UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN
OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE
Tadej DAGARIN
VREDNOSTNE TARIFE ZA NEKATERE DREVESNE VRSTE V SLOVENIJI
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE
Tadej DAGARIN
VREDNOSTNE TARIFE ZA NEKATERE DREVESNE VRSTE V SLOVENIJI
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja
TARIFFS FOR TREE VALUE ESTIMATION FOR SELECTED TREE SPECIES IN SLOVENIA
B. Sc THESIS
Professional Study Programmes
Ljubljana, 2021
II
Diplomsko delo je zaključek visokošolskega strokovnega študija Gozdarstva 1. stopnje na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Komisija za študijska in študentska vprašanja Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF je dne 20. 5. 2021 sprejela temo diplomskega dela. Za mentorja je bil imenovan doc.
dr. Matija Klopčič, za recenzenta pa prof. dr. Andrej Bončina.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik:
Član:
Član:
Datum zagovora:
Tadej Dagarin
III
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Dv1
DK GDK 566(497.4)(043.2)=163.6
KG vrednostne tarife, sortimentacija, kakovostni razredi
AV DAGARIN, Tadej
SA KLOPČIČ, Matija (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
LI 2021
IN VREDNOSTNE TARIFE ZA NEKATERE DREVESNE VRSTE V
SLOVENIJI
TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij – 1. stopnja) OP VIII, 34 str., 5 pregl., 7 sl., 14 pril., 18 vir.
IJ sl
JI sl/en
AI
Vrednostne tarife prikazujejo naraščanje vrednosti drevesa določene vrste z njegovim prsnim premerom v različnih kakovostnih razredih. Na podlagi hipotetične sortimentacije po kakovostnih razredih so bile za šest avtohtonih drevesnih vrst (jelka, smreka, rdeči bor, bukev, gorski javor, dob/graden) izdelane vrednostne tarife za izbrane tarifne razrede volumenskih tarif. Sortimentacija je bila narejena na podlagi izračunanih višin in premerov dreves in pri tem so bile upoštevane s pravilnikom predpisane dimenzije posameznih sortimentov. Vrednostne tarife so bile primerjane glede na drevesno vrsto in izbran tarifni razred. Ugotovljeno je bilo, da imata drevesna vrsta in tarifni razred volumenskih tarif velik vpliv na vrednost drevesa. Z višjim tarifnim razredom se volumen sortimentov v drevesu poveča, s tem pa se poveča tudi njegova vrednost. Drevesne vrste imajo na trgu različno ceno, zato se vrednostne tarife med vrstami lahko zelo razlikujejo. Pri povprečni kakovosti dreves listavci dosegajo višjo vrednost od iglavcev. Izmed analiziranih drevesnih vrst dosega najvišje vrednosti hrast, najnižje pa bor. Razlike v vrednosti med kakovostnimi razredi iste drevesne vrste naraščajo progresivno z naraščanjem prsnega premera in z višanjem tarifnega razreda volumenskih tarif.
IV KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Dv1
DC FDC 566(497.4)(043.2)=163.6
CX tarrifs for tree value estimation, assortment quality, timber quality
AU DAGARIN, Tadej
AA KLOPČIČ, Matija (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Forestry and Renewable Forest Resources
PY 2021
TI TARIFFS FOR TREE VALUE ESTIMATION FOR SELECTED TREE
SPECIES IN SLOVENIA
DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes) NO VIII, 34 p., 5 tab., 7 fig., 14 ann., 18 ref.
LA sl
AL sl/en
AB
Tariffs for tree value estimation represent curves of increasing value of a tree of a certain tree species and quality with the increase of its diameter at breast height (dbh). Based on a hypothetical assortment structure by quality classes, the tariffs were made for six native tree species (European silver fir, Norway spruce, Scots pine, European beech, sycamore maple, pedunculate/sessile oak) and applied to selected volume tariff's classes. The assortment structure of trees was determined on the basis of calculated tree heights and dbh, complying with the legal requirements for dimensions of assortments. Tariffs for tree value estimation were compared by tree species and selected volume tariff's classes. It was determined that tree species and the volume tariff's class have a significant influence on the value of a tree. The volume of assortments in a tree increases with the higher volume tariff's class, which consequently increases the value of a tree. Tariffs for tree value estimation can differ a lot between tree species, which is explained by the differences in value of timber on the market. Comparing the values of the average quality trees, broadleaves showed higher values than conifers. Our results showed that among the analyzed tree species, oak reaches the highest values while Scots pine the lowest. The differences in values among the quality classes of the same tree species increase progressively with an increase of dbh and an increase of the volume tariff's class.
V KAZALO VSEBINE
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ...III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ...V KAZALO PREGLEDNIC ... VI KAZALO SLIK ... VII KAZALO PRILOG ... VIII
1 UVOD ... 1
1.1 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE... 2
2 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV ... 4
3 METODE DELA ... 8
3.1 POSTOPEK SORTIMENTACIJE ... 8
3.2 IZRAČUN VREDNOSTI SORTIMENTOV IN VREDNOSTI DREVESA TER IZRIS VREDNOSTNIH TARIF... 12
4 REZULTATI... 14
4.1 VPLIV TARIFNEGA RAZREDA NA VREDNOSTNE TARIFE... 14
4.2 PRIMERJAVA VREDNOSTNIH TARIF MED VRSTAMI... 20
5 RAZPRAVA ... 28
5.1 VPLIV TARIFNEGA RAZREDA ... 29
5.2 VPLIV DREVESNE VRSTE ... 29
6 POVZETEK ... 31
7 VIRI... 33
ZAHVALA ... 35
PRILOGE ... 36
VI KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Sortimentna struktura smreke, prikazana z deleži posameznih sortimentov, v povprečnem kakovostnem razredu pri izbranih tarifnih razredih ... 11 Preglednica 2: Cene sortimentov po drevesnih vrstah, ki smo jih uporabili za izračun vrednostnih tarif (Cenik …, 2021) ... 13 Preglednica 3: Primerjava vrednosti dreves smreke glede na tarifni razred s pomočjo indeksov s stalno osnovo... 16 Preglednica 4: Primerjava vrednosti dreves bukve glede na tarifni razred; prikazani so indeksi s stalno osnovo, osnova je vrednost drevesa posameznega kakovostn ega razreda in izbranega prsnega premera... 19 Preglednica 5: Primerjava vrednostnih tarif posameznih kakovostnih razredov med vrstami v tarifnem razredu V7 z indeksi s stalno osnovo ... 24
VII KAZALO SLIK
Slika 1: Primerjava vrednostnih tarif za tri izbrane volumenske tarifne razrede za smreko ... 15 Slika 2: Primerjava vrednostnih tarif za tri izbrane volumenske tarifne razrede za bukev. 18 Slika 3: Povprečna vrednost listavcev in iglavcev za posamezne tarifne razrede pri
povprečni kakovosti... 21 Slika 4: Primerjava vrednostnih tarif med drevesnimi vrstami v treh kakovostnih razredih pri tarifi V7 ... 22 Slika 5: Primerjava vrednostnih tarif med drevesnimi vrstami v najboljšem kakovostnem razredu pri tarifi V7 ... 23 Slika 6: Primerjava vrednostnih tarif iglavcev v tarifnem razredu V7... 26 Slika 7: Primerjava vrednostnih tarif listavcev v tarifnem razredu V7 ... 27
VIII KAZALO PRILOG
Priloga A1: Prikaz deležev posameznih sortimentov pri sortimentaciji smreke... 36
Priloga A2: Prikaz deležev posameznih sortimentov pri sortimentaciji jelke ... 37
Priloga A3: Prikaz deležev posameznih sortimentov pri sortimentaciji bora ... 38
Priloga A4: Prikaz deležev posameznih sortimentov pri sortimentaciji bukve ... 39
Priloga A5: Prikaz deležev posameznih sortimentov pri sortimentaciji gorskega javorja.. 40
Priloga A6: Prikaz deležev posameznih sortimentov pri sortimentaciji hrasta... 41
Priloga B1: Primerjava vrednostnih tarif za tri izbrane volumenske tarifne razrede za jelko ... 42
Priloga B2: Primerjava vrednostnih tarif za tri izbrane volumenske tarifne razrede za bor 43 Priloga B3: Primerjava vrednostnih tarif za tri izbrane volumenske tarifne razrede za gorski javor ... 44
Priloga B4: Primerjava vrednostnih tarif za tri izbrane volumenske tarifne razrede za hrast ... 45
Priloga C1: Primerjava vrednostnih tarif iglavcev v tarifnem razredu V3/4 ... 46
Priloga C2: Primerjava vrednostnih tarif listavcev v tarifnem razredu V3/4 ... 47
Priloga C3: Primerjava vrednostnih tarif iglavcev v tarifnem razredu V10 ... 48
Priloga C4: Primerjava vrednostnih tarif listavcev v tarifnem razredu V10 ... 49
1 1 UVOD
Lesna proizvodnja predstavlja gospodarsko najpomembnejšo dejavnost v povezavi z gozdnimi viri (Lipoglavšek, 1988). Temelji na proizvodnji biomase v gozdnem ekosistemu in zadovoljuje človekove potrebe po lesu. Lastnikom lahko predstavlja možnost dodatnega zaslužka, lahko pa tudi glavni vir preživetja. Pridobivanje lesa prinaša možnosti zaposlitve v gozdarskih podjetjih in v podjetjih žagarske oziroma lesne industrije.
