v i
R E V I J E ( p o n a s l o v u )
I Z P O S O J E N O K N J I Ž N O G R A D I V O IN Z E M L J E V I D I 1979
1980 1981 1982 19S3 1984 1985 1986 1987 1988
710 (2.859) 761 (1.720) 811 (1.609) 9 3 9 (1.457) 554 (1.191) 7 4 8 (1.066) 76S (1.109) 7 9 5 (1.144) 715 (1.200) 7 4 6 (1.060)
2.149 9 5 9 7 9 8 518 6 3 7 318 341 3 4 9 4 8 5 314
2 3 0 2 0 8 177 214 162 2 0 4 214 216 189 2 3 4
9.632 12.039 17.930 14.143 15.642 15.169 17.434 17.107 17.746 19.948
V zadnjih d e s e t i h letih (1979-1988) je n a š celotni f o n d porastel s 53.722 na 65.278 enot, t a k o da sodi knjižnica O d d e l k a za geografijo m e d največje na Filozofski fakul
teti in jc o b e n e m tudi največja g e o g r a f s k a knjižnica v Sloveniji. K o t jc r a z v i d n o iz tabele, s m o o b k o n c u 1. 1988 imeli 18.169 knjig, s e p a r a t o v in a t l a s o v , 10.348 letnikov p r e d v s e m geografskih revij, 2.573 s e m i n a r s k i h in diplomskih nalog ter 34.1S8 zemlje
vidov in diapozitivov.
Pri t e m naj o m e n i m o , d a n e k a j o d t e g a g r a d i v a p r i p a d a knjižnici G e o g r a f s k e g a dru
štva Slovenije, ki je nastala i s t o č a s n o k o t d r u š t v o s a m o (1. 1922) t e r s e jc t e k o m let od p r v o t n i h , v g l a v n e m d a r o v a n i h 156 knjig 1. 1926 ( 2 ) p o v e č a l a na današnjih 4.983 enot (1.112 knjig in 3.871 l e t n i k o v revij). N j e n f o n d se je večal p r e d v s e m na r a č u n z a m e n j a v e društ%renega glasila G e o g r a f s k e g a v e s t n i k a z m n o g i m i d o m a č i m i in tujimi geografskimi revijami (I. 1926 s o pošiljali G e o g r a f s k i vestnik na 31 n a s l o v o v ( 2 ) , I.
1930 na 9 2 (3) in 1.1934 že 119-im n a s l o v n i k o m d o m a in v tujini (4). G e o g r a f s k o d r u štvo Slovenije je i m e l o v s v o j e m p o s l o v n e m o z . u p r a v n e m o d b o r u dolga leta ( o d I.
1922-1968) tudi p o s e b n e g a o d b o r n i k a , knjižničarja. V e n d a r že o d 1. 1969 dalje d r u - števna knjižnica ne r a s t e v e č , k e r jc t e d a j O d d e l e k za geografijo pričel o d k u p o v a t i G e o g r a f s k i vestnik od G e o g r a f s k e g a d r u š t v a Slovenije in s t e m p r e v z e l v s o s k r b za z a m e n j a v o tega glasila z r a z n i m i d o m a č i m i in tujimi geografskimi revijami.
T a k o s m o zadnjo š t e v i l k o G e o g r a f s k e g a v e s t n i k a za 1.1988 razposlali na 131 n a s l o v o v in od t a m prejeli p r a v t o l i k š n o število raznih g e o g r a f s k i h časopisov. O d tega je šlo 36 izvodov p o Jugoslaviji ( S R S - 17, S F R J - 1 9 ) , 9 5 pa v i n o z e m s t v o ( E v r o p a - 84, ostali svet - 11). V z a m e n o p a zadnja leta p o š i l j a m o tudi Dela O d d e l k a za geografijo Filo
zofske f a k u l t e t e in t o 2 6 z v e z k o v p o Jugoslaviji ( S R S - 12, S F R J - 14) in 51 v ino
z e m s t v o ( E v r o p a - 45, ostali s v e t - 6). S k u p a j s m o t a k o letos razposlali iz n a š e knjiž
nice v z a m e n o 2 0 8 i z v o d o v citiranih r e v i j . Z a n j e p r e j e m a m o številne k v a l i t e t n e geografske in njim s o r o d n e revije iz s k o r a j vseh e v r o p s k i h d r ž a v ( n a j v e č iz Z v e z n e
r e p u b l i k e N e m č i j e ) , n e k a t e r e pa tudi iz ostalih k o n t i n e n t o v (z izjemo A f r i k e ) . Z njimi se v naši knjižnici zbira b o g a t o , a k t u a l n o s t r o k o v n o - z n a n s t v e n o gradivo, ki je n e p r e c e n l j i v e v r e d n o s t i za n a š o s t r o k o . Seveda m o r a m o n e k a t e r e p o m e m b n e ino
z e m s k e g e o g r a f s k e revije t u d i k u p o v a t i p r e k o založb (1.1988 - 2 0 n a s l o v o v ) .
