Half of Slovenia without Proper Sewage Pločevinke so najbolj recikliran material na svetuPolovica Slovenije nima urejene kanalizacijeŽelja - zeleni transportni koridorji Trg z emisijami: V Sloveniji nekaterim premalo brezplačnih kuponov 59

Specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko / Specialized magazine for packaging, environment and logistics

embalaža okolje logistika packaging environment logistics

Pločevinke so najbolj recikliran material na svetu Polovica Slovenije nima urejene kanalizacije Želja - zeleni

transportni koridorji

Half of Slovenia without Proper Sewage

majmaY 2011

59

Poštnina plačana pri pošti 3320 Velenje

Trg z emisijami:

V Sloveniji nekaterim

premalo brezplačnih

kuponov

Delivering solutions.

DB Schenker

- naša logistična podpora zagotavlja prave rešitve ob pravem času

oglas A4-Eco.indd 1 5/17/11 4:09 PM

Promocija

U vo d n ik

foto: Rok Tržan maj may 2011

59 EOL 3

Jože Volfand,

glavni urednik editor in-chief

UVodnik Editorial

The Marrakech Process and econyl

I

do not know whether Edi Kraus, the CEO of Julon, a company that a few days ago opened its line for the production of econyl, an ecological polyamide from used fishing nets, followed the Marrakech environmental summit years ago. In Marrakech, the world discussed the 10-year frame- work of programmes on sustainable consumption and production (hence the name Marrakech Process). The Marrakech Process is lead by the NEP and UNDESA agencies, and at the time, seven task forces were created, among them task forces for sustainable lifestyles and products. The EU even used this initiative to prepare its Sustainable Consumption and Production and Sustainable Industrial Policy Action Plan.

N

ow the EU is offering a new slogan: Waste is a Resource. It offers standards on when waste can be considered waste and when it is seen as raw material. We are seemingly facing a new environ- mental challenge, even though the fact that waste can be considered secondary raw material and the idea of new products produced from waste are not something that was born yesterday. It is true, however, that rocks have started falling so hard upon humankind that the latter is starting to sober up. This is why Julo’s example is like golden ears of wheat sprouting upon a weedy field. Last year, industrial plants increasingly warned the state to finally take a stand on waste and start assessing it as a resource. What can Slovenia show in this respect? Is it thinking about these environmental challenges as an economic and developmental op- portunity? Where are we? Well, if judging only by the number of companies implementing the eco- management and audit scheme (EMAS), we are far from the environmental maxim. It is also true, however, that this cannot be the only criterion.

Nevertheless, there aren’t yet enough Julos.

W

ell, waste as a resource is one of the maga- zine’s central themes. Another of its themes takes a global look at metal packaging. One more thing... The Decree on Municipal Waste Management is still not ready. Who does not want order in municipal waste management?

Marakeški proces in econyl

N

e vem, ali je Edi Kraus, generalni direktor Julona, kjer so pred dnevi odprli obrat za proizvodnjo econyla, ekološkega poliamida iz zmletih odpadnih ribiških mrež, pred leti spremljal marakeški okoljski vrh. V Marakešu se je namreč svet pogovarjal o desetletnem okvirnem programu trajnostne potrošnje in proizvodnje, zato potem marakeški proces.

Marakeški proces vodita UNEP in UNDESA, ustanovili pa so takrat sedem delovnih skupin.

Med drugim za trajnostni življenjski slog in za trajnostne izdelke, EU pa je celo pripravila po tej pobudi Akcijski načrt o trajnostni potrošnji in trajnostni industrijski politiki.

I

n zdaj EU že ponuja nov slogan. Odpadki so vir. Ponujena so merila, kdaj je odpadek od- padek in kdaj dobi status surovine. Navidezno smo pred novim okoljskim izzivom, čeprav to, o odpadkih kot sekundarnih surovinah in o novih proizvodih iz odpadkov, kajpak ni od včeraj. Je pa res, da so človeštvu začele tako gosto padati na glavo skale, da se začenja tre- zniti. Zato je Julonov primer kot zlato klasje na plevelasti okoljski njivi. A vendar tudi v industrijskih podjetjih v zadnjem letu vse bolj opozarjajo zakonodajalca, naj se opredeli do odpadkov in jih res začne vrednotiti kot vire.

A kaj lahko prav pri tem pokaže Slovenija?

Razmišlja o tem okoljskem izzivu tudi kot o gospodarski in razvojni priložnosti? Kje smo?

No, če bi sodili samo po tem, koliko podjetij v Sloveniji uvaja sistem okoljevarstvenega vo- denja organizacij, EMAS, potem smo daleč od okoljske maksime. Toda, res je, to ne more biti edino merilo. A vendarle, Julonov je premalo.

N

o, odpadki kot vir so ena od osrednjih tem v reviji. V drugi pa smo se globalno razgledali po kovinski embalaži. Pa še nekaj.

URKO še ni pripravljen. Le kdo si ne želi reda pri ravnanju s komunalnimi odpadki?

Delivering solutions.

DB Schenker

- naša logistična podpora zagotavlja prave rešitve ob pravem času

oglas A4-Eco.indd 1 5/17/11 4:09 PM

Promocija

vs eb in a

vsebina

majmay 2011

59 4 EOL

Vsebina ^Contents

Embalaža - okolje - logistika, specializirana revija za embalažo, okolje in logistiko specialized magazine for packaging, environment and logistics

•

izdala in založila published and issued by: Fit media d.o.o., Celje

•

glavni urednik editor-in-chief: Jože Volfand

•

odgovorna urednica editor: mag. Vanesa Čanji

•

oblikovanje, prelom in grafična priprava / layout and graphic design: Fit media d.o.o.

•

^{tisk /}

Printed by: Eurograf

•

oglasno trženje / marketing:

Fit media d.o.o. (Kidričeva ulica 25, 3000 Celje, tel.: 03/42 66 700, e-mail: info@fitmedia.si)

•

Uredniški odbor / editorial board: Marko Cedilnik (Mercator d.d.), Vesna Fabjan (Dinos d.d.), Rudi Horvat (Saubermacher Slovenija d.o.o.), mag. Katja Buda (Ministrstvo za okolje in prostor), Marjan Lasič (Ultrapac d.d.), Rade Mijatović (Valkarton d.d.), Marko Omahen (Omaplast), Petra Prebil Bašin (Združenje papirne in papirno predelovalne industrije), Matej Stražiščar (Slopak d.o.o.), Saša Stropnik (Koding d.o.o.), mag. Emil Šehič (Zeos)

•

Uredniški odbor za strokovne prispevke: dr.

Bojan Rosi (Fakulteta za logistiko), dr. Marko Notar (Termoelektrarna toplarna Ljubljana d.o.o.), dr. Franc Lobnik (Svet za varstvo okolja RS), mag. Tomaž Požrl (Biotehniška fakulte- ta)

•

Celje, maj may 2011

•

Naklada 4100 izvodov

•

Revija je brezplačna.

Partnerji

pri izdajanju revije EOL:

•

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru

•

Visoka šola za varstvo okolja

•

Gorenje Surovina d.o.o.

imPresum

Revija EOL je tiskana na eko recikliranem papirju Cyclus Print.

8 naj bo ekologija trend, poza. briga me.

10 Prehitra rast podjetja ni vedno dobra

12 Pločevinke so najbolj recikliran material na svetu

16 Oblike vse bolj nagovarjajo emocije

18 Poraba se povečuje, proizvodnja zelení

20 Pri nas najstrožje vrednosti, v eu milejše

22 v sloveniji nekaterim malo brezplačnih kuponov

In Slovenia, Some have Few Free Emission Allowances

26 vlog veliko več, kot so pričakovali

29 Kolumna: Odpadek ali surovina, to je zdaj vprašanje

30 Kdor upravlja odlagališče odpadkov, ima naftni vrelec

32 Za reciklate je nujen razvoj tehnologij

Development of Technologies Urgent for Recyclates

35 Zeleno omrežje

36 Z izstopom Kranja nove povezave

38 uporaba v sloveniji manjša, a še prevelika

41 Že ta čas zahteva poročila o trajnostnem razvoju

42 Polovica slovenije nima urejene kanalizacije Half of Slovenia without Proper Sewage

44 ekosistemi tudi v papirni industriji?

46 negativni vplivi porinjeni v ozadje

48 usmeritve dobre, uredba nejasna

52 vpliv kontroliranih požigov na gozdne ekosisteme

53 trajnostno srečanje na univerzi v novi Gorici

54 Želja – zeleni transportni koridorji

57 Praktična rešitev za hrambo in transport nevarnih snovi

58 ekošola sprašuje, stroka odgovarja

Vsebina

maj may 2011

59 EOL 5

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Novosti ^{Kratko, zanimivo Kratko, zanimivo}

EnErgEtski poligon v vElEnju

V juniju bodo v Šolskem centru Velenje odprli enega najnaprednejših razvojno-di- daktičnih energetskih poligonov v Evropi.

Šolski center z enoto energetskega inženi- ringa, ki jo vodi Cveto Fendre, že več kot 10 let uspešno deluje na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije.

Leta 2009 so v okviru Medpodjetniškega izobraževalnega centra pričeli z izgradnjo Razvojno-didaktičnega energetskega poligo- na MIC Velenje. Okoli 85 % upravičenih stro- škov bo sofinancirano iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. V okviru energetskega poligona gradijo tudi manjši vzorčni pasivni objekt.