Uresničevanje ekonomskih ciljev gospodarjenja temelji na proizvodnji lesa. V gozdovih z večjo ekonomsko vrednostjo lahko pričakujemo večje donose (Bončina, 2009). Na denarno vrednost gozdov močno vpliva kakovostna sestava dreves v gozdu. Ta določa, kakšne sortimente lahko pridobivamo in kakšen prihodek proizvodnja lesa lastniku gozda pravzaprav omogoča. Kakovost določajo dimenzije drevesa, prvenstveno premer debla, oblika debla in prisotnost zunanjih in notranjih napak lesa (Lipoglavšek, 1988). Večjo vrednost dosegajo drevesa večjih dimenzij, z ravnim polnolesnim deblom in čim manj oziroma nič napakami lesa.
Na kakovost drevja lahko vplivamo z rednimi in predvsem pravočasnimi negovalnimi ukrepi (Diaci, 2006). Če želimo vzgojiti kakovostna drevesa, je pomembna že nega v mladosti. Z ustreznim ukrepanjem v gošči lahko poskrbimo za dobro kakovost dreves v letvenjaku, kjer na podlagi kakovostnih znakov nadaljujemo z izbiralnim redčenjem, s katerim pospešujemo najboljša drevesa v sestoju, njihove konkurente pa odstranjujemo.
Izbiralna redčenja se z razvojem sestoja ponavljajo dokler nimamo v debeljaku praviloma več kot 100 kakovostnih in vitalnih izbrancev na hektar. Za pridobivanje najkakovostnejše hlodovine pride v poštev lahko tudi obvejevanje.
Vrednost gozda lahko ugotavljamo s pomočjo podatkov o sortimentaciji dreves v njem.
Sortimentacija pomeni ocenjevanje deležev posameznih sortimentov v drevesu. Je odraz njegove kakovosti in omogoča oceno njegove vrednosti brez stroškov poseka in spravila.
Če se izvede na ravni gozdnega sestoja ali gozdnega območja, se na podlagi deležev posameznih sortimentov v lesni zalogi vidi, ali je kakovostna struktura gozda ugodna.
Velik vpliv na vrednost ima trg z lesom. Cene posameznih sortimentov niso statične, temveč se spreminjajo zaradi različnih dejavnikov (Lipoglavšek, 1988). Trg lahko
2
postane zasičen z določenimi sortimenti, sploh če gozdove prizadenejo ujme, kar pomeni velik delež sortimentov nižje kakovosti iz sanacijskih sečenj.
S trgom lesa je pomembno povezana tudi drevesna sestava gozda. Drevesne vrste imajo praviloma zelo različno vrednost na trgu, sortimenti določenih drevesnih vrst stalno dosegajo višje cene kot sortimenti iste kakovosti drugih drevesnih vrst. Najboljši sortimenti gradna in doba (v nadaljevanju hrast) in gorskega javorja tako na prostorninsko enoto praviloma dosegajo mnogokratnik cene najboljših sortimentov bukve in smreke (SURS, 2021). Zato je v sklopu gozdnogojitvenih ukrepov na ustreznih rastiščih in z vidika ekonomske vloge gozda smiselno pospeševati vrste, ki na trgu dosegajo višje cene.
Pogosto so takšne manjšinske vrste, ki se v gozdovih pojavljajo redkeje. Prispevajo k biotski raznovrstnosti in imajo zaradi visokih cen kakovostnih sortimentov poleg ekološkega tudi ekonomski pomen. Primeri takih vrst so divja češnja, gorski javor, brek, navadni oreh.
Razmerja med vrednostjo posameznih drevesnih vrst nam lahko dobro prikažejo vrednostne tarife (Bachmann, 1999). Za vsak tarifni razred lahko po drevesnih vrstah in kakovostnih razredih primerjamo, kako se spreminja vrednost drevesa glede na njegov prsni premer. Vrednosti lahko primerjamo tudi med tarifnimi razredi in ugotavljamo vpliv produktivnosti rastišča na vrednost drevesa.
1.1 NAMEN, CILJI IN HIPOTEZE
Ker pri nas vrednostnih tarif ni še nihče izdelal, je bil namen naše raziskave narediti prvi primer vrednostnih tarif za šest glavnih drevesnih vrst. Tarife dajejo uporabniku okvirno informacijo o vrednosti drevesa neke vrste pri določenih dimenzijah in kakovosti. Služijo lahko tako terenskim gozdarjem kot načrtovalcem in lastnikom ter upraviteljem gozdov, seveda so pa lahko tudi podlaga za nadaljnje raziskave na tem področju.
3 Operativni cilji naloge so bili naslednji:
• poskusno izdelati vrednostne tarife za prevladujoče drevesne vrste slovenskih gozdov za izbrane volumenske tarifne razrede;
• ugotoviti vpliv tarifnega razreda in kakovostnega razreda drevesa na vrednostne tarife;
• primerjati vrednost dreves, določeno z vrednostnimi tarifami, med drevesnimi vrstami.
Postavili smo naslednje hipoteze:
H1: Višji tarifni razred volumenskih tarif pomeni večji volumen sortimentov in posledično tudi večjo vrednost drevesa.
H2: Razlike v vrednosti dreves iste drevesne vrste in različnih kakovostnih razredov naraščajo progresivno z naraščanjem prsnega premera, pa tudi z višanjem tarifnega razreda volumenskih tarif.
H3: Drevesna vrsta ima bistven vpliv na vrednost drevesa. Izmed analiziranih drevesnih vrst najvišje vrednosti dreves pričakujemo pri hrastu, najnižje pa pri bukvi.
H4: Pri povprečni kakovosti je vrednost iglavcev višja od vrednosti listavcev.