V e l i k o s k r b p o s v e č a m o v knjižnici tudi pravilni izbiri pri n a r o č a n j u p r e d v s e m ino
z e m s k i h s t r o k o v n i h knjig in a t l a s o v . Z a t o sistematično z a s l e d u j e m o recenzije v tujem r e v i a l n e m tisku, r a z n e bibliografije in knjigotrške kataloge, da bi oskrbeli knjižnico vsaj z v s e m i t e m e l j n i m i , n a j p o m e m b n e j š i m i ter za naše k o n k r e t n e p o t r e b e najbolj a k t u a l n i m i d o m a č i m i in tujimi deli.
V oddelčni knjižnici h r a n i m o tudi s e m i n a r s k e naloge in diplomska dela (1. 19S8 že 2.573 i z v o d o v ) š t u d e n t o v geografije o d prvih let visokošolskega študija geografije v Ljubljani d o d a n e s .
V sklopu knjižnice O d d e l k a za geografijo je tudi k a r t o g r a f s k a zbirka. P r v o t n a inšti- t u t s k a zbirka je bila z b i r k a p r e t e ž n o topografskih, p o m o r s k i h , geoloških in stenskih k a r t , ki so jih uporabljali pri p r e d a v a n j i h . Iz leta v leto pa je k a r t o g r a f s k a zbirka šte
vilčno in v s e b i n s k o rasla in o b k o n c u 1. 19S8 štela že 32.628 najrazličnejših kart.
Z a d n j a leta prirast k a r t o g r a f s k e g a g r a d i v a presega 300 izvodov kart letno. Večji del k a r t k u p i m o , č e p r a v tudi d a r o v i niso redki. Pred leti je V o j n o g e o g r a f s k i inštitut iz B e o g r a d a podaril z b i r k o t o p o g r a f s k i h k a r t meril 1 : 50.000, 1 : 100.000 in 1 : 2 0 0 . 0 0 0 za c e l o t n o o z e m l j e J u g o s l a v i j e . Ž c n e k a j let pa s o d e l u j e m o tudi z o s r e d n j i m a k a r t o g r a f s k i m a institucijama v Sloveniji - G e o d e t s k i m z a v o d o m SRS in I n š t i t u t o m za g e o d e z i j o in f o t o g r a m e t r i j o , k a t e r i n a m r e d n o , b r e z p l a č n o pošiljata vsak p r i m e r e k n o v o izdelane k a r t e . Z a p o t r e b e p e d a g o š k e g a in raziskovalnega dela sistematično z b i r a m o t i s k a n e k a r t e , ki p r i k a z u j e j o o z e m l j e Slovenije bodisi splošne p r e g l e d n e k a r t e ali t e m a t s k e k a r t e . P o v e č u j e m o tudi zbirko kart s p o d r o č j a Jugoslavije in osta
lih d e l o v s v e t a .
Obiskovalci k a r t o g r a f s k e z b i r k e s o p r e t e ž n o študenti našega o d d e l k a , k a t e r i m je k a r t a nujen p r i p o m o č e k pri Študiju k o t tudi izdelavi raznih pisnih nalog. Z veseljem pa u g o t a v j a m o , d a je v e d n o v e č o b i s k o v a l c e v tudi iz vrst š t u d e n t o v ostalih strok na univerzi, ali drugih, ki p o t r e b u j e j o k a r t o k o t p r i p o m o č e k na p o t o v a n j u ali pri stro
k o v n e m delu. V letu 1988 s m o 5.476 o b i s k o v a l c e m izposodili 5.230 kart. Z a r a d i v e d n o večjega števila k a r t in u p o r a b n i k o v postaja prostor, ki jc n a m e n j e n kartograf
ski zbirki (v n j e m p a d e l u j e j o še d r u g e neknjižnične d e j a v n o s t i ) p r e t e s e n in bolj p o d o b e n skladišču k a r t , k o t s o d o b n o urejeni zbirki kart.