Šolski cEntEr cEljE – okoljsko aktivna Šola

Ob mednarodnem Dnevu Zemlje so na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani razglasili najboljše v akciji Zemljo so nam posodili otroci. Akcijo organizirata Agencija Republike Slovenije za okolje in Zveza pri- jateljev mladine Slovenije. Letos so prvo nagrado prejeli Ekologi brez meja in Petra Matos, sicer pa je bilo za več kategorij raz- pisa (Neobremenjevanje zemlje, Kakovosten odnos do voda, Ohranjanje čistega zraka, Ozaveščanje javnosti, Najboljši izdelek nominacije in Najbolj aktivna šola) pripra- vljenih 43 kakovostnih projektov nominacij pravnih oseb in posameznikov.

V kategoriji za najbolj aktivno šolo je zma- gal Šolski center Celje, ki v akciji sodeluje že vrsto let. Njihove nominacije so bile naj- večkrat nagrajene (Krajinski park Logarska dolina, Vili Poznik z bio čistilno napravo, Občina Vransko), poleg tega pa šola izvaja še vrsto drugih okoljskih programov za ohra- njanje našega planeta.

Econyl iz odpadnih ribiŠkih mrEž

V Julonu, ki je del skupine Aquafil, so se odločili za trajnostni razvoj in za proizvo- dnjo econyla, ekološkega poliamida iz od- padnih surovin. Ideja za projekt je nastala v Ljubljani, pri razvoju in izvedbi pa so sodelovale inženirske skupine italijanske skupine Aquafil. Razvojni tehnološki izziv za Julon je bil, kako z novim izdelkom prehiteti konkurenco. Koncept trajnostnega upravlja- nja družbe so najprej začeli uresničevati z manjšo porabo vode, energije in drugimi učinkovitimi okoljskimi rešitvami. Bistveni dosežek pa je bil, ko so iz odpadnih zmletih ribiških mrež začeli izdelovati kaprolaktam,

PLAYBoYEvA DiŠAvA v RELiEFNi stEKLENiČKi

razvpita ameriška znamka Playboy je na trg lansirala novo dišavo za moške, kar so zaupali podjetju Coty inc. nastala je reliefna embalaža z ustvarjenim kovinskim učinkom, ki ga je podjetje sleever

international izdelalo s svojo inovativno tehnologijo skinsleever. njihov cilj je bil takojšnje razlikovanje stekleničke od ostalih in posledično preusmeritev pozornosti potencialnega kupca. oblikovali so štiri različice, ki po obliki spominjajo na stekleničko za whiskey. seveda ne manjka značilni Playboyev logotip, ki v sebi skriva tudi žensko silhueto.

PRiLAGoDLJiv stRoJ ZA PiHANJE PLAstENK

Švicarsko podjetje magplastic je izdelalo, po njihovih navedbah, najbolj prilagodljiv stroj za pihanje plastenk (Pet), ki omogoča izdelovanje plastenk v velikostih od 40 ml pa vse do 2 litrov. stroj lahko proizvede tudi do 3.800 plastenk na uro, če so te velikosti od 40 ml do 1 litra, in 1.800 plastenk na uro, če so velikosti do 2 litrov. Pri podjetju so prepričani, da proizvodnja večjega razpona velikosti omogoča boljši odziv na zahteve trga.

CANNY – ALUMiNiJAstA EMBALAŽA, PRiJAZNA UPoRABNiKU

Podjetje amcor sledi zahtevam trga in potrošnikov – v ta namen so izdelali uporabniku prijazno aluminijasto embalažo Canny, ki pooseblja tako priročnost kot varno uporabo.

Prekrivna membrana omogoča enostavno odpiranje, zaradi odsotnosti ostrih robov

pa tudi ni nevarnosti za poškodbe, zato lahko živilo zaužijemo kar iz embalaže same.

Canny je tudi prva aluminijasta embalaža s popolnoma ravno površino, ki se lahko v celoti potiska, priročna pa je tudi zaradi svoje teže, saj je kar za 30 odstotkov lažja od ostale aluminijaste embalaže. tudi premaz, ki je uporabljen za preprečitev stika med kovino in živilom, ne vsebuje bisfenola a (bPa) in predstavlja velik korak naprej v industriji kovinske embalaže.

PANtENE v EMBALAŽi iZ sLADKoRNEGA tRsA

Pantene je začel s proizvodnjo novih embalaž za svoje izdelke za nego las, ki so narejeni na rastlinski osnovi. Uporabljeni material je narejen iz sladkornega trsa in bo del Pantenove kolekcije Pro-V nature Fusion. nove stekleničke bodo najprej na voljo po zahodni evropi, Pantene pa načrtuje lansiranje tudi drugod po svetu v roku dveh let.

»Uporaba embalaže iz sladkornega trsa nam omogoča, da še naprej ponujamo kupcem tisto, kar od nas pričakujejo, vendar s trajnostnim pridihom,« je povedala Hanneke Faber, podpredsednica podjetja P&G, pod katerega spada tudi omenjena znamka.

»Zelo smo veseli, da smo prva znamka za nego las, ki uporablja to tehnologijo za svojo embalažo, vendar razumemo tudi, da je trajnostni razvoj potovanje, ki smo ga šele začeli. naš cilj je, da z okolju prijaznimi inovacijami pomagamo k bolj zdravemu in lepšemu svetu, zato upamo, da nam bodo sledili tudi drugi.«

Z uporabo obnovljivih materialov tako Pantene sledi zastavljenim ciljem podjetja P&G, ki namerava do leta 2020 zamenjati 25 odstotkov materialov, izdelanih iz naftnih derivatov, z materiali iz obnovljivih virov.

dolgoročni cilj podjetja pa je uporaba 100-odstotno obnovljivih ali recikliranih

materialov pri vseh svojih izdelkih.

foto: arhiv podjetja

majmay 2011

59 6 EOL

Novosti

Kratko, zanimivo

surovino za izdelavo poliamidnih nitk. Te potrebujejo za proizvodnjo talnih preprog, že zdaj pa so prepričani, da bodo prodali vse, kar bodo proizvedli. Odločitev za koncept trajno- stne proizvodnje se jim zdi kot konkurenčna prednost, saj se kupci nanje že obračajo zaradi njihove zelene poslovne filozofije. Naložba v econyl je znašala 17,6 milijona evrov.

naravo varuj, aparatE ločuj

ZEOS vsako leto po šolah, vrtcih in drugih ustanovah izvede ozaveščevalno akcijo, s katero želi med otroci razširiti zavest, da je potrebno z odpadki ravnati na poseben način in da nikakor ne sodijo med ostale mešane odpadke. Zato so akcijo poimenovali Naravo varuj, aparate ločuj!. ZEOS se kot shema zavzema za učinkovito ravnanje z odpadno električno in elektronsko opremo (OEEO), od- padnimi sijalkami in odpadnimi prenosnimi baterijami.

V akciji je v preteklem letu sodelovalo skoraj 160 šol iz celotne Slovenije, prijavile so se preko koordinacije Eko šol. Skupaj so otroci zbrali 81.000 kg OEEO in pa 4.290 kg OPBA.

Letos z akcijami še niso zaključile vse šole.

Akcije končujejo pred Postojnsko jamo, kjer poteka zaključek natečaja Postojnska jama v očeh otrok in mladostnikov. Koordinator eko dela je ZEOS. Skupaj z otroci ustvarjajo predmete iz OEEO, tako so izdelali prostorske instalacije, sporočila iz tipkovnic, letos pa so iz odpadnih mobitelov izdelali ZEOS MEGA MOBI. Prav tako tudi na tem dogodku zbirajo OEEO in OPBA.

KARL LAGERFELD ZA DiEt CoKE

svetovno znan modni oblikovalec je že drugič združil moči z blagovno znamko diet Coke. oblikoval je tri nove, ekskluzivne ste- kleničke za priljubljeno brezalkoholno pijačo, ki je po besedah proizvajalca namenjena predvsem ženskam s stilom. Z uporabo

igrivih elementov in kontrastnih barv je karl Lagerfeld ustvaril prepoznavno kolekcijo, ki bo težko spregledana.

voDKA 58 v iZJEMNi stEKLENi EMBALAŽi

Podjetje sleever international Group je pre- jelo kar dve glavni nagradi na tekmovanju Helio Prestige awards, ki podeljuje nagrade za vgraviran globinski tisk. nagradi so prejeli za tehnologijo izdelave in tudi za dizajn ste- klenice za Vodko 58, pri čemer so sodelovali z oblikovalcem Christianom

audigierjem. Žirija je bila navdušena nad sposobnostjo, kreativnostjo in tehničnim znanjem vseh udele- ženih.

tako je podjetje sleever internatio- nal s svojim znanjem in naprednimi tehnologija- mi oblikovalcu omogočilo popolno svobodo umetniškega izražanja, saj jim je uspelo

specifičen dizajn pretvoriti v realnost.

GEL ZA LAsE tAFt v Novi PREoBLEKi

Podjetje kutenholz je nadgradilo embala- žo gela za lase znamke taft, proizvajalca schwarzkopf & Henkel. Vdolbina, ki se nahaja na levi strani embalaže, popolno- ma spremeni njeno vizualno podobo in omogoča razlikovanje od ostalih izdelkov na policah v trgovini.