4 2 PREGLED DOSEDANJIH RAZISKAV
Za Švico je vrednostne tarife naredil Bachmann (1999). Kakovost dreves je ločil na 5 razredov in glede na drevesno vrsto vsakemu določil sortimentacijo in vrednost drevesa glede na prsni premer. Najslabši sortiment predstavlja les za vezane plošče. Tarife posameznih vrst je potem še primerjal znotraj skupnega kakovostnega razreda. Navaja, da na kakovostne znake dreves najbolj vpliva genetska predispozicija za pozitivne lastnosti, kraj rasti, starost in več zunanjih dejavnikov, kot so na primer poškodbe, hitrost priraščanja, oblika debla. Dodaja, da na vrednost drevesa poleg kakovosti vplivajo še stroški pridobivanja lesa, ki so prav tako odvisni od različnih dejavnikov, največji vpliv pa imajo vrsta, dimenzije, volumen. Cene sortimentov so neposredno odvisne od trga lesa.
Vrednostne tarife za Slovenijo še niso bile izdelane. Narejenih je bilo več raziskav, ki se nanašajo na kakovostno strukturo ter vrednost dreves in sestojev. Podatke o kakovostni strukturi drevja so večinoma dobili z ugotavljanjem sortimentacije posekanih dreves na območju raziskav in zato pri tem poleg dimenzij upoštevali tudi napake. V omenjenih raziskavah so pri klasifikaciji hlodovine večinoma uporabljali jugoslovanske standarde (JUS), ki danes niso več v veljavi.
Rebula (1996) je v svoji raziskavi izdelal sortimentne in vrednostne tablice za jelko. Vzeli so vzorec 284 dreves od pete debelinske stopnje dalje, drevesa oziroma njihova debla razvrstili v tri kakovostne razrede in jih skrojili na 4 m dolge hlode s 6 cm nadmero. Tem so na podlagi meril JUS določili kakovost. Nato so za kakovostne razrede dreves izračunali količino in delež iz debla izdelanih sortimentov ter vrednost dreves glede na njihov kakovostni razred in prsni premer. Z regresijskimi enačbami so izdelali tablice, ki prikazujejo različne vrednosti glede na prsni premer in višino drevesa. Vrednosti se nanašajo na količino iz debla izdelanih sortimentov, volumne in deleže posameznih sortimentov v deblu, vrednosti debel in vrednost 1 m3 lesa v deblu.
Piškur (2001) je ugotavljal vpliv mehanskih poškodb gozdnega drevja na strukturo in vrednost gozdnih lesnih sortimentov. Na območju gozda z nadpovprečnim obsegom mehanske poškodovanosti so izbrali 1,58 ha veliko raziskovalno ploskev, na kateri so opravljali meritve. Vsem odkazanim drevesom so izmerili prsni premer in dokumentirali
5
število in velikost ran na deblu, koreničniku in v krošnji. Po sečnji so vsem izdelanim sortimentom izmerili premer in dolžino, ter jim določili dejansko in potencialno sortimentacijo. Dejanska sortimentacija je bila sortimentacija izdelanih sortimentov, potencialna pa je bila določena na podlagi kakovosti, ki bi jo sortimenti imeli, če na njih ne bi bilo mehanskih poškodb. Pri sortimentaciji so uporabljali standard JUS (1979). Med odkazanimi drevesi je bilo mehansko poškodovanih 87 % iglavcev in 56 % listavcev.
Zaradi mehanskih poškodb lahko pride do spremembe strukture gozdnih lesnih sortimentov in s tem tudi do razvrednotenja lesa (Piškur, 2001). Pri smreki je zaradi poškodb do spremenjene sortimentacije prišlo pri šestih od sedmih mehansko poškodovanih dreves (85,7 %), pri jelki pa pri 17 od 40 mehansko poškodovanih dreves (42,5 %). V sortimentni strukturi smreke in jelke se je zaradi poškodb zmanjšal delež najboljše hlodovine, povečal pa se je delež slabše hlodovine in celuloznega lesa. Pri listavcih je v drevesni sestavi prevladovala bukev (95 %), pri kateri niso ugotovili vpliva preteklih mehanskih poškodb na sortimentno sestavo. Vrednost posekanega lesa iglavcev se je glede na njegovo potencialno vrednost zmanjšala za 10,4 %. Ugotovili so, da je v 85 % primerih zmanjšanje vrednosti sortimentov bila posledica razvrednotenj spodnjih delov dreves (prvih 8-10 m dolžine debla).
Kadunc in Kotar (2006) sta ugotavljala vrednostno zgradbo in tekoči vrednostni prirastek smrekovih sestojev v gorskih legah. Na 9 rastiščnih enotah so postavili raziskovalne ploskve in analizirali sestoje. Vsako drevo so izmerili in mu po četrtinah določili sortimente in njihov volumen. Glede na odkupne cene lesa so izračunali njihovo vrednost ter s tem tudi vrednost drevesa in vrednost sestoja. Za obdobje 10 let pred raziskavo so izračunali tekoči vrednostni prirastek. Kakovostno in vrednostno strukturo sestojev so primerjali po rastiščnih enotah. Na analiziranih rastiščih so ugotovili, da so visoke lesne zaloge pogoj za visoke vrednostne prirastke.
Kotar (2006) je ugotavljal kakovost debel v prebiralnih in enomernih gozdovih jelke in smreke. Na vzorčnih ploskvah so analizirali dimenzije dreves in na podlagi zunanjih znakov kakovosti izvedli sortimentacijo debel. V raziskavi se sicer niso osredotočali na kakovost oziroma vrednost posameznih dreves, ampak so naredili primerjavo kakovostnih sestavov celotne deblovine jelke in smreke glede na zgradbo gozda in rastiščno enoto. Rezultati nakazujejo pomen rastišča in zgradbe gozda na kakovost
6
sortimentov, z uporabljeno metodologijo pa bi lahko ugotavljali tudi vrednost sestoja in njegov vrednostni prirastek.
Kadunc (2010) je preučeval kakovostno zgradbo in vrednostne značilnosti sestojev doba in gradna v Sloveniji. Na raziskovalnih ploskvah relevantnih rastiščnih enot so analizirali 931 hrastov in po JUS (1979) standardih vsaki petini drevesa določili prevladujoč sortiment. Na podlagi odkupnih cen sortimentov so določili vrednost dreves. Ugotovili so velike razlike med drevesi znotraj istih lokacij, med različnimi lokacijami in rastiščnimi bonitetami. Kot pomembne dejavnike vrednosti hrastovih sestojev izpostavljajo produkcijsko sposobnost rastišč in nego.
V drugi raziskavi je Kadunc (2010) preučeval kakovostno strukturo jelke, njene rastne značilnosti ter produkcijske sposobnosti jelovih sestojev. V 14 rastiščnih enotah so postavili raziskovalne ploskve in analizirali sortimentni sestav dreves. Največji delež kakovostnih sortimentov so ugotovili na nekarbonatnih jelovih in deloma tudi na bukovih rastiščih, najmanjši pa na dinarskih jelovo-bukovih rastiščih. Ugotavljajo, da je vrednost jelke v glavnem pogojena s prsnim premerom, v majhni meri pa tudi z utesnjenostjo, velikostjo krošnje, večvrhatostjo in boniteto rastišča.
Rantaša (2013) je v diplomskem delu obravnaval kakovost bukve v GGE Preserje – Rakitna. Na 194 stalnih vzorčnih ploskvah so analizirali 661 dreves. Kakovost drevja so ocenjevali po standardni 5-stopenjski lestvici, ki jo pri inventuri uporablja Zavod za gozdove Slovenije in način, pri katerem so podrobno ocenili sortimentno strukturo 1. in 2. četrtine debel. Izračunali so volumen in delež posameznih sortimentov v 1. in 2. četrtini debla, za 3. in 4. četrtino pa so zaradi nizkih premerov predpostavili, da ju v celoti sestavlja les za drva. Primerjali so kakovostno strukturo obeh načinov ocenjevanja kakovosti in zaradi razhajanj predvidevajo, da je kakovostna struktura, izračunana na podlagi ocen kakovostne lestvice Zavoda za gozdove Slovenije zaradi kriterijev standardov JUS verjetno podcenjena. Kakovost bukovega drevja v GGE Preserje – Rakitna ocenjujejo kot ugodno, kot ključna faktorja za kakovost pa izpostavljajo prsni premer in delež temeljnice bukve v sestoju. Največjo količino hlodovine za furnir in luščenec so ugotovili pri drevesih s prsnim premerom od 9. do 12. debelinske stopnje.