Poleg kart je v k a r t o g r a f s k i zbirki tudi kolekcija diapozitivov in a e r o f o t o p o s n e t k o v za p o s a m e z n e p r e d e l e Slovenije. I z m e d kart je najobsežnejša zbirka topografskih
ZAMENA GEOGRAFSKEGA VESTNIKA
k a r t v merilih 1 : 25.000 d o 1 : 200.000 za o z e m l j e Slovenije in Jugoslavije t e r t e m e l j nih t o p o g r a f s k i h n a č r t o v v merilu 1 : 5.000 in 1:10.000 za SR Slovenijo. Z a s l o v e n s k o o z e m l j e i m a m o različne izdaje kart 1 : 2 5 . 0 0 0 , 1 : 50.000 in 1:100.000, ki so izšle m e d o b e m a v o j n a m a , d o najnovejših izdaj t o p o g r a f s k e k a r t e 1 : 25.000 in 1 : 50.000. P o s e b n o s t n a š e zbirke s o s t a r e avstrijske t o p o g r a f s k e k a r t e 1 : 25.000 in 1 : 75.000 iz d r u g e polovice 19. stoletja. Relief je na njih š e u p o d o b l j e n z m e t o d o L e h m a n o v i h črtk.
Z a n i m i v a je tudi z b i r k a preglednih geografskih kart za o z e m l j e SR Slovenije v m e r i lih 1 : 250.000, 1 : 400.000 in 1 : 750.000, ki se zaradi preglednosti in m r e ž e u p r a v n e r a z d e l i t e v p o g o s t o u p o r a b l j a j o kot podloga pri s e m i n a r s k e m delu. P o s e b n o m e s t o v k a r t o g r a f s k i zbirki i m a j o s t e n s k e k a r t e . V vseh letih se jih je n a b r a l o žc 196.
I z m e d t e m a t s k i h k a r t n e s m e m o p r e z r e t i zbirke geoloških kart Slovenije v merilu 1 : 100.000, ki izhajajo ž e o d leta 1967 dalje. P o k r i v a j o že s k o r a j c e l o t e n teritorij SR Slovenije. V s a k i k a r t i je d o d a n t o l m a č . Z a č e l e so izhajati tudi p e d o l o š k e k a r t e Slovni- je v merilu 1 : 50.000, tudi te imajo priložen t o l m a č . D o s e d a j s o izšle tri sekcije M u r ska S o b o t a , P t u j in L j u b l j a n a . V zadnjih desetih letih jc v Sloveniji k a r t o g r a f i j a zelo n a p r e d o v a l a . N a p r e d e k jc o č i t e n v tehniki izdelave kart, prikazu in vsebini kartograf
skih e l e m e n t o v in sami izdajateljski d e j a v n o s t i . T o se o d r a ž a tudi v velikem številu k a r t n a m e n j e n i h š i r š e m u k r o g u u p o r a b n i k o v . M e d njimi velja o m e n i t i turistične kar
t e . V naši zbirki h r a n i m o z b i r k o občinskih kart Slovenije v merilu 1 : 50.000 ter v ostalih merilih, z b i r k o n a č r t o v in k a r t naselij in mest, a v t o k a r t e , planinske k a r t e in izletniške k a r t e . Z b i r a m o pa tudi a v t o k a r t e in n a č r t e mest za Jugoslavijo in e v r o p s k e d r ž a v e . K a d a r o b i s k o v a l c e k a r t o g r a f s k e z b i r k e z a n i m a j o k a r t e bolj oddaljenih p r e d e lov n e e v r o p s k i h d r ž a v , pa najpogosteje u p o r a b i j o z b i r k o kart iz a m e r i š k e revije N a t i o n a l g e o g r a p h i e (145 i z v o d o v ) .