PEPsi PREDstAviL

oKoLJU PRiJAZNE LoNČKE

Podjetje Pepsi je trgu predstavilo pet razli- čic okolju prijaznih lončkov, ki so primerni tako za recikliranje kot kompostiranje. na voljo so plastični lončki, ki se lahko 100-od- stotno reciklirajo in so tudi sestavljeni iz 20 odstotkov recikliranih materialov, papir- nati lončki, ki so primerni za odlaganje na kompost, in povoskani lončki, ki so narejeni iz materialov na rastlinski osnovi. Več raz-

ličnih vrst lončkov tako omogoča ponudnikom (restavracijam,

stadionom, zabaviščnim parkom, šolam …), da

izberejo okolju prija- zno embalažo, ki bo

najbolje ustrezala lokalnim možnostim za reciklažo ali kom- postiranje. Lončkom z zelenim potiskom, ki več kot očitno okoljsko komunicirajo, so dodali še atraktivne napise, na primer: »Vau, naši lončki se lahko popolnoma recikli- rajo.« Lončki spodbujajo tudi k obisku spletne strani earth911.com, kjer potrošniki najdejo različne informacije o pravilnem odlaganju odpadkov.

maj may 2011

59 EOL 7

Fotografije: arhiv proizvajalcev

Novosti

Novosti ^{Kratko, zanimivo}

razprŠEna posElitEv povzroča občinam glavobolE

V občini Tolmin so sicer začeli urejati komunalno infrastrukturo in bodo s finančno pomočjo EU zgradili čistilno napravo v vrednosti 1,2 milijona evrov. Vendar v občini opozarjajo, da je čiščenje odpadnih voda država prevalila na občine. Toda tam, kjer zaradi razpršene poselitve vsaka vas po- trebuje svoj kanalizacijski sistem in svojo čistilno napravo občine ne bodo mogle izpolniti sprejetih obveznosti. Tolminski župan Uroš Brežan celo meni, da občina z lastnim denarjem tega ne bo zmogla niti do leta 2030.

oŠ ŠturjE ajdovŠčina zmagovalka Ekokviza

V aprilu so končali tekmovalni Ekokviz, ki poteka v organizaciji Ekošole in Telekoma Slovenije. V ekoznanju se je s področja biotske raznovrstnosti, podnebnih sprememb in učinkovite rabe energije pomerilo 3.700 osnovnošolcev iz vse Slovenije.

Sodelovalo je 1.256 ekip iz 170 osnovnih šol.

Tričlanske ekipe so sestavljali učenci šestega, sedmega in osmega razreda. Zmagala je ekipa Dolgopoljci iz OŠ Šturje Ajdovščina. Drugo mesto je osvojila ekipa Besni biologi iz OŠ Martina Krpana, tretja pa je bila ekipa Ekoasi iz I. OŠ Murska Sobota. Celotno tekmovanje je potekalo s pomočjo računalnika, v finale pa so se uvrstile tri najboljše ekipe, ki so na odru v živo izmenično odgovarjale na najbolj zahtevna vprašanja. Organizacijo in izvedbo Ekokviza preko spleta je že tretje leto omogočil Telekom Slovenije, ki je prvim trem zmagovalnim šolam tudi letos namenil ekodonacije v skupni višini 10.000 evrov. Donacije je zmagovalcem izročil predsednik uprave, Ivica Kranjčević. Šole jih bodo namenile okoljskim naložbam, s katerimi bodo povečale svojo odgovornost in prijaznost do okolja. Nacionalni koordinator Ekošole, mag.

Gregor Cerar, je izpostavil, da je bil poudarek na sobivanju človeka v biotsko raznovrstnih okoljih.

posvEt o zElEni davčni rEformi

Parlamentarna skupina GLOBE Slovenija, predsednik je Milenko Ziherl, in Svet za varstvo okolja RS, predsednik je dr. Franc Lobnik, sta organizirala posvet Zelena davčna reforma. Cilj zelene davčne reforme je, da Slovenija vzpostavi ekonomsko motivacijo za vlaganja poslovnih subjektov in gospodinjstev v množično prenovo več tisoč zgradb v nizko energijske ali pasivne zgradbe. Po mnenju sklicateljev posveta bi lahko takšna reforma znižala poslovne in življenjske stroške, povečalo bi se povpraševanje na podro- čju gradbeništva, lesarstva in elektrostrojne industrije, s tem pa bi se ustvarili pogoji za nova delovna mesta.

KoZMEtiČNA EMBALAŽA iZ RECiKLiRANEGA stEKLA

Podjetje Gerresheimer aG izdeluje umetni- ško stekleno in plastično embalažo mnogih oblik, barv in materialov, svoj razvoj pa so osredotočili predvsem na varovanje okolja, in sicer z uporabo recikliranega stekla.

embalaža za dišavo znamke Victoria's secret je njihov najnovejši izdelek. dišava z imenom Very sexy now se nahaja v visoki, kvadratni embalaži eksotičnih barv s sezonskimi vzorci.

Podjetje Gerresheimer pa sodeluje tudi z znamko Garnier, ki je kot prva na trgu lepo- tilnih izdelkov začela za svoje izdelke uvajati stekleno embalažo, v kateri je 40 odstotkov recikliranega stekla.

PRvA AsEPtiČNA EMBALAŽA ZA MLEKo

Pri podjetju tetra Pak so predstavili prvo aseptično kartonsko embalažo – tetra evero aseptic (litrsko). nova steklenica iz kar- tona prinaša enostavno uporabo in stroškovno učinkovitost.

»tetra evero aseptic em- balaža je nova različica kartonske embalaže, ki omogoča enostavno uporabo, visok uči- nek prepoznavnosti in je cenovno ugo- dna«, pravi Charles brand, podpred- sednik marketinga in managemetna pri podjetju tetra Pak, “gre za enoten koncept pakiranja, ki je za proizvajalce, trgovce in odjemalce enostavnejši.«

tetra evero aseptic pakiranje je v začetni fazi namenjeno trgu belega

mleka, vključno z mlekom brez kisika, ki je obogateno s kalcijem, beljakovinami, vlakni- nami (inulin), vitaminom a in d in nekaterimi minerali. Ponudba embalaže se bo kmalu raz- širila še na pakiranje pijač, mleka z okusom, mleka s smetano, mleka, občutiljivega na kisik in tudi mleka z omega 3, železom, cinkom in vitaminom C.

»tetra evero aseptic je združitev visoke dodane vrednosti izdelka z izjemno razvito embalažo,« je prepričan Pedro astals, direk- tor podjetja CaPsa. izdelek je prijazen okolju, saj se lahko popolnoma reciklira, ima pa tudi certifikat FsC.

PivovARNA LAŠKo Z NoviMi PRoDUKti v stEKLENi EMBALAŽi

V Pivovarni Laško, matični družbi skupine Laško, so pred poletjem predstavili nove osvežilne pijače. na trg so lansirali izdelek z okusom pomaranče in guave, mešanico s pivom bandidos sun v osnovnem pakiranju steklenice 0,33 l. sledenje globalnim trendom in potrebam potrošnikov je doprineslo k

predstavitvi lahkega piva Laško trim z 2,5 odstotki alkohola. osnovno pakiranje

je povratna steklenica 0,5 l.

Laško malt, brezalkoholni napitek na osnovi

sladnega ekstrakta z okusom jabolke

in breskve, polnjen v

povratni ste- klenici 0,33 l, je zapolnil vrzel v krov- ni blagovni znamki Laško, medtem ko popolno novost v pija- čarski industriji predstavlja jabolč- no vino iC Cider, ki je rezultat domačega znanja in razvoja.

D iz a jn i n ek o lo g ij a m iha a rt na k

foto: osebni arhiv

majmay 2011

EM ba La Ža 8 59

Z

akaj Miha Artnak ni običajen? Ker je The Miha Artnak. »The« sicer še ne stoji v osebni izkaznici, »bi mi pa bilo zelo všeč, saj v tujini to ime že uporabljajo. Zdi se mi kot naziv, kot npr. doktor, poudarja, da verjamem v svoja dela. Poudarjam, da ne verjamem samo vase, ampak tudi v človeštvo. Sporočam, da sem se našel, sporočam, da se mi ni treba ukvarjati z egom, ker je ta vedno prisoten. Na ta način ga lahko vedno ignoriram in naj se drugi ukvarjajo z njim. Tisti, ki me poznajo, »ful štekajo«, kaj se grem.«

Z

akaj Miha Artnak še ni povsem običajen?

Ker je desetletje, kot sam pravi, del tropa volkov, »ki je nato postal pleme in dobil svojo identiteto«. Je član skupine ZEK, skupine gra- fičnih oblikovalcev, ki je zrasla iz grafitarjev in street artistov. Fantje vedo, kaj hočejo. »ZEK ima filozofijo, da ohranja svojo identiteto nedo- taknjeno, da ne štanca in da mu ne more nihče diktirati, kaj naj dela in kako, saj bi s tem izgubil kredibilnost. Stvar je zelo preprosta: zaupajte nam, potrudili se bomo, da naredimo presežek,«

je dejal Miha pred leti za Mladino in zdaj pono- vil: »Ne držimo se principov, ki bi nas omejevali.