7
Do podobnih ugotovitev je prišel tudi Rogelj (2012), ki je analiziral kakovostno strukturo bukve v podgorskih bukovjih na karbonatu in kisloljubnih bukovjih v GGO Novo mesto.
Zakoličili so raziskovalne ploskve, na katerih so vsa drevesa s prsnim premerom od 10 cm dalje izmerili in posekali. Po standardih JUS so naredili sortimentacijo debel in iz sortimentne strukture naredili pretvorbeno lestvico, ki so jo nadalje uporabili za računanje količinskih deležev posameznih sortimentov v deblih glede na kakovost in prsni premer dreves, izmerjenih na stalnih vzorčnih ploskvah. Kakovost drevja so ocenjevali s 5- stopenjsko lestvico Zavoda za gozdove Slovenije. Drevesa so razdelili na četrtine in za vsako ocenili sortimentacijo glede na prsni premer in kakovost drevesa. Ugotovili so, da na dobro kakovost bukve najbolj vpliva prsni premer, temeljnica sestoja in zgornji socialni položaj.
8 3 METODE DELA
3.1 POSTOPEK SORTIMENTACIJE
Za izdelavo vrednostnih tarif je bilo najprej treba narediti sortimentacijo dreves. Ta smo razdelili po 5 centimetrskih debelinskih stopnjah, pri čemer najmanjši premer drevesa meri 10 cm, največji pa 80 cm. Nato smo za vsako drevo s pomočjo Richard – Chapmanove rastne funkcije (enačba 1) glede na prsni premer izračunali njegovo višino na podlagi višin drevja posameznih drevesnih vrst, podanih za posamezni tarifni razred (Kotar, 2003):
𝑌(𝑡) = 1,3 + 𝑎 ∙ (1 − 𝑒−𝑏∙𝑑𝑏ℎ)𝑐 …(1), pri čemer je:
• Y(t): višina drevesa pri določenem prsnem premeru,
• a, b, c: koeficienti rastne funkcije, ki se razlikujejo glede na izbrano tarifo in drevesno vrsto,
• dbh: prsni premer drevesa.
Ker premer debla z višino pada, smo s pomočjo tablic padca premera (Čokl, 1980) na vsakih 2 metra višine določili njegov premer. S tem smo lahko predvideli, do katere višine drevesa lahko glede na minimalni premer sortimenta, ki je podan v Pravilniku o merjenju in razvrščanju gozdnih lesnih sortimentov iz gozdov v lasti Republike Slovenije (2017), pričakujemo hlodovino določenega kakovostnega razreda.
Za vse drevesne vrste smo določili pet kakovostnih razredov: zelo slaba kakovost, slaba kakovost, povprečna kakovost, dobra kakovost in zelo dobra kakovost. Sortimenti iglavcev imajo standardno dolžino 4 m z 10 cm nadmero, sortimenti listavcev pa imajo variabilne dolžine in enako 10 cm nadmero, razen pri razredu A1 (20 cm). Dolžina, kakovost in količina sortimentov v drevesu so odvisni od drevesne vrste, kakovostnega razreda drevesa in izbranega tarifnega razreda, vendar so ne glede na razlike med drevesnimi vrstami in tarifnimi razredi deleži posameznih sortimentov v drevesih primerljivi v enakih kakovostnih razredih. Osnovne smernice pri določitvi sortimentacije po kakovostnih razredih so bile naslednje:
• zelo slaba kakovost:
• iglavci: sortimenti D kakovosti in prostorninski les;
9
• listavci: sortimenti D kakovosti dolžine 4-6 m in prostorninski les.
• slaba kakovost:
• iglavci: do dva sortimenta C kakovosti, do štirje sortimenti D kakovosti in prostorninski les;
• hrast: en sortiment C kakovosti dolžine 4-6 m, do trije sortimenti D kakovosti dolžine 4-6 m in prostorninski les;
• bukev in gorski javor: en sortiment C kakovosti dolžine 3-6 m, do trije sortimenti D kakovosti dolžine 3-6 m in prostorninski les.
• povprečna kakovost:
• iglavci: do dva sortimenta B kakovosti, do trije sortimenti C in do trije sortimenti D kakovosti ter prostorninski les;
• hrast: en sortiment B kakovosti dolžine 4-6 m, en sortiment C kakovosti dolžine 4-8 m, en sortiment D kakovosti dolžine 4-8 m in prostorninski les;
• bukev in gorski javor: en sortiment B kakovosti dolžine 2-6 m, en sortiment C kakovosti dolžine 3-6 m, en sortiment D kakovosti dolžine 2-8 m in prostorninski les.
• dobra kakovost:
• iglavci: do dva sortimenta A kakovosti, do dva sortimenta B kakovosti, do trije sortimenti C in do trije sortimenti D kakovosti ter prostorninski les;
• hrast: en sortiment A2 kakovosti dolžine 2,3-4,4 m, en sortiment B kakovosti dolžine 4-6 m, do dva sortimenta C kakovosti dolžine 4-6 m in D kakovosti, do dva sortimenta D kakovosti dolžine 2-5 m in prostorninski les;
• bukev in gorski javor: en sortiment A2 kakovosti dolžine 3-5 m, en sortiment B kakovosti dolžine 2-5 m, do dva sortimenta C kakovosti dolžine 4-6 m, do dva sortimenta D kakovosti dolžine 2-5 m in prostorninski les.
• zelo dobra kakovost:
• iglavci: do dva sortimenta hlodovine za resonančni les (A1) ali proizvodnjo rezanega furnirja (HFI), do dva sortimenta A kakovosti, do trije sortimenti B kakovosti, do trije sortimenti C kakovosti in prostorninski les;
• hrast: en sortiment hlodovine za proizvodnjo rezanega furnirja (A1) dolžine 2,3- 4 m, en sortiment hlodovine za proizvodnjo rezanega furnirja druge kakovosti
10
(A2) dolžine 2,3-6 m, do dva sortimenta kakovosti B dolžine 4-7 m, do dva sortimenta C kakovosti dolžine 4-8 m in prostorninski les;
• bukev in gorski javor: en sortiment hlodovine za proizvodnjo rezanega furnirja (A1) dolžine 3-4 m, en sortiment za proizvodnjo luščenega furnirja (A2) dolžine 3-5 m, do dva sortimenta B kakovosti dolžine 2-5 m, do dva sortimenta C kakovosti dolžine 3-6 m in prostorninski les.
Za drevesa posameznega kakovostnega razreda in določenih prsnih premerov smo določili hipotetično, vendar še vedno realno, sortimentacijo oziroma količino gozdnih lesnih sortimentov določene kakovosti. Pri tem smo striktno upoštevali minimalno dolžino in premer sortimentov določene kakovosti, predpisane s pravilnikom (Pravilnik o merjenju …, 2017). Količina in kakovost sortimentov se z višanjem kakovostnega razreda drevesa sorazmerno in konstantno večata. Sortimentacija po izbranih drevesnih vrstah (Priloge A1 – A6) je narejena tako, da so kakovostni razredi med drevesnimi vrstami primerljivi glede na deleže sortimentov. Debla iglavcev smo razdelili na hlodovino standardne dolžine 4 m z 10 cm nadmerami. Pri sortimentaciji smo uporabili naslednjo delitev sortimentov (Pravilnik o merjenju …, 2017):
• hlodovina za resonančni les in proizvodnjo furnirja - HFI + A1,
• hlodovina za proizvodnjo žaganega lesa izjemne kakovosti - A,
• hlodovina za proizvodnjo žaganega lesa prve kakovosti - B,
• hlodovina za proizvodnjo žaganega lesa druge kakovosti - C,
• hlodovina za proizvodnjo žaganega lesa tretje kakovosti - D,
• les za proizvodnjo celuloze - C/P.