Poleg z g o r a j n a v e d e n i h zbirk k a r t i m a m o v k a r t o g r a f s k i zbirki še d r u g e k a r t e . M e d njimi n a j n a v e d e m le n e k a t e r e : h i p s o m e t r i č n e k a r t e za Slovenijo, p o m o r s k e k a r t e J a d r a n a , k a r t e u p r a v n e m r e ž e S R Slovenije in d r u g e .
V s e g r a d i v o , ki prispe v knjižnico (knjige, s e p a r a t e , atlase, vse p o m e m b n e j š e r a z p r a v e iz v s e h t e k o č i h revij, d i p l o m s k e naloge, z e m l j e v i d e ) sproti k a t a l o g i z i r a m o p o m e d n a r o d n i h bibliotekarskih pravilih. N a t o ga še klasificiramo, k a r p o m e n i , da m u s p o m o č j o p o s e b n i h b e s e d - gesel ( z b r a n i h v p o s e b n e m z a t o p r i r e j e n e m g e s l o v n i k u ) n a t a n č n e j e o p r e d e l i m o v s e b i n o , n a k a r k a t a l o ž n e listke v l o ž i m o p o a b e c e d i v naš a b e c e d n o - i m e n s k i ( p o a v t o r j i h ali n a s l o v u ) in pod ustreznimi gesli tudi v n a š sistem
ski katalog. Slednji je v s k l a d u s p o v p r a š e v a n j i naših u p o r a b n i k o v in s p o t r e b a m i naše s t r o k e u r e j e n p o p o s a m e z n i h d r ž a v a h o z . regijah in p o vsebini tj. p o p o s a m e z n i h geografskih p a n o g a h . Še p o s e b n o p o d r o b n o je s e v e d a r a z d e l a n sistematski k a t a l o g za Slovenijo in J u g o s l a v i j a
V knjižnici O d d e l k a za g e o g r a f i j o p o s v e č a m o veliko p o z o r n o s t tudi delu z u p o r a b n i k i n a š e l i t e r a t u r e . Knjižnica je o d p r t a ves t e d e n razen s o b o t e celo d o p o l d n e in trikrat t e d e n s k o t u d i p o p o l d a n ( v t o r e k , s r e d o in č e t r t e k ) , s k u p a j t o r e j k a r 4 8 ur n a t e d e n . O b i s k o v a l c e m knjižnice p o m a g a m o s s t r o k o v n i m i nasveti v zvezi z iskanjem raznih p o d a t k o v , s t r o k o v n e l i t e r a t u r e in p o d o b n o . Izposoja na d o m in v čitalnico jc zadnja leta n e k a j p r e s e g a l a 17.000 e n o t knjižničnega gradiva in kart, zadnje leto pa je p r e d v s e m z a r a d i i n t e n z i v n e j š e g a , bolj s e m i n a r s k e g a dela s slušatelji p r v e g a letnika, kjer je š t u d e n t o v n a j v e č , poskočila k a r na 19.948 i z v o d o v .
Š t u d e n t e - n o v i n c e v s a k o l e t o jeseni s p r e j m e m o v naših prostorih, jim o b t e m r a z k a - ž e m o n a š o k n j i ž n i c o , o b e n e m pa jih s e z n a n i m o s katalogi (naši katalogi o b s e g a j o n a m r e č k a r 2 0 0 p r e d a l č k o v ) t e r c o k a ž e m o , k a k o in kje je v njih t r e b a iskati z a ž e l e n o l i t e r a t u r o . O b t e m obisku d o b i j o š t u d e n t i tudi p o s e b e n "vodič", v k a t e r e m n a j d e j o o s n o v n e p o d a t k e o naši o d d e l č n i knjižnici ter čisto t e h n i č n e n a p o t k e o n j e n e m d e l o v a n j u . D a bi jih ž e na z a č e t k u študija še intenzivneje seznanili z našimi katalogi in z i s k a n j e m l i t e r a t u r e v njih, m o r a j o novinci p r e d izpitom iz U%'oda v geografijo v 1.
l e t n i k u o p r a v i t i pri n a s iz t e g a tudi p o s e b n o p i s m e n o vajo.