Če je posredi omejevanje, pomeni, da to postane stil, stil pa je v bistvu dolgčas.«

I

n še en razlog, zakaj Miha Artnak ni pov- sem običajen: v sebi – kljub mladosti – nosi precejšnjo odgovornost do okolja. »Stvari ne

mečem po tleh, raje jih spravljam v žep. Vest bi me pekla, če bi ravnal v nasprotju s tem. Zadnjič smo šli pod most; s seboj sem imel plastenko, ki pa sem jo pozabil tam. Vrnil se bom, da jo vza- mem s seboj … Govoriš nekaj, na drugi strani pa pozabiš, kaj je treba storiti. Groza me je.«

K

omur se ime Mihe Artnaka ni vtisnilo v spomin v vlogi člana ZEK, si ga je zago- tovo zapomnil kot soavtorja projekta Vrečka na vrečko (skupaj z društvom Eco Vitae in oblikovalskim studiom Lukatarina). V okviru evropskega tedna zmanjševanja odpadkov so konec lanskega leta v mestni občini Ljubljana zbirali stare plastične vrečke in rabljene lončke za enkratno uporabo – zbranih je bilo okrog 40.000 plastičnih vrečk in 7.500 plastičnih lončkov –, iz katerih so nato nastale različne umetnine. Mihova pošast Lovka na lovce je pre- zimila v tovarni Rog, zdaj pa straši na mestu, kjer je nakupovalnih vrečk vedno na pretek:

pred nakupovalnim središčem BTC opozarja mimoidoče, naj premislijo, preden vzamejo novo ponujeno plastično vrečko. Pošast torej ponazarja simbol potrošništva in problem loče- vanja odpadkov. »Prilagodila se je okolju in zato

Darja verbič

Z miho artnakom ni mogoče pripraviti običajnega, klasičnega pogovora vprašanje-

odgovor. ker miha artnak ni običajen in ker včasih odgovori prehitevajo vprašanja in ker včasih vprašanja lahko ostajajo brez odgovorov.

diZaJn in ekoLoGiJa

Naj bo ekologija trend, poza. Briga me.

naj ljudje pozirajo z ekologijo, če

s tem delajo dobro.

Promocija maj may 2011

EM ba La Ža 9 59

preživela. Izpodriva nas z vrha prehranjevalne verige. Morda ji celo uspe. Odvisno je od nas.

Razmnožuje se z nepredstavljivo hitrostjo in ne pozna milosti,« umetnino pojasni Miha Artnak.

U

metnik in oblikovalec, kot se naziva, pa se iz prej zapisanega, da ne mara omejevanja, pri svojem delu ni »vrgel« samo v ekologijo.

Pravzaprav se je zelo dolgo sploh ni dotikal.

»Od doma sem vzgojen, da je treba ločevati od- padke,« in zdaj, ko se po mestu vozi s kolesom in vidi na kupe plastenk, natančno ve, kakšen je občutek, če je ljudem za to vseeno. Zato je v svoje oblikovanje vpeljal zeleno, ekološko raz- mišljanje. »V generaciji oblikovalcev, s katero se družim, je ekološko razmišljanje zelo prisotno.

Razlikujemo pa se industrijski in grafični obli- kovalci. Prvi se morajo pri svojem delu držati za- pisanih ekoprincipov in jih odkljukati, grafični oblikovalci pa imamo na voljo druge možnosti.

Delamo z oziroma na ekopapirju, izogibamo se

dodatnih plastificiranj, že vnaprej razmišljamo, kako bo z reciklažo ipd. Postopoma in nenasilno želimo skozi oblikovanje vpeljevati ekološke blagovne znamke, kajti pri vseh naročnikih tovrstno razmišljanje ni prisotno. Prek obli- kovanja imam možnost komunicirati s širšo javnostjo. Vplivam lahko tudi na ekonomiste, pravnike idr., ki imajo možnost npr. spremeni- ti kakšen zakon. Na ta način, če nič drugega, odpreš razpravo, opozarjaš na problem, ki ga sam ne moreš rešiti, spodbujaš ljudi, ki so kom- petentni in imajo moč in vzvode spreminjanja, da se jih ta problem dotakne in bodo skušali kaj spremeniti. Pravim, predajam štafeto.«

Z

elo blizu mu je »refill« način: prineseš svojo posodo in si na točilnem pultu »natankaš«

mleko, sok. Če ne bi bilo druge izbire, bi bilo seveda sčasoma manj plastenk. »Ni srednje poti, ni »easy way out« – odrekanje ima svoje prednosti.« Vesel bi bil, če bi vodo polnili v tetrapak. »Razmišljal sem, da bi to predlagal kakšni pivovarni, a vem, kakšen odgovor bi dobil: da še ni porabljen denar, ki je bil vložen v plastenke. Kapitalizem torej zadržuje samega sebe, ne more vlagati, dokler se mu ne povrne prejšnja naložba. Zato se ne razvijajo novi, časom primerni izdelki, temveč se »štanca«, drži se uveljavljenih principov in na ta način prihrani milijone. Meni pa bi bilo všeč, če bi

ekologija postala trend. Pravzaprav postaja trend. Lahko postaja poza, briga me. Naj ljudje pozirajo z ekologijo, če s tem delajo dobro.«

P

otrdi, da je planet zasvinjan. »Z ljudmi,« je takojšen odgovor. Zato meni, da je ekolo- ška prihodnost kolektivna moč. Izobraževanje.

Mladi se morajo bolj zavedati, kakšen je na zunanji pogled svet, ki ga prevzemajo. »Če se s helikopterjem pelješ nad smetiščem, dobiš občutek, da je to mesto samo po sebi. Ki se širi, kot se širi vsako mesto. Na voljo sta dve poti: živeti na smetiščih, piti umazano vodo, imeti različne bolezni – se torej skozi genera- cije prilagajati in preživeti v takem okolju ali pa krivdo za zdajšnje stanje prevzeti nase in se usmeriti v skrb za čisto okolje. Imam predstave, kaj bi bilo »fajn«, da bi bilo. Veliko razmišljam o tem, želim vplivati na prihodnost, a vem, da ne smem razmišljati sam. Potrebna je vzgoja oz. kritična distanca do tistih, ki se obnašajo neekološko. To ni sovraštvo; obsojati moramo dejanja, ne ljudi. Ekološke rešitve so, a bi veliko stale. Kapitalizem pač ima svojo ceno.«

Š

e to. Pošast Lovka na lovce se bo junija iz BTC preselila v Koper. Povabilo, da jih obišče, je prišlo še iz Bruslja. »Ker se ne maram ponavljati, bomo projekt zaključili,« pravi Miha Artnak.

»No, o. k., če bi me poklicali iz New Yorka …«

Postopoma in nenasilno želimo skozi oblikovanje vpeljevati ekološke blagovne znamke, kajti pri vseh naročnikih tovrstno razmišljanje ni prisotno.

Ministero dello Sviluppo Economico

Sponzor: Podprto s strani:

Organizira: Ipack-Ima spa - corso Sempione 4 - 20154 Milano - Italija

tel. +39 023191091 - faks +39 0233619826 - el.naslov: ipackima@ipackima.it - www.ipack-ima.com

Fieramilano, Milano - Italija

Od 28. februarja do 3. marca 2012 ipack-ima.com

V izjemnem razvoju in s konsistentnim porastom mednarodnih obiskovalcev.

Dogodek na globalnem nivoju. Edini sejem na področju predelovanja, embalaže in logistike, ki je prejel uradno priznanje Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo. Poslovna skupnost, ki spodbuja interakcijo med izdelovalci in končnimi uporabniki, tako preko spletnih kot tudi preko tradicionalnih kanalov. Prioriteti dogodka sta inovativnost in trajnost. Zato je Ipack-IMA 2012 najboljša priložnost, če želite postati vodilni na trgu.

CALEIDOS-NEXXUS.IT

IPACK-IMA 2012.

No better place to trade

EOL 190x136.indd 1 21/02/11 11:19

P r o iz vo d n ja P o ln iln e o P r em e

foto: arhiv podjetja

majmay 2011

EM ba La Ža 10 59

v razmeroma kratkem času ste iz obrtne delav- nice prerasli v podjetje, ki izdeluje tehnološko zahtevne proizvode v pakirni industriji. kje ste zdaj?

»Dvajset let je dolga in kratka doba. Po začetkih s proizvodnjo črpalk za pretakanje vina je obrtna delavnica Zverovih leta 1991 postala VIPOLL, d.

o. o. Leto zatem smo izdelali prvi, polavtomatski stroj za sterilizacijo vinskih steklenic, ki smo ga začeli izvažati v Avstrijo in Nemčijo. To je bil naš prvi izvozni izdelek. Sledil je univerzalni stroj za čiščenje steklenic za male in srednje polnilce vina, potem smo razvili avtomatski stroj za sterilizacijo steklenic. Po letu 1996 smo izdelali prvi polnilni stroj za polnjenje piva na dolgo polnilno cev z mehansko krmiljenimi polnilnimi ventili, zatem pa še z elektronsko krmiljenimi ventili. Sledili so stroji za polnjenje v PET embalažo v blok inačici in z mikrobiolo- ško čisto izvedbo ohišja stroja, polnilni stroj z elektropnevmatsko krmiljenimi ventili, stroj za polnjenje olja v PET embalažo, avtomatske CIP (cleaning in place – mikrobiološko čiščenje na kraju samem) postaje, kombinirani polnilni stroji za stekleno in PET embalažo ...« pravi Stanko Zver o razvoju in rasti njihove družbe in dodaja, da so sedaj ponudniki celotnih polnilnih linij zmogljivosti do 50.000 enot na uro. »Vsega seveda ne izdelujemo sami, ker to ni smiselno, v linijah pa so naši predvsem polnilni stroji, ki so srce vsake linije, CIP postaje in transportni sistemi,« dodaja sogovornik.

na trgu polnilne opreme vas ne pozna le evrop- ski trg. kako ste uspeli?