Pri listavcih dolžina hlodovine ni tako striktno omejena kot pri iglavcih. Minimalna dolžina je predpisana glede na vrsto sortimenta, maksimalna pa je odvisna od prisotnosti napak. Pri sortimentaciji listavcev smo zato upoštevali variabilnost dolžine sortimentov, ki jo za posamezne kakovostne razrede določa pravilnik (Pravilnik o merjenju …, 2017).
Nadmero smo prav tako določili na 10 cm, razen pri razredu A1, za katerega je s pravilnikom (Pravilnik o merjenju …, 2017) predpisana nadmera 20 cm.
11
Za sortimentacijo smo uporabili naslednjo delitev kakovostnih razredov (Pravilnik o merjenju …, 2017):
• hlodovina za proizvodnjo rezanega furnirja - A1,
• hlodovina za proizvodnjo luščenega furnirja oziroma rezanega furnirja druge kakovosti pri hrastu - A2,
• hlodovina za proizvodnjo žaganega lesa prve kakovosti - B,
• hlodovina za proizvodnjo žaganega lesa druge kakovosti - C,
• hlodovina za proizvodnjo žaganega lesa tretje kakovosti - D,
• prostorninski les za kurjavo - C/P.
Pri razmerjih posameznih kakovostnih razredov hlodovine smo poskušali biti čim bolj konstantni, kar je vidno v Preglednici 1. Delež hlodovine postopoma narašča do približno 2/3 višine drevesa.
Preglednica 1: Sortimentna struktura smreke, prikazana z deleži posameznih sortimentov, v povprečnem kakovostnem razredu pri izbranih tarifnih razredih
Smreka Tarifni razred V3/4 Tarifni razred V7 Tarifni razred V10
dbh [cm] B C D C/P B C D C/P B C D C/P
10 1,000 1,000 1,000
15 1,000 1,000 1,000
20 1,000 1,000 1,000
25 1,000 0,189 0,811 0,133 0,867
30 1,000 0,169 0,169 0,663 0,235 0,119 0,646 35 0,171 0,829 0,154 0,154 0,308 0,385 0,217 0,215 0,109 0,460 40 0,112 0,166 0,112 0,610 0,143 0,286 0,286 0,285 0,202 0,302 0,101 0,395 45 0,110 0,215 0,215 0,459 0,135 0,270 0,270 0,326 0,189 0,284 0,189 0,337 50 0,109 0,213 0,213 0,464 0,128 0,257 0,257 0,358 0,180 0,269 0,180 0,372 55 0,109 0,212 0,212 0,468 0,123 0,247 0,247 0,383 0,172 0,257 0,257 0,314 60 0,108 0,211 0,211 0,470 0,119 0,239 0,239 0,404 0,165 0,247 0,247 0,340 65 0,108 0,211 0,211 0,471 0,116 0,232 0,232 0,420 0,159 0,239 0,239 0,362 70 0,108 0,210 0,210 0,472 0,113 0,226 0,226 0,434 0,155 0,232 0,232 0,381 75 0,108 0,210 0,210 0,472 0,111 0,222 0,222 0,446 0,151 0,226 0,226 0,397 80 0,108 0,210 0,210 0,473 0,109 0,218 0,218 0,455 0,147 0,221 0,221 0,411
12
Da bi dobili vrednosti sortimentov, smo morali izračunati njihov volumen. Najprej smo z vmesnimi (Čoklovimi) tarifami (Kotar, 2003) izračunali volumne dreves pri vseh prsnih premerih (enačba 2) ter jih pomnožili z ustreznim faktorjem za pretvorbo iz bruto m3 v neto m3 (Uredba o koncesiji …, 2010). Volumne v neto vrednosti smo pomnožili še z deleži sortimentov v drevesih ter tako dobili volumne sortimentov.
𝑉 = 𝑘
1600∙ (𝑑𝑏ℎ − 2,5) ∙ (𝑑𝑏ℎ − 7,5) ∙ 𝑓 …(2),
pri čemer je:
• k: faktor, ki pomeni volumen drevesa premera 45 cm, njegova vrednost je odvisna od višine drevesa oziroma kakovosti rastišča. Volumne dreves smo računali za tarifne razrede V3/4 (k = 1,543), V7 (k = 2,188) in V10 (k = 2,954);
• dbh: prsni premer drevesa;
• f: povprečen faktor rednega odkazila med bruto in neto odkazano lesno maso (f = 0,88 pri listavcih in f = 0,85 pri iglavcih; Uredba o koncesiji …, 2010).
3.2 IZRAČUN VREDNOSTI SORTIMENTOV IN VREDNOSTI DREVESA TER IZRIS VREDNOSTNIH TARIF
Vrednosti sortimentov smo izračunali s pomočjo cenika za direktno prodajo gozdnih lesnih sortimentov, ki ga je za februar 2021 uporabljala družba Slovenski državni gozdovi (Cenik …, 2021). Cene sortimentov, ki smo jih uporabljali pri izračunih, smo predstavili v preglednici 2.
13
Preglednica 2: Cene sortimentov po drevesnih vrstah, ki smo jih uporabili za izračun vrednostnih tarif (Cenik …, 2021)
Iglavci Vrednost sortimentov [EUR/m3]
Drevesna vrsta HFI + A1 A B C D celulozni les smreka 138,58 104,22 85,69 77,97 54,81 32,44 jelka 116,57 94,96 77,97 70,25 54,04 32,44 bor 104,97 70,54 60,26 51,38 43,60 27,89 Listavci
Drevesna vrsta A1 A2 B C D prostorninski les bukev 131,05 100,36 80,61 70,74 61,03 54,15 hrast 490,27 355,36 221,28 153 106,94 49,23 gorski javor 455,72 222,92 152,18 111,87 74,86 49,23
Posamezne neto volumne sortimentov smo pomnožili s cenami na enoto volumna v ceniku. Potem smo v vsakem kakovostnem razredu vrednosti sortimentov sešteli in za vsak prsni premer dobili vrednost drevesa. S podatki o vrednosti dreves pri posameznih prsnih premerih v petih kakovostnih razredih smo izrisali vrednostne tarife za smreko, jelko, bor, bukev, hrast in gorski javor. To smo naredili za tarifne razrede V3/4, V7 in V10. Naredili smo primerjavo vrednostnih tarif med vrstami in tarifnimi razredi. Tarife smo primerjali grafično in po metodi indeksov s stalno osnovo , pri čemer je bila pri primerjavi med tarifnimi razredi osnova vrednost drevesa ob upoštevanju najnižjega tarifnega razreda V3/4, pri primerjavi vrednosti med drevesnimi vrstami pa smreka.
14 4 REZULTATI
4.1 VPLIV TARIFNEGA RAZREDA NA VREDNOSTNE TARIFE
Če vzamemo vrednostne tarife določene vrste in jih med seboj primerjamo, lahko vidimo, da imajo tarife za izračun volumnov velik vpliv na vrednost dreves. Višji kot je tarifni razred, večji je volumen sortimentov in s tem tudi večja vrednost drevesa. Slika 1 prikazuje primerjavo vrednostnih tarif smreke v treh tarifnih razredih. Razvidno je, da vrednost smreke progresivno narašča s prsnim premerom in tarifnim razredom. Z večjo tarifo se povečujejo tudi razhajanja v vrednosti dreves posameznih kakovostnih razredov.