V s e s k o z i pa s m o želeli tudi s p r o t i seznanjati n a š e u p o r a b n i k e z n o v o g e o g r a f s k o lite
r a t u r o . V ta n a m e n že v r s t o let i z d a j a m o mesečni knjižnični bilten s s e z n a m o m v t e m m e s e c u prispelih knjig, p o m e m b n e j š i h in za nas še p o s e b n o aktualnih r a z p r a v iz pri
spelih revij t e r z e m l j e v i d o v . T a s e z n a m a p r e j m e j o p e d a g o š k o - z n a n s t v e n i delavci n a š e g a o d d e l k a , p o š i l j a m o p a ga tudi g e o g r a f o m p o ostalih geografskih in drugih ins
titucijah ter z a v o d i h v Ljubljani in M a r i b o r u , v z a d n j e m času pa na njihovo željo tudi t r e m p r o f e s o r j e m geografije z u n i v e r z e v C e l o v c u . M e s e č n o r a z p c š l j e m o okoli 4 0 i z v o d o v b i l t e n a . H k r a t i pa b i b l i o t c k a r k e o b j a v l j a m o poročila o n e k a t e r i h n o v i h slo
v e n s k i h in j u g o s l o v a n s k i h knjigah in revijah v p o l j u d n o - g e o g r a f s k e m časopisu, G e o g r a f s k e m o b z o r n i k u .
M e d d e j a v n o s t i n a š e knjižnice sodi tudi sodelovanje pri pripravi raznih knjižnih raz
s t a v , bodisi v o k v i r u F i l o z o f s k e f a k u l t e t e , bodisi o b z b o r o v a n j i h slovenskih g e o g r a f o v ali d r u g i h p r i r e d i t v a h v o k v i r u d e j a v n o s t i Z v e z e geografskih d r u š t e v Slovenije. Bibli- o t e k a r k e pa s e a k t i v n o u d e j s t v u j e m o tudi na bibliografskem p o d r o č j u . T a k o so bile d o s l e j o b j a v l j e n e n a s l e d n j e n a š e g e o g r a f s k e bibliografije: T a t j a n a Šifrer: Slovenska g e o g r a f s k a bibliografija za o b d o b j e 1960-1965, Ljubljana 1966 ( s k u p a j z M i r o Lojk);
S l o v e n s k a g e o g r a f s k a bibliografija za leto 1967, Ljubljana 1968) ( s k u p a j z M i r o Lojk);
Bibliografija d e l o industrijski geografiji Jugoslavije 1945-1978, Ljubljana 19S5. J a n j a T u r k ( r o j . M i k l a v c ) : Bibliografija ožje D o l e n j s k e in Bele krajine (1945-1984), v: D o l e njska zemlja in ljudje, L j u b l j a n a 1984 ( s k u p a j z M o j c o Z u p a n č i č ) ; Bibliografija G e o g r a f s k e g a o b z o r n i k a I (1954) - X X X I (1984), G e o g r a f s k i o b z o r n i k 1985; Bibliografija v tujini o b j a v l j e n i h del č l a n o v O d d e l k a za geografijo 1945-1984, Dela O d d e l k a za g e o g r a f i j o F i l o z o f s k e f a k u l t e t e U n i v e r z e E d v a r d a Kardelja v Ljubljani 19S5.
V knjižnici O d d e l k a za geografijo s m o v zadnjih letih z a p o s l e n e štiri knjižnične dela
v k e : bibliotekarski s v e t o v a l e c T a t j a n a Šifrer ( o d 1. 1954, u p o k o j e n a 1.1989), bibliote
kar specialist J a n j a T u r k ( o d 1. 1979), bibliotekarki M o j c a D o l g a n - P e t r i č ( o d 1.1987) in Ida K n e z (od 1.1989) ter višja knjižna m a n i p u l a n t k a T o n č k a A b b a d ( o d 1.1972).
L I T E R A T U R A
G a v a z z i A., 1922: Geografijski institut sveučilišta u Ljubljani. - N a s t a v n i vjesnik, Z a g r e b : k n j . X X X (1922), str. 536-539.
G e o g r a f s k i vestnik 1926, Ljubljana: II (1926), str. 5 8 , 1 7 2 .
G e o g r a f s k i vestnik 1929-1930, Ljubljana: V - V I (1929-30), str. 230.
G e o g r a f s k i vestnik 1934, Ljubljana: X (1934), str. 2 2 3 - 2 2 8 .
T u r k J., 1987: K a r t o g r a f s k a d e j a v n o s t v Sloveniji (1977-1987) in njena p r e d s t a v i t e v v geografski periodiki, Ljubljana.