» Z nizkimi cenami gotovo ne. Naša oprema je visokotehnološka, zato nismo najcenejši v dejav- nosti. Italijani so na primer cenejši, a nam vseeno uspeva. V Nemčiji, kjer je te vrste industrija doma, sedaj deluje že več kot 30 naših polnilnih strojev, skupaj z manjšimi posamičnimi stroji od prej pa imamo tam že čez 250 naših naprav. Naš cilj je postati predvsem ponudnik celotnih polnilnih linij, celih projektov od ideje do dobave, montaže in vzdrževanja. Naša filozofija pa je dolgoročno graditi lastno blagovno znamko, lastno ime. Tako bomo odvisni samo od nas samih in našega znanja ter sposobnosti. Na tej naši poti nam kar uspeva, saj imamo že precej znanih kupcev – naša opre- ma je v polnilnicah Heinekena, indijske United Brewery, brazilskega AMBEV, mehiške Korone, avstrijskega Mautner Markhofa idr. Zadnji dve leti pa so se za našo opremo začeli zanimati tudi slovenski polnilci, tudi Radenska in Union. Našo blagovno znamko v Nemčiji že kar dobro poznajo.

Pri ohranjanju dobrega imena je zelo pomembna poštenost do kupca in kakovosten servis. Naša oprema ni poceni. Prodaja kupcu je kot poroka z njim – dolga leta si povezan v dobrem in slabem – in pri tem se posebno trudimo.«

leta 2005 ste bili kot hitro rastoče podjetje no- minirani za gazelo. kako hitro ste rastli in kako ste preživeli najhujšo krizo v letih 2008 in 2009?

»Do leta 2007 smo res hitro rastli. Na trenutke je bila rast morda celo prehitra, saj smo morali

Začetki družbe Vipoll segajo skoraj tri desetletja nazaj, ko sta marija in stanko Zver odprla zasebno obrtno delavnico za proizvodnjo črpalk za pretakanje vina. od skromnih obrtniških začetkov do danes se je družba, ki je ves ta čas ohranila značaj družinskega podjetja, razvila v proizvajalca opreme za industrijo tekočin, ki trenutno za nedoločen in določen čas zaposluje 95 ljudi, lansko leto pa so ustvarili skoraj enajst milijonov evrov celotnih prihodkov. tretjinski lastniki družbe so sedaj otroci ustanoviteljev, suzana Zver - Pangeršič, simon in stanko Zver. suzana skrbi za nabavo in finance, simon za razvoj in tehnične rešitve, stanko pa tudi zato, ker je najbolj gostobeseden, za stike s kupci in prodajo. Z njim smo se pogovarjali o podjetju in o trgu polnilne opreme nasploh.

Jože Pojbič

Prehitra rast podjetja ni vedno dobra

ProiZVodnJa

PoLniLne oPreme

foto: arhiv podjetja maj may 2011

Embala ža 11 59

uvesti vse oddelke, kot jih imajo velika podjetja – od razvojne službe, programerskega oddelka, projektantov, proizvodnje, nabave materiala ipd., same notranje organiziranosti podjetja pa v času hitre rasti nismo utegnili prilagoditi takšni rasti.

Na temelje, preračunane za trinadstropno stavbo, ne moreš postaviti petnadstropnice. Zato se sedaj ukvarjamo tudi z notranjim delovanjem podjetja in v ta namen iščemo izvršnega direktorja z ustre- znimi izkušnjami in izobrazbo. Glede krize pa je dobra stvar družinskih podjetij ta, da ko začne teči voda v grlo, za delo po svojih močeh poprimejo vsi. Pred krizo smo letno ustvarjali že okrog osem milijonov evrov celotnih prihodkov in imeli več

kot 60 zaposlenih, leta 2008 in 2009 se nam je zgodilo nekaj odpovedi naročil, nekaj naročene opreme pa je ostalo pri nas, seveda neplačane. V letu 2009 so se nam zato prihodki prepolovili, toda število zaposlenih smo zmanjšali za manj kot deset. Ljudje so zlati kapital in nismo jih ho- teli izgubiti. V dveh kriznih letih je bilo krvavo, kupce smo morali iskati po vsem svetu in našli smo jih tudi v Indiji, Braziliji, Azerbajdžanu, Iranu.

Dobro smo se izvlekli in lani smo z 11 milijoni evrov ustvarili največji letni prihodek v zgodovini družbe. Letos pričakujemo podoben rezultat, saj imamo naročila že skoraj do konca leta, že sedaj pa v proizvodnji del delavcev dela v dveh izmenah.«

In kakšna je konkurenca?

»Na trgu je konkurenca predvsem na področju opreme za polnjenje brezalkoholnih pijač in vode v PET ogromna. Pri opremi za pivovarsko industrijo, ki jo proizvajamo tudi mi, je konku- rence nekoliko manj, kajti takšne opreme ni tako lahko narediti kot tisto za polnjenje mirnih voda.

Območje je torej dovolj široko, le delati je treba dobro, imeti pogum in biti zanesljiv na dolgi rok.

Naš cilj je, da se usidramo v zavest vseh polnilcev, tako da bodo, ko bodo nameravali investirati v novo opremo, povpraševanje poslali tudi nam.

Sicer pa: svet je velik, mi pa majhni – za nas je še vedno dovolj prostora.«

Naša filozofija pa je dolgoročno graditi lastno blagovno znamko, lastno ime.

P

riljubljene pijače Sola, Zala in ZA so poletje pričakale v novi, sveži preobleki. Oblika nove plastenke sledi zadnjim trendom na trgu negaziranih brezalkoholnih pijač, saj je elegantna in modernega videza.

S

eveda pa videz ni bil edino vodilo pri razvoju nove embalaže. Plastenka ima kar nekaj lastnosti, ki kažejo na to, da skrb za okolje v Pivovarni Union igra vse pomembnejšo vlogo.

Lažja plastenka

N

ova plastenka je najlažja pollitrska plastenka med slovenskimi ponudniki. Je eno- stavnejša in prijetnejša za uporabo. Poleg tega lažja plastenka pomeni manj odpadne plastike in s tem nižjo obremenjenost okolja.

Ogljični (CO ₂ ) odtis nižji za 10 %

T

oplogredni plini, med katerimi kar 80 % delež predstavlja CO₂, v največji meri vplivajo na podnebne spremembe in s tem dolgoročno uničujejo naš planet. Danes se zavedamo, da pomemben delež emisij toplogrednih plinov nastaja pri proizvodnji različnih izdelkov in storitev, zato so okoljsko osveščena podjetja še posebej pozorna na to, kolikšne so skupne emisije toplogrednih plinov, ki jih povzroči nek izdelek ali storitev. Pravimo, da ugotavljajo ogljični odtis tega izdelka ali storitve. Pivovarna Union je pri razvoju nove plastenke posebno pozornost namenila temu področju in uspela znižati ogljični odtis za kar 10 %.

Reciklaža

P

ivovarna Union v sodelovanju s podjetjem Slopak že nekaj let zbira odpadno embalažo v zabojnikih za reciklažo po vsej Sloveniji. S posebnimi akcijami ozavešča uporabnike in jih poziva, naj odpadno embalažo odvržejo v posebne zabojnike, saj ji bodo tako vdahnili novo življenje. Odpadna embalaža se namreč uporablja pri proizvodnji različnih novih izdelkov, tudi plastenk.

Nova plastenka Sola, Zala in ZA – očem prijetna, okolju prijazna.

Pivovarna Union d.d., Pivovarniška ulica 2 1000 Ljubljana

tel. (01) 471 72 17, faks: (01) 471 72 55 info@pivo-union.si

Pijače iz

Pivovarne Union v novi plastenki

Promocija

Z leve: Stanko Zver, Suzana Zver- Pangeršič in Simon Zver

Ko v in s K a em b a la ža

foto: Shutterstock

majmay 2011

EM ba La Ža 12 59

V

vseh embalažnih panogah, tako tudi v industriji kovinske embalaže, skušajo čim bolj ustreči zahtevam potrošnikov. Za upo- rabnika želijo čim prijaznejše pakiranje, ki je varno, priročno in se odpre z lahkoto. Inovacije na področju kovinskega pakiranja odsevajo te potrebe in kažejo dober primer, kako lahko em- balažna industrija dobro sodeluje s potrošniki in razvija izdelke v skladu z njihovimi zahte- vami. Zahteve in želje potrošnikov so vedno pogosteje že vpletene v razvoj novih izdelkov.

Tako so ovalne zaporke za odpiranje pločevink sedaj večje in tako tudi prijaznejše za uporabo.

Danes je potrošnikom na voljo cela vrsta pločevink:

• pločevinasti sodi z vrtljivimi, kovinskimi pokrovi, ki omogočajo ponovno zatesnitev,

• pločevinke za lažje odpiranje z ovalno zapor- ko, ki omogoča odpiranje brez odpirača,

• pločevinke v obliki kvadrata s priročnim odpiranjem na način lupljenja,

• pločevinke za potrebe kemijske in farma- cevtske industrije,

• pločevinke, ki se same segrejejo in omogočajo takojšnje uživanje toplih napitkov, na primer kave,

• pločevinke, ki se hladijo in omogočajo uži- vanje ohlajenih napitkov, na primer piva,

• pločevinke, ki jih lahko vstavimo v mikrova- lovno pečico.

trg pločevink

raste, še posebej za brezalkoholne pijače

V

letu 2010 je bilo po podatkih BCME (Beverage Can Makers Europe – Evropsko združenje proizvajalcev pločevink za pijačo) narejenih kar 54,1 milijard pločevink za pi- jače. Trg pločevink za pijače je doživel rast v prodaji. Tako je bilo za brezalkoholne pijače proizvedenih 26,4 milijard pločevink, kar je 7,5 odstotka več kot leto poprej, pločevink za pivo pa 27,7 milijard, kar predstavlja rast v višini 3,2 odstotka v primerjavi s prejšnjim letom.