Da bi bolj natančno ugotovili vpliv tarifnega razreda smo vrednosti dreves primerjali s pomočjo indeksov s stalno osnovo. V Preglednici 3 so v obliki indeksov zapisane vrednosti dreves v tarifnih razredih V7 in V10 glede na vrednost dreves v tarifnem razredu V3/4. Do prsnega premera 20 cm je ne glede na tarifni razred edini sortiment celulozni les, saj je to minimalni srednji premer za hlodovino. Razlike v vrednosti so do tega premera izključno zaradi večanja volumna sortimentov, ki ga prinaša večja tarifa, zato so vrednosti pri istih tarifnih razredih ne glede na kakovost dreves enake. Drevesa v tarifnem razredu V7 imajo tu 42 % večjo vrednost, drevesa v razredu V10 pa 91 %.
Razlike v vrednosti se s prsnim premerom bistveno ne spreminjajo. Vrednosti v tarifnem razredu V7 so v povprečju 39 % večje, vrednosti v razredu V10 pa 89% večje od razreda V3/4. Izrazitejše spremembe nastanejo zaradi doseganja prsnega premera, ki je prag za uvrstitev v kakovostnejši sortiment ali pa za povečanje količine sortimentov. Drevesa v boljših tarifnih razredih prej dosegajo prag vrednejših sortimentov, saj je padec premera manj izrazit kot pri tistih v slabših razredih.
15
Slika 1: Primerjava vrednostnih tarif za tri izbrane volumenske tarifne razrede za smreko
16
Preglednica 3: Primerjava vrednosti dreves smreke glede na tarifni razred s pomočjo indeksov s stalno osnovo; osnova je vrednost drevesa posameznega kakovostnega razreda in izbranega prsnega premera ob upoštevanju volumenske tarife V3/4
Zelo slaba kakovost Tarifni
razred Dbh =
10cm Dbh =
20cm Dbh =
30cm Dbh =
40cm Dbh =
50cm Dbh =
60cm Dbh =
70cm Dbh = 80cm
V3/4 100 100 100 100 100 100 100 100
V7 142 142 136 133 134 134 135 135
V10 191 191 178 181 182 183 183 183
Slaba kakovost Tarifni
razred Dbh =
10cm Dbh =
20cm Dbh =
30cm Dbh =
40cm Dbh =
50cm Dbh =
60cm Dbh =
70cm Dbh = 80cm
V3/4 100 100 100 100 100 100 100 100
V7 142 142 136 140 137 137 138 138
V10 191 191 205 201 191 191 191 191
Povprečna kakovost Tarifni
razred Dbh =
10cm Dbh =
20cm Dbh =
30cm Dbh =
40cm Dbh =
50cm Dbh =
60cm Dbh =
70cm Dbh = 80cm
V3/4 100 100 100 100 100 100 100 100
V7 142 142 128 148 129 130 131 132
V10 191 191 181 199 179 185 185 185
Dobra kakovost Tarifni
razred Dbh =
10cm Dbh =
20cm Dbh =
30cm Dbh =
40cm Dbh =
50cm Dbh =
60cm Dbh =
70cm Dbh = 80cm
V3/4 100 100 100 100 100 100 100 100
V7 142 142 151 166 133 140 141 127
V10 191 191 181 206 171 185 202 181
Zelo dobra kakovost Tarifni
razred Dbh =
10cm Dbh =
20cm Dbh =
30cm Dbh =
40cm Dbh =
50cm Dbh =
60cm Dbh =
70cm Dbh = 80cm
V3/4 100 100 100 100 100 100 100 100
V7 142 142 144 160 131 158 141 128
V10 191 191 192 195 173 197 190 181
17
Vpliv tarifnega razreda na vrednost drevesa je izrazit tudi pri bukvi (Slika 2), vrednost dreves narašča s prsnim premerom in tarifnim razredom. Razhajanja v vrednosti dreves posameznih kakovostnih razredov se z večjo tarifo ne povečajo tako izrazito kot pri smreki. Razlog za to je v relativno višjih cenah slabših sortimentov, ki prevladujejo pri drevesih nižjih kakovostnih razredov. Celulozni les smreke je kot najslabši sortiment vreden 32,44 €/m3, hlodovina razreda D pa 54,04 €/m3. Pri bukvi ima prostorninski les ceno 54,15 €/m3, hlodovina D razreda pa 61,03 €/m3. Razhajanja v vrednosti sortimentov so torej bolj izrazite pri smreki, kar je razlog za večje razlike v vrednosti med kakovostnimi razredi dreves.
Če vrednosti bukve v posameznih tarifnih razredih primerjamo s pomočjo indeksov s stalno osnovo (Preglednica 4), vidimo, da so razlike v vrednosti dreves v tarifnem razredu V3/4 in v razredu V7 bolj konstantne kot pri smreki. Tudi to je posledica različnih vrednosti najslabših sortimentov, ki so pri obeh vrstah prisotni v vseh kakovostnih razredih. Drevesa v razredu V7 imajo v povprečju 41 % večjo vrednost, drevesa v razredu V10 pa 90 % večjo vrednost od dreves v razredu V3/4. Do prsnega premera 30 cm se razlike v vrednosti bistveno ne spreminjajo, saj je do tega premera edini sortiment v drevesu prostorninski les.
18
Slika 2: Primerjava vrednostnih tarif za tri izbrane volumenske tarifne razrede za bukev
19
Preglednica 4: Primerjava vrednosti dreves bukve glede na tarifni razred; prikazani so indeksi s stalno osnovo; osnova je vrednost drevesa posameznega kakovostnega razreda in izbranega prsnega premera ob upoštevanju volumenske tarife V3/4
Zelo slaba kakovost Tarifni
razred
Dbh = 10cm
Dbh = 20cm
Dbh = 30cm
Dbh = 40cm
Dbh = 50cm
Dbh = 60cm
Dbh = 70cm
Dbh = 80cm
V3/4 100 100 100 100 100 100 100 100
V7 142 142 142 141 141 142 142 142
V10 191 191 191 190 192 191 192 192
Slaba kakovost Tarifni
razred Dbh =
10cm Dbh =
20cm Dbh =
30cm Dbh =
40cm Dbh =
50cm Dbh =
60cm Dbh =
70cm Dbh = 80cm
V3/4 100 100 100 100 100 100 100 100
V7 142 142 142 140 140 142 142 142
V10 191 191 191 188 192 192 192 192
Povprečna kakovost Tarifni
razred Dbh =
10cm Dbh =
20cm Dbh =
30cm Dbh =
40cm Dbh =
50cm Dbh =
60cm Dbh =
70cm Dbh = 80cm
V3/4 100 100 100 100 100 100 100 100
V7 142 142 142 139 143 143 143 142
V10 191 191 191 185 192 196 196 196
Dobra kakovost Tarifni
razred Dbh =
10cm Dbh =
20cm Dbh =
30cm Dbh =
40cm Dbh =
50cm Dbh =
60cm Dbh =
70cm Dbh = 80cm
V3/4 100 100 100 100 100 100 100 100
V7 142 142 142 139 137 138 137 137
V10 191 191 191 189 188 188 186 186
Zelo dobra kakovost Tarifni
razred Dbh =
10cm Dbh =
20cm Dbh =
30cm Dbh =
40cm Dbh =
50cm Dbh =
60cm Dbh =
70cm Dbh = 80cm
V3/4 100 100 100 100 100 100 100 100
V7 142 142 142 139 142 137 136 136
V10 191 191 191 191 189 179 181 181
20
4.2 PRIMERJAVA VREDNOSTNIH TARIF MED VRSTAMI
Na vrednostne tarife ima poleg tarifnega razreda volumenskih tarif velik vpliv tudi drevesna vrsta. Povprečna vrednost listavcev je pri povprečni kakovosti večja od iglavcev (Slika 3). Slika 4 prikazuje primerjavo vrednostnih tarif vseh drevesnih vrst v tarifnem razredu V7. Tarife smo primerjali v treh kakovostnih razredih, ki so predvidoma najbolj zastopani v gozdovih. Takoj lahko opazimo, da dosegata najvišje vrednosti hrast in gorski javor, najnižje pa bor. Vidimo lahko tudi, da vrednosti drevesnih vrst s kakovostjo različno naraščajo, saj je vrednost bolj kakovostnih sortimentov različna. Najbolj izrazito se vrednost spreminja pri hrastu in gorskemu javorju, saj sortimenti višjih kakovostnih razredov dosegajo visoke cene.