P

rav tako so porast v prodaji v letu 2010 do- živeli proizvajalci aluminijaste embalaže, kar je dober dokaz, da si bo trg počasi opomo- gel od gospodarske krize. Proizvedenih je bilo 405.100 ton folij, tub, pločevink in razpršilni- kov, kar je celo 13,6 odstotka več v primerjavi z letom 2009.

koVinska embaLaŽa

trg pločevink za pijače raste, lani kljub krizi za 5,2 odstotkov.

Proizvajalci so dobili naročila za 54,1 milijard pločevink.

Je kovinska embalaža vse popularnejša? Če je, zakaj?

kovinska embalaža zagotavlja dobro zaščito pred mehanskimi vplivi, prav tako pa je neprepustna za vodo, pline, paro in tudi mikroorganizme.

Vsebino ščiti pred svetlobo, insekti in glodavci. Prednost je tudi možnost recikliranja in enostavno preoblikovanje, slabost pa biološka nerazgradljivost. Prav tako lahko kovine reagirajo, na njih pa se lahko začne pojavljati korozija. kovinska embalaža je zaradi svoje priročnosti popularna. Je globalna vrednost kovinske embalaže lani dosegla 102,8 milijard dolarjev predvsem po zaslugi pločevink? danes je letno v obtoku 100 milijard aluminijastih pločevink.

Pločevinke so najbolj

recikliran material na svetu

Nina semolič

maj may 2011

EM ba La Ža 13 59

»P

ločevinke za pijačo predstavljajo pol- nilnicam, prodajalcem in potrošnikom veliko prednosti, kot so sama priročnost em- balaže, učinkovitost celotne dobavne verige in produktna integriteta. Pločevinke so trajno- stne, saj so narejene iz materialov, ki se lahko neomejeno reciklirajo. Potrebno je izpostaviti, da so pločevinke najbolj recikliran material na svetu,« je povedala predstavnica BCME, Caroline Archer.

tudi reciklirana z najboljšimi vrednostmi

K

ovinska embalaža, pa naj bo jeklena ali alu- minijasta, izpolnjuje vse zahteve po trajno- sti in ima majhen vpliv na okolje. Po podatkih Inštituta za reciklažo jekla se kar 63 odstotkov jeklenih pločevink reciklira, medtem ko se po podatkih Združenja za aluminij reciklira 52 odstotkov aluminijastih pločevink. Reciklaža jeklenih pločevink ni tako priljubljena kot reciklaža drugih vrst jeklenih odpadkov, saj je jeklo za pločevinke prevlečeno s kositrnim ali kromovim slojem, vendar se je po podatkih Evropske komisije iz leta 2007 delež reciklirane jeklene embalaže povzpel s 26 na 60 odstot- kov. Iz ene tone ulite jeklene plošče se lahko proizvede tudi do 300.000 novih pločevink, zaradi prihrankov energije pa se sprošča okoli 85 odstotkov manj emisij v zrak in 75 odstot- kov emisij manj v vode, poraba energije pa se zmanjša za 40 odstotkov (Jordan in Crawford, 1993.) Pomembni so tudi prihranki primarnih surovin: 1 tona recikliranega jekla pomeni pri- hranek 1,5 tone železove rude, 565 kg premoga in 190 kg apnenca. Prav tako se zmanjšajo rudniški odpadki, manjša pa je tudi poraba energije. Postopek ponovne predelave jeklenih odpadkov vseeno povzroča nastajanje raznih emisij, kljub temu pa je v letu 2002 reciklaža odpadne jeklene embalaže prihranila Evropi 3,1 milijonov ton ogljikovih emisij. Aluminij ima po drugi strani odlično sposobnost recikla- že, saj se z današnjimi postopki pretaljevanja njegove lastnosti praktično ne spreminjajo.

Tako je možno iz recikliranega aluminija pro- izvesti embalažo brez slabšanja kakovosti. V zahodnoevropskih državah se deleži reciklira- ne odpadne aluminijaste embalaže razlikujejo od države do države. Po podatkih Evropske komisije iz leta 2006 v nekaterih ta dosega celo 75 odstotkov, v nekaterih le 25 odstotkov, v povprečju pa približno 43 odstotkov. Reciklaža aluminija ima poleg izjemnih prihrankov ener- gije v primerjavi s proizvodnjo primarnega

aluminija še vrsto drugih okoljskih prednosti.

Tako na primer z reciklažo 1 tone aluminija preprečimo nastanek 1.300 kg ostankov pri predelavi boksita, zmanjšamo porabo hladilne vode za 15.000 litrov ter procesne vode za 860 litrov, prav tako pa za približno 2.000 kilogra- mov zmanjšamo emisije ogljikovega dioksida, zmanjša pa se tudi izpust žveplovega dioksida (EAA, 2006). Po podatkih Empaca je bilo v letu 2006 z recikliranjem jeklene embalaže prihranjenih 1,7 milijonov ton premoga in 4,8 milijonov ton železove rude.

embalaža, ki ohranja naravne vire

K

ovinska embalaža zagotavlja 100-odstotno zaščito pred kontaminacijo, vlago in kisi- kom. Vsebino ščiti tudi pred svetlobo in plini.

Ker se hermetično zapre, dovoljuje daljše paki- ranje vsebine, ne da bi se pokvarila, kar ne velja za druge materiale, zato so primerni tudi za pa- kiranje nevarnih vsebin, kot so čistila in barve.

Kovinska embalaža običajno potrebuje malo ali pa nič sekundarne embalaže in s tem ohranja tudi naravne vire. Prav tako se prihrani veliko prostora pri hrambi, saj se kovinska embalaža navadno lahko zloži višje kot ostali materiali.

Pločevink ni potrebno hraniti v hladilniku, hrana v njih se hitro segreje, tako se tudi pri tem porabi manj energije. Kovinska embalaža ohrani vitamine in hranilne snovi brez dodanih konzervansov. Izdelki iz kovinske embalaže so tako pločevinke za shranjevanje nevarnih snovi, kot so barve, laki ali topila, pločevinke za hrano in pijačo, aluminijasti lončki, infu- zijski pokrovi, zaporke, pokrovi za nagrobne sveče, razni pršilniki tako v farmacevtski kot kozmetični industriji idr.

Prednosti in pomanjkljivosti kovinske

embalaže

P

rednosti kovinske embalaže so dolga ži- vljenjska doba, kovinska trdnost, odlična zaščita pred zunanjimi vplivi, sorazmerna

ali je bisfenol a (bPa) v pločevinkah škodljiv?

Notranje stene kovinskih pločevink vsebujejo bisfenol A, estrogenu podobno spojino, ki povzroča številne bolezni, povezane z reprodukcijo, sladkorno boleznijo in debelostjo, moti delovanje ščitnice, spodbuja raka dojke in prostate ter hiperaktivnost. Za bisfenol A je znano, da prehaja iz plastične embalaže, v kateri so shranjena živila, in v manjši meri tudi iz polikarbonatne plastike, še posebej takrat, kadar embalažo peremo z agresivnimi detergenti. Enako velja tudi za embalažo, v kateri hranimo kisline ali tekočine pri visokih temperaturah. Zadnje študije Health Canada kažejo, da je v večini vzor- cev brezalkoholnih pijač v pločevinkah, ki so jih testirali, moč zaznati nizke, vendar merljive vrednosti bisfenola A. Takšno izpostavljenost v pločevinkah gre pripi- sati dejstvu, da je notranja plast pločevink prevlečena s plastjo, ki preprečuje nepo- sreden stik hrane in kovine. Prav tako je prehajanje iz embalaže v živilo preučeval ameriški endokrinolog dr. Frederick vom Saal, ki je ugotovil, da je problematičen predvsem konzerviran paradižnik. Čeprav je ta snov tudi v nekaterih drugih embala- žah, je težava v tem, da kislina paradižnika povzroči, da se bisfenol A (BPA) izloči iz pločevinke v paradižnik. Raziskave so tako pokazale, da so imeli ljudje, ki so uži- vali konzerviran paradižnik, prekomerno količino te spojine v telesu. Čeprav večino bisfenola A zaužijemo, lahko v telo pride tudi z vdihavanjem ali s prehajanjem skozi kožo.

Za mnenje smo povprašali tudi Viviano Golja z Inštituta za varovanje zdravja, ki nam je povedala, da je bisfenol A v zadnjem času spojina, o kateri se dosti govori in je toksikološko zelo raziskana.

»V živila iz premazov pločevink lahko mi- grirajo sestavine premazov. V sklopu ura- dnega nadzora se migracije iz premazov pločevink preverjajo (v zadnjem času so se preverjale migracije spojin, ki nastanejo iz bisfenola A in jim rečemo BADGE (bisfenol A diglicidil eter) in derivati, ter BFDGE (bisfenol F diglicidil eter) in derivati. Vsi vzorci so bili skladni z zakonodajo,« je še dodala.

trg pločevink za pijače je doživel rast v prodaji.

kovinska embalaža, pa naj

bo jeklena ali aluminijasta,

izpolnjuje vse zahteve po

trajnosti in ima majhen vpliv na

okolje.

majmay 2011

Embalaža 14 59

neobčutljivost na temperaturo in vlažnost, kompaktnost in enostavnost pri rokovanju, velika obstojnost aluminija pri zunanjih vplivih, zelo dobra temperaturna obstojnost, omogočanje visokih hitrosti pakiranja, možnost grafične površinske obdelave, dobra toplotna prevodnost, možnost reciklaže in možnost atraktivnega dizajna. Pomanjkljivosti so pred- vsem cena, energijsko intenzivna proizvodnja materialov, pri jekleni pločevini je potrebna pre- vleka s kositrom in/ali premazom, na pakirnih linijah je večji hrup in praviloma ima višjo maso.

V Sloveniji malo proizvajalcev

K

ovinska embalaža se uporablja v prehramb- ni, kemijski, kozmetični in farmacevtski industriji, nekaj proizvajalcev pa najdemo tudi pri nas. Prevladujejo predvsem ponudniki plo- čevink za potrebe kemične, farmacevtske in kozmetične industrije (Comix, YBM, Margop).

Podjetje HPS – Aluprodukt proizvaja tudi kovin-

sko embalažo za prehrambno industrijo (alumi- nijaste lončke in pločevinke), pa tudi medicinske aplikacije, kot so infuzijski pokrovi, ter pokrove za nagrobne sveče in ogrodja za čajne svečke.

Aluminijaste tube in pršilnike proizvajajo v pod- jetju Lajovic tuba embalaža, zaporke za področje prehrambne, kemijske in farmacevtske industri- je pa izdeluje podjetje Plutal 2000. Najdemo pa tudi doze iz bele pločevine, ki so primerne za shranjevanje hrane ali kot darilna embalaža.

Te ponuja podjetje SEK embalaža.

V

Sloveniji se letno zbere približno 200 ton odpadnih pločevink, kar je po ocenah manj kot 5 odstotkov vseh pločevink za pijače.

Mija Lapornik, univ.dipl.ekon., izvršna direkto- rica Trgovinske zbornice Slovenije:

V

okviru Trgovinske zbornice Slovenije delu- jeta dve komisiji, ki se ukvarjata s podro- čjem okoljevarstvene zakonodaje in vračljive embalaže. Člani okoljevarstvene komisije se med drugim ukvarjajo tudi s področjem pri- prave okoljevarstvene zakonodaje, ki vključuje primerno strukturo embalaže z vidika obre- menitve okolja. Na ta način imajo predstavniki gospodarstva, torej člani TZS, možnost dajati pripombe in predloge za izboljšanje zakonodaj- nih rešitev na tem področju ter se še pravočasno vključevati v prilagoditve pri izvajanju te zako- nodaje. Pri tem velja poudariti, da se na TZS

zavzemamo za evropsko primerljive rešitve, ki zagotavljajo konkurenčnost in so s stroškovnega vidika sprejemljive.

m

enimo, da je trend uporabe posamezne vrste embalaže prilagojen vsebini emba- laže, njeni morebitni nadaljnji uporabi in/ali reciklaži, potrebam ter nenazadnje tudi okolj- ski ozaveščenosti uporabnikov, ki se počasi, a vztrajno izboljšuje tudi v naši državi. Trenutno med embalažo še vedno prevladujejo pločevinke in plastenke, pozitivni trend pa se kaže pri po- novni večji uporabi stekla kot vračljive embalaže v celotnem krogotoku med dobavitelji, trgovci in potrošniki.

Razvoj se

giblje v smer zmanjševanja mase pločevink

Kako je s pločevinasto embalažo pri nas, smo povprašali tudi slovenske proizvajalce hrane in pijače. Zastavili smo jim sledeča vpršanja:

1) Koliko pločevink napolnite letno?

2) Ali embalažo prilagajate potrebam kup- cev? Kakšne so inovacije na področju pločevink?

3) Od kod pridobivate surovine? Ali upo- rabljate tudi recikliran material?

4) Kaj se zgodi z embalažo po koncu upora- be? Kakšen je življenjski ciklus izdelka?

Ali uporabljate LCA analizo?

5) V katero smer gre razvoj?

Andrej Škorja, univ.dipl.ing., vodja obrata, Pivovarna Laško d.d.

1. V Pivovarni Laško, d.d. si v skladu s strategijo podjetja in okoljskimi cilji prizadevamo trgu ponuditi čim več naših izdelkov v povratni embalaži, vendar so še vedno navade potro- šnikov tiste, ki nam narekujejo tudi potrebe po polnjenju nepovratne embalaže, med kate- ro spada pivo v pločevinkah. V letu 2010 smo v podjetju napolnili več kot 83.000.000 kosov pločevink različnih vrst piva .

2. Embalaža se redno prilagaja novim stan- dardom trga, predvsem pa kupcu ponudimo različne, za uporabo in transport prijazne oblike pakiranja. Pri pločevinkah se pred- vsem zmanjšuje teža primarne embalaže, kar pomeni večji ekološki napredek tako pri

proizvodnji pločevink kot njihovem recikli- ranju. Glede na pričakovanja potrošnikov pa želimo sodoben design in manjše sekundarne enote pakiranja.

3. Od proizvajalcev pločevinaste embalaže ne zahtevamo recikliranih materialov, gotovo pa proizvajalci uporabljajo tudi recikliran material za izdelavo nove embalaže, kar je predvsem odvisno od ponudbe in cen surovi- ne na svetovnem tržišču.

4. Pivovarna Laško je vključena v shemo organi- ziranega zbiranja odpadne embalaže Slopak in tako poskrbimo, da se večina materiala, ki ga pošljemo na trg, zbira in primerno predeluje.

V sodelovanju z zunanjimi inštitucijami smo že izdelali LCA analizo za določene izdelke, vendar trenutno še ni kompletna in je ne uporabljamo.

5. Razvoj na področju pločevinaste embalaže se giblje predvsem v smer zmanjševanja mase pločevink in izdelave kompletne pločevinke iz enega materiala, kar omogoča lažje in stro- škovno učinkovitejše recikliranje.

Suzana Bagari , vodja Korporativnih komuni- kacij, Droga Kolinska d.d.

1. Letno napolnimo več kot 120 mio embalažnih enot.

2. Prilagajanje kupcu v vseh ozirih, tudi pri embalaži, je naša stalna naloga. Metalne embalaža ima svoje tehnične omejitve, pa tudi omejitve z vidika uporabnosti in praktičnosti, zato je toliko bolj pomembna všečnost embalaže: oblika, barvna usklaje- nost in jasnost sporočila. Poleg všečne, pa osveščeni potrošniki zahtevajo tudi varno embalažo. Stroga zakonodaja, ki jo striktno upoštevamo, določa uporabo zdravju neško- dljivih substanc za zaščito stičnih površin v metalni embalaži. Pločevinko izbiramo zelo pazljivo. Uporabljamo tanjše in lažje mate- riali, pokrove, ki se čim lažje odstranjujejo, obliko, ki omogoča, da izdelek uporabimo v celoti - naenkrat ali pa v manjših obrokih.

3. Pri direktni proizvodnji metalne embalaže se ne uporabljajo reciklati. Reciklati pa predsta- vljajo velik delež kot surovina pri proizvodnji bazičnih materialov.

4. Argeta v aluminijasti dozici ima rok trajanja 2 leti. Na naši embalaži imamo odtisnjene standardne simbole, s katerimi sporočamo tip uporabljenega materiala (Mobiusova zanka).

Na embalaži pa sporočamo tudi, da je za ta tip materiala organizirano zbiranje na ekološkem otoku.

5. Trendi razvoja so : tanjši in varni materiali, inovacije pri konstruiranju pokrovov, ki omogočajo lažji dostop do vsebine, razvoj novih materialov za pakiranje steriliziranih proizvodov (kot je naša Argeta).

Kovinska embalaža običajno potrebuje malo ali pa nič sekundarne embalaže in s tem ohranja tudi naravne vire.

V Sloveniji se letno zbere približno 200 ton odpadnih pločevink, kar je po ocenah manj kot 5 odstotkov vseh pločevink za pijače.

Več na www.zelenaslovenija.si/clanek/108

Promocija

Em b a la ža v p o d jE tju j u b ma g. V oj ka k os

foto: Rok Tržan

majmay 2011

EM ba La Ža 16 59

kakšne vrste embalaže uporabljate v jubu?

V Jubu glede na široko ponudbo izdelkov za dom uporabljamo različne tipe vrste embalaže.

Za zidne barve, omete in druge disperzne/

pastozne izdelke uporabljamo plastična vedra okrogle ter ovalne oblike, in sicer različnih volumnov, odvisno od vrste izdelka. Vedra so proizvedena iz polipropilena, materiala, ki ga je moč reciklirati in ki istočasno zagotavlja visoko kakovost končnega izdelka. Izvedba zapiralnega roba in pokrova je taka, da omo- goča strojno polnjenje, zapiranje, paletiziranje, transport do kupcev in, kar je zelo pomembno, mešanje izdelkov po niansiranju na niansirnih postajah JUMIX. Poleg naštetega so vedra tudi praktična in uporabna v vsakdanjem življenju v slehernem domu, saj so lahka in prijetnih oblik.

Za izdelke v prahu uporabljamo vreče iz papirja oziroma sestavljene vreče iz papirja in folije.

Običajno so izdelane troslojno, saj morajo pre- nesti precejšnjo manipulacijo na poti do kupca.

Kot transportna embalaža se uporabljajo

lesene palete, ki so vračljive, kartonske škatle, pregradni kartoni in ovijalne ter pokrivne folije iz PE.

kako izbirate vrsto materiala za embalažo?

kakšne lastnosti mora imeti embalažni ma- terial, da ustreza vašim izdelkom?

Pri standardnih izdelkih se večinoma upo- rabljajo, kot rečeno, klasična polipropilenska vedra, kajti kvaliteta izdelka v embalaži se ne sme spreminjati. Ena od zahtev je tudi dobro tesnjenje, kajti v nasprotnem primeru se iz- delek na površini suši, prav tako pa povzroča tudi težave pri niansiranju. V večini primerov

mag. vanesa Čanji

V Jubu so letos v celoti prenovili dizajn blagovne znamke JUPoL. mag. Vojka kos, direktorica področja trženja, pojasnjuje, kakšno vlogo ima embalaža v poslovni filozofiji podjetja.