Na Sliki 4 in Sliki 5 so izrazite spremembe v vrednosti vidne v obliki preskokov, ki so posledica doseganja prsnih premerov, ki omogočajo pridobivanje sortimentov višjih kakovostnih razredov. Ti preskoki so najbolj vidni v boljših kakovostnih razredih.
Izrazitost preskokov je odvisna od vrednosti novih sortimentov, zato so najbolj opazni pri vrednostni tarifi za hrast in gorski javor. Najboljši sortiment pri gorskem javorju ima na m3devetkrat večjo vrednost od najslabšega, hrast pa kar desetkrat večjo vrednost. Ostale vrste nimajo tako izrazitih razlik v vrednosti sortimentov, zato vrednost dreves narašča bolj postopoma. Jelka in smreka imata zelo podobne cene lesa, zato imata tudi podobne vrednostne tarife.
Vrednostna tarifa bukve sprva prikazuje večje vrednosti od smreke in jelke, toda z boljšo kakovostjo se razlike v vrednosti manjšajo. Razlog za to je v cenah sortimentov nižje kakovosti. Prostorninski les bukve ima višjo ceno od celuloznega lesa smreke, prav tako je cena hlodovine razreda D višja pri bukvi. V nižjih kakovostnih razredih dreves je delež teh sortimentov večji, zato ima bukev tam večjo vrednost. Z izboljšanjem kakovosti ta delež pada in ker ima smreka boljše cene sortimentov višjih kakovostnih razredov od bukve, se njuni krivulji približujeta. Pri zelo dobri kakovosti smreka pri premerih med 30 cm in 45 cm prehiti bukev (Slika 5), potem pa ima zopet nižjo vrednost. Do tega pride zato, ker je v najboljšem kakovostnem razredu delež najslabših sortimentov najmanjši, smreka pa ima večjo vrednost bolj kakovostnih sortimentov od bukve. Pomembno je tudi dejstvo, da smreka prej doseže prag prsnega premera za najvrednejše sortimente kot
21
bukev. Ko bukev doseže prag za najboljše sortimente, njena vrednost postane spet višja od smreke.
Slika 3: Povprečna vrednost listavcev in iglavcev za posamezne tarifne razrede pri povprečni kakovosti
22
Slika 4: Primerjava vrednostnih tarif med drevesnimi vrstami v treh kakovostnih razredih pri tarifi V7
23
Slika 5: Primerjava vrednostnih tarif med drevesnimi vrstami v najboljšem kakovostnem razredu pri tarifi V7
Razlike v tarifah lahko podrobneje primerjamo s pomočjo indeksov s stalno osnovo. V Preglednici 5 so prikazani indeksi vrednosti izbranih drevesnih vrst glede na vrednost smreke v posameznem kakovostnem razredu. Opazimo lahko, da se indeksi do prsnega premera 20 cm ne glede na kakovostni razred ne spreminjajo. Prostorninski les listavcev ima precej večjo vrednost od celuloznega lesa iglavcev, zato imajo listavci do tega premera višjo vrednost.
Hlodovina iglavcev zahteva srednji premer 20 cm, hlodovina listavcev pa 30 cm. Indeksi listavcev zato pri prsnem premeru 30 cm upadejo, saj ima smreka pri tem premeru že hlodovino. Od tu se z večanjem prsnega premera vrednost hrasta in gorskega javorja v primerjavi s smreko povečujeta, vrednost bukve pa se nekoliko zmanjša.
Velik vpliv na razliko v vrednosti ima tudi kakovostni razred. Pri bukvi lahko vidimo, da se vrednost vse bolj približuje vrednosti smreke, gorski javor in hrast pa razliko precej povečata. Če imamo ciljni prsni premer 60 cm, je vrednost hrasta v slabem kakovostnem razredu za 84 % večja od smreke, v dobrem pa že za 133 %.
24
Preglednica 5: Primerjava vrednostnih tarif posameznih kakovostnih razredov med vrstami v tarifnem razredu V7 z indeksi s stalno osnovo; osnova je vrednost smreke pri opazovanem prsnem premeru
Zelo slaba kakovost Drevesna
vrsta
Dbh = 10cm
Dbh = 20cm
Dbh = 30cm
Dbh = 40cm
Dbh = 50cm
Dbh = 60cm
Dbh = 70cm
Dbh = 80cm
Smreka 100 100 100 100 100 100 100 100
Bor 86 86 83 82 83 84 84 85
Jelka 100 100 100 101 101 101 102 102
Bukev 173 173 155 148 150 153 154 154
Gorski
javor 157 157 141 145 147 150 151 152
Hrast 157 157 141 161 163 170 171 172
Slaba kakovost Drevesna
vrsta Dbh =
10cm Dbh =
20cm Dbh =
30cm Dbh =
40cm Dbh =
50cm Dbh =
60cm Dbh =
70cm Dbh = 80cm
Smreka 100 100 100 100 100 100 100 100
Bor 86 86 83 77 74 75 76 77
Jelka 100 100 100 99 94 95 95 96
Bukev 173 173 155 131 128 132 134 136
Gorski
javor 157 157 141 141 141 149 151 153
Hrast 157 157 141 153 181 184 186 188
Povprečna kakovost Drevesna
vrsta
Dbh = 10cm
Dbh = 20cm
Dbh = 30cm
Dbh = 40cm
Dbh = 50cm
Dbh = 60cm
Dbh = 70cm
Dbh = 80cm
Smreka 100 100 100 100 100 100 100 100
Bor 86 86 76 66 68 70 71 72
Jelka 100 100 98 92 93 100 100 101
Bukev 173 173 128 103 114 117 120 121
Gorski
javor 157 157 116 121 148 151 154 156
Hrast 157 157 116 130 197 202 205 208
Dobra kakovost Drevesna
vrsta Dbh =
10cm Dbh =
20cm Dbh =
30cm Dbh =
40cm Dbh =
50cm Dbh =
60cm Dbh =
70cm Dbh = 80cm
Smreka 100 100 100 100 100 100 100 100
Bor 86 86 72 60 71 73 75 76
Jelka 100 100 84 88 89 95 96 97
Bukev 173 173 109 92 112 111 114 116
Gorski
javor 157 157 99 108 167 167 171 174
Hrast 157 157 99 121 230 233 238 241
25
Preglednica 5: nadaljevanje
Zelo dobra kakovost Drevesna
vrsta Dbh =
10cm Dbh =
20cm Dbh =
30cm Dbh =
40cm Dbh =
50cm Dbh =
60cm Dbh =
70cm Dbh = 80cm
Smreka 100 100 100 100 100 100 100 100
Bor 86 86 69 67 70 73 74 76
Jelka 100 100 83 88 89 90 92 92
Bukev 173 173 99 88 111 105 108 110
Gorski
javor 157 157 90 107 233 208 213 217
Hrast 157 157 90 119 286 267 274 279
Vpliv drevesne vrste in kakovostnega razreda sta za tarifni razred V7 skupaj prikazana na Sliki 6 in Sliki 7. Za tarifna razreda V3/4 in V10 so primerjave tarif med vrstami prikazane v prilogah C1 – C4. Posamezne tarife so ločene glede na kakovostni razred dreves.
Največji vpliv ima kakovost pri hrastu in gorskemu javorju. Pri prsnem premeru 40–45 cm se krivulje vrednostnih tarif posameznih kakovostnih razredov močno razcepijo, kar nakazuje na velike razlike v vrednosti sortimentov.
Preskoki v vrednosti so najbolj opazni pri najboljšem kakovostnem razredu. Pri boru, smreki in jelki lahko preskok opazimo pri prsnem premeru 55 cm, ko v sortimentacijo pride hlodovina razreda HFI + A1. Pri listavcih se to zgodi pri 45 cm zaradi hlodovine razreda A2.
Razlike med kakovostnimi razredi se s prsnim premerom povečujejo, na kar vplivajo predvsem razlike v cenah sortimentov. Te so največje pri hrastu, zato so razlike med kakovostnimi razredi izrazite.
26
Slika 6: Primerjava vrednostnih tarif iglavcev v tarifnem razredu V7
27
Slika 7: Primerjava vrednostnih tarif listavcev v tarifnem razredu V7
28 5 RAZPRAVA
Izsledki naše raziskave kažejo na to, da s prsnim premerom drevesa njegova vrednost progresivno narašča ne glede na vrsto, vendar je intenziteta naraščanja odvisna od več med seboj povezanih dejavnikov. To so tarifni razred, drevesna vrsta in trg lesa, ki določa prodajno ceno gozdnih lesnih sortimentov.
Ugotovitve naše raziskave so primerljive z nekaterimi ugotovitvami sorodnih raziskav.
Rebula (1996) je za jelko ugotovil podobno, da vrednost drevesa narašča z njegovo debelino progresivno. Z računanjem indeksov s stalno osnovo je ugotovil tudi, da je vrednost jelke do prsnega premera 35 cm skoraj enaka pri vseh kakovostnih razredih in da so razlike med kakovostnimi razredi večje šele pri debelejših drevesih, kjer je delež boljše hlodovine večji. V naši raziskavi so vrednosti dreves posameznih vrst enake do premera, ki je potreben za hlodovino. Pri listavcih je ta prag pri 30 cm, pri iglavcih pa pri 20 cm. Metodologija določanja sortimentacije je bila pri nas sicer drugačna, vendar razlike med kakovostnimi razredi tudi pri nas naraščajo z naraščanjem prsnega premera.
Indeksi so pri raziskavi Rebule (1996) pokazali okoli 10 % razliko v vrednosti med dobro in slabo kakovostjo in okoli 6 % razliko med dobro in povprečno kakovostjo jelke.
Razlika v vrednosti med dobro in povprečno kakovostjo jelke v naši raziskavi znaša okrog 10 %, med dobro in slabo kakovostjo pa kar 32 %. Razlog za take razlike je najverjetneje v uporabi različnih standardov ugotavljanja kakovosti gozdnih lesnih sortimentov.
Če vrednostne tarife primerjamo s tistimi, ki jih je izdelal Bachmann (1999), lahko opazimo več podobnosti. Vrednosti dreves so do praga hlodovine enake ne glede na kakovostni razred. Razlike v vrednosti kakovostnih razredov se s prsnim premerom povečujejo. Vrednosti dreves se najbolj izrazito povečajo z doseganjem mejnih vrednosti za boljše sortimente, kar se na grafih vrednostnih tarif kaže v obliki preskokov, ki so najbolj izraziti pri boljših kakovostnih razredih dreves.
29 5.1 VPLIV TARIFNEGA RAZREDA
Potrdili smo del hipoteze H1, da višji tarifni razred volumenskih tarif pomeni večjo vrednost drevesa. Vpliv tarifnega razreda na vrednost dreves je ne glede na drevesno vrsto izrazit. Neposredno je odvisen od drevesne vrste, saj so vrednosti sortimentov različne. Z višjim tarifnim razredom se volumen sortimentov povečuje, poleg tega pa drevesa zaradi manj izrazitega padca premera prej dosežejo prag za pridobivanje sortimentov višjih kakovostnih razredov. Vrednosti dreves zato s tarifnim razredom progresivno naraščajo glede na prsni premer.
Potrdili smo tudi del hipoteze H2, da se z višjim tarifnim razredom povečujejo tudi razlike v vrednosti med kakovostnimi razredi dreves iste vrste, saj se z večjim volumnom kakovostnejših sortimentov obstoječe razlike v vrednosti še povečajo. Na razmerja v vrednosti posameznih kakovostnih razredov vplivajo razmerja v cenah posameznih sortimentov, ta pa so glede na drevesno vrsto različna. Bukev ima manjše razlike med boljšimi in slabšimi sortimenti kot smreka, zato razlike v vrednosti med kakovostnimi razredi ne naraščajo enako. Večje so razlike v vrednosti sortimentov, večji vpliv ima spreminjanje tarifnega razreda na vrednostne tarife.
5.2 VPLIV DREVESNE VRSTE
Vrednostne tarife različnih drevesnih vrst se med seboj razlikujejo. Ugotovljena vrednost iglavcev je bila pri povprečni kakovosti nižja od vrednosti listavcev, saj ima prostorninski les višjo ceno od celuloznega lesa, poleg tega pa je cena sortimentov gorskega javorja in hrasta precej večja od sortimentov izbranih iglavcev. Čeprav smo primerjali le nekaj vrst, bi glede na uporabljen cenik (Cenik …, 2021) do takega rezultata prišli najverjetneje tudi, če bi upoštevali tudi druge drevesne vrste. V povprečnem kakovostnem razredu je delež sortimentov najslabše kakovosti še vedno velik, njihove cene pa so višje pri listavcih.
Tudi ostali sortimenti v povprečju dosegajo višje cene pri listavcih kot pri iglavcih.
Hipotezo H4 smo zato ovrgli.
Vpliv drevesne vrste določajo predvsem prodajne cene posameznih sortimentov in razmerja med njimi. Cene vplivajo na naraščanje vrednosti drevesa s prsnim premerom, razlike v vrednosti med sortimenti določene vrste pa na razmerja v vrednosti posameznih kakovostnih razredov dreves. Najbolj izrazito se vrednost spreminja pri hrastu in
30
gorskemu javorju, saj gozdni lesni sortimenti najvišjih kakovosti teh vrst na trgu dosegajo najvišje cene. Razmerja v cenah sortimentov določene vrste vplivajo na razmerja v vrednosti posameznih kakovostnih razredov dreves. Razlike v cenah med boljšimi in slabšimi sortimenti določajo razhajanja v vrednosti posameznih kakovostnih razredov dreves. Največji skoki v vrednosti so zato opazni pri vrednostnih tarifah hrasta in gorskega javorja dobre in zelo dobre kakovosti. Skoki se nahajajo na mestih, kjer prsni premer drevesa zadošča kriterijem za sortiment višjega kakovostnega razreda.
Od cen lesa je odvisen tudi vpliv tarifnega razreda. Večje so razlike v vrednosti sortimentov, večji vpliv ima spreminjanje tarifnega razreda na vrednostne tarife. Cene sortimentov so neposredno odvisne od trga in se glede na drevesno vrsto lahko zelo razlikujejo. Največjo vrednost ima hrast, najmanjšo pa bor. Raziskovalno hipotezo H3, s katero smo napovedali najvišje vrednosti pri hrastu, najnižje pa pri bukvi, lahko zato lahko le delno potrdimo.