Čeprav panoga barv, lakov in ometov velja za nekoliko bolj konzervativno, se tudi tu opazijo trendi iz drugih panog, ki smeleje nagovarjajo emocije.

Pri tem pa ne pozabljajo na okolje.

oblike vse bolj

nagovarjajo emocije

embaLaŽa V PodJetJU JUb

V podjetju Jub deluje tako

imenovani tim za embalažo,

v katerem so predstavniki

različnih področij: nabave,

trženja, proizvodnje, logistike in

kontrole kakovosti.

maj may 2011

EM ba La Ža 17 59

izbiramo svetlejšo embalažo, še posebej za izdelke, ki se pojavljajo na gradbiščih. Temna embalaža lahko povzroči pri daljši direktni iz- postavi sončnim žarkom predvsem v poletnih mesecih pretirano segrevanje izdelka, kar posledično lahko povzroča težave pri njegovi vgradnji. V kolikor so izdelki skladiščeni pri predpisanih pogojih, temna embalaža ne pred- stavlja težav, vendar v praksi na gradbiščih pogosto optimalnih skladiščnih pogojev ni moč zagotoviti. Pred uvajanjem nove emba- laže, lahko je to samo sprememba odtenka vedra, novega pokrova ali kaj podobnega, se vse karakteristike vedra preverijo. Izbira se material, ki zagotavlja kvaliteto izdelka, se reciklira in omogoča optimalen transport ter skladiščenje.

kakšen pristop imate k razvoju embalaže za svoje izdelke? ali imate multidisciplinarni tim;

kakšna je vloga razvoja, marketinga, dizajna …?

lahko opišete na konkretnem primeru?

Pri obstoječih izdelkih v večini primerov v samo embalažo drastično ne posegamo. Pri uvajanju novih izdelkov pa je drugače. Izbor embalaže je pogosto pogojen z zgodbo izdelka in s ciljnim segmentom kupcev, ki se jim želi- mo z izdelkom približati. Embalaža in dizajn sta del identitete izdelka in s svojo podobo sporočata kupcu namembnost.

Običajno zamisel za embalažo pri novih iz- delkih pride s področja trženja. V podjetju Jub deluje tako imenovani tim za embalažo, v katerem so predstavniki različnih področij:

nabave, trženja, proizvodnje, logistike in kontrole kakovosti. Predlog nove embalaže se v timu prediskutira in po potrebi dogovori testiranja v procesu proizvodnje, v kolikor gre za odstopanja od standardne embalaže.

Embalažo mora seveda potrditi tudi kontrola kakovosti in razvojnik, ki najbolje poznata izdelek in njegove zahteve. Podroben potek izbora embalaže imamo opisan v t. i. meto- dologiji za razvoj novega izdelka.

Vzporedno z razvojem embalaže se pripravlja tudi dizajn, ki je odvisen od blagovne znam- ke, ki ji izdelek pripada. Pojavnost določenih elementov mora biti na embalaži vselej na enakem mestu, npr. logotip Jub, rdeča pasi- ca s spletnim naslovom, določeni deli pa se lahko prilagajajo izdelku (slikovni piktogra- mi, osnovna barva etikete ipd.). Omenjeno je zelo pomembno za krepitev blagovne znamke in podjetja Jub nasploh.

V podjetju imamo letos precej novosti, saj smo izdelke v grobem razdelili na izdelke za kupce na porabniškem trgu, znotraj katerih sta pomembni blagovni znamki JUPOL in JUBIN, ter JUB professional izdelke, znotraj katerih so vsi izdelki, ki so del toplotnoi- zolacijskega sistema JUBIZOL, izdelki za izravnavanje zidnih površin JUBOLIN in iz- delki za keramiko – lepila AKRINOL, fugirne mase ipd. Slednji so namenjeni bolj kupcem

na medorganizacijskem trgu, kot so slikople- skarji, fasaderji ipd.

ali pri razvoju embalaže uporabljate principe

»cradle to cradle« oziroma morda »cradle to gate«? kako pomembna je filozofija traj- nostnega razvoja pri razvoju vaših izdelkov in embalaže?

Naj poudarim, da je politika okolja sestavni del poslovne politike in organizacijske kul- ture podjetja Jub. Okoljski standard ISO 14001 smo pridobili v letu 2001. Standard je močno pripomogel k dvigu ekološke zavesti pri vseh zaposlenih. Zakonodajne zahteve iz- polnjujemo v celoti in stremimo k nenehnemu izboljševanju skladno s standardom SIST ISO 14001:2004.

V podjetju Jub kot družbeno odgovornem podjetju pri razvoju embalaže uporabljamo princip »cradle to cradle«, saj ta princip zago- tavlja manjšo obremenitev za okolje. Pozorni smo na vsako stopnjo v življenjskem ciklu

izdelka: vhodne surovine, vključno z em- balažo, proizvodnjo, distribucijo, vgradnjo, obnove ipd. Stremimo k temu, da so količine embalažnega materiala, ki ga damo na trg, čim manjše. S tem zmanjšujemo stroške in hkrati zmanjšujemo onesnaževanje okolja. V Jubu uporabljamo embalažne materiale, ki jih je moč predelati. Lesene palete so vračlji- ve, kar pomeni, da lahko isto paleto večkrat uporabimo. Kupce stimuliramo k vračanju palet s plačilom kavcije. Tudi surovine, če je možno, kupujemo na vračljivih evropaletah.

Za embalažo, ki jo damo na trg, skrbi družba za ravnanje z odpadno embalažo, Interseroh, ki ji plačamo embalažnino. Embalažo, ki osta- ja na dvorišču podjetja, zbiramo ločeno in jo kasneje pošljemo v predelavo.

kako pogosto se odločate za spremembo embalaže?

Osnovno embalažo menjamo običajno po po- trebi, bolj pogosto pa se spreminja njen dizajn.

Spremembe uvajamo v različnih intervalih, odvisno od izdelka. V povprečju lahko rečemo, da se izrazitejši posegi dogajajo na 5 do 10 let, v vmesnem obdobju pa se občasno naredi osvežitev. Letos smo npr. prenovili v celoti dizajn blagovne znamke JUPOL in prenovo podprli z obsežno oglaševalsko akcijo na vseh naših pomembnejših trgih. V tem trenutku na blagovni znamki JUPOL pripravljamo še eno spremembo, in sicer pri izbranih izdelkih uvajanje embalaže s tehnologijo IML, ki bo v nekaj mesecih tudi na policah naših trgovin z barvami in laki.

Svojo zunanjo podobo spreminjajo tudi izdelki pod krovno blagovno znamko JUB professio- nal. Visoka in jasna sporočilnost ter elegantna oblikovna rešitev so pomembne lastnosti prenovljene podobe izdelkov, kar jih še bolj približuje uporabniku in utrjuje ugled podjetja Jub na trgu.

imate razširjeno prodajno mrežo – ali emba- lažo prilagajate posameznim trgom?

Dizajn embalaže v nekaterih primerih prilaga- jamo tudi trgu. Omenjeno je odvisno od tržne- ga deleža, pomembnosti trga oziroma njegove donosnosti in drugih strateških ciljev, ki si jih postavimo na posameznem trgu. V nekaterih primerih razvijemo za določen trg popolnoma prilagojen izdelek in v takem primeru se tudi pri dizajnu upoštevajo zahteve lokalnega trga.

kako pomembna je embalaža za marketing oziroma prodajo vaših izdelkov? ste naredili kakšno tovrstno raziskavo, ki bi pokazala ko- relacijo med atraktivnostjo, ergonomičnostjo ipd. embalaže in nakupno odločitvijo?

Naša panoga je nekoliko specifična, saj v ve- čini primerov nakupa barv in ometov ne gre za impulzivni nakup, temveč je ta običajno premišljen in vnaprej načrtovan. Ko se kupec na porabniškem trgu odloči za nakup, sta seveda pomembna tudi videz embalaže ter jasnost informacij, ki jih kupec dobi ob stiku z izdelkom.

V podjetju smo opravili že kar nekaj tržnih raziskav. Zadnja med njimi je bila osredoto- čena na testiranje novega dizajna embalaže JUPOL pri kupcih na porabniškem trgu, s katero smo želeli potrditi ustreznost spre- membe v videzu. Pri omenjenih kupcih do neke mere velja korelacija med dizajnom in nakupom, čeprav je omenjeno bolj izrazito pri FMCG. Potrebno pa je poudariti, da se v nasprotju s kupci na porabniškem trgu kupci na medorganizacijskem trgu odločajo drugače in je racionalen moment bolj prisoten.

kdo diktira razvojne trende embalaže v vaši panogi? se pogosto spreminjajo?

V kolikor govorimo o embalaži v smislu obli- ke, trende pogosto diktirajo proizvajalci em- balaže skupaj s pomembnejšimi proizvajalci barv in lakov. Podobno je tudi pri dizajnu. V zadnjem obdobju se tudi v našo panogo, ki je nekoliko bolj konzervativna, prenašajo trendi iz drugih panog. Tako v nekaterih primerih postaja dizajn bolj drzen. Prav tako se z dizaj- nom tudi že v naši panogi nekateri proizvajalci vse bolj poskušajo približati različnim življenj- skim stilom in se pri oblikovanju vse bolj upo- števajo emocionalni momenti potrošnika. V podjetju omenjenim trendom sledimo, saj smo na trgu Slovenije in trgih bivše Jugoslavije vodilni ponudnik barv, lakov in ometov.

V Jubu uporabljamo embalažne

materiale, ki jih je moč predelati.