REAL VALUE TO SOCIETY OF DIFFERENT PROFESSIONS

R E C E N Z I J A 37

Eilis Lawlor, Helen Kersley, S u s a n S t e e d ( 2 0 0 9 )

A BIT RicH: c A L c U L A T I N G

T H E REAL VALUE TO SOCIETY OF DIFFERENT PROFESSIONS

London: New Economics Foundation. 42 strani.

ISBN 978-1-904882-69-5

Z a začetek nekaj o meri, imenovani BDP. Robert Kennedy je pred nekaj več kot štiridesetimi leti o njem povedal tole:

Bruto domači proizvod vključuje onesnaževanje zraka in oglaševanje cigaret in [...] uničevanje sekvoj in izgubo naših naravnih čudes zaradi kaotičnega urbanega razraščanja. Ne upošteva pa zdravja naših otrok, kakovosti njihove izobrazbe ali radosti pri igranju [...] lepote naše poezije ali trdno- sti naših zakonskih z v e z [...] skratka, B D P meri vse, razen tistih stvari, zaradi katerih je življenje vredno živeti ( N e w Economics Foundation 2009).

Leta 2 0 0 9 je E v r o p s k a komisija izdala dokument z naslovom » B D P in naprej: Merjenje napredka v svetu, ki se spreminja« ( E v r o p s k a komisija 2 0 0 9 ) . V d o k u m e n t u je z a p i s a n o : » B D P zlasti ne meri okoljske trajnosti ali socialne vključenosti, in ko se ga v analizah ter razpravah o politikah uporablja, je treba te omejitve upoštevati.« Z drugimi besedami:

očitno je, da B D P ne more biti merilo trajnostnega razvoja družbe. Pravo vprašanje torej ni, koliko BDP-ja hočemo, temveč kakšen B D P potrebujemo.

Z a ponazoritev, kako velika je razlika med obema razumevanjema, podajam tale podatek: po eni izmed najnovejših raziskav je količina potrošnje (gonilo BDP-ja!) krepko presegla z m o ž n o s t naravnih virov;

da bi vzdrževali trenutno raven potrošnje v Evropi, potrebujemo več kot dvakratno količino obstoječe biološke zmogljivosti (biocapacity) ali 2,1 Zemelj (Simms et al. 2 0 0 9 ) .

Toliko o dolgoročni sistemski nevzdržnosti zdaj- šnje ekonomske logike. Ker pa sistemska raven ni- koli ni zgolj abstraktna družbena nadstavba, temveč vzorec, ki se napaja iz vsakodnevnih interakcij na različnih ravneh družbe in med njimi, se lahko hitro

v p r a š a m o - do kod segajo te očitne pomanjkljivosti v a k t u a l n e m e k o n o m s k e m dojemanju družbene realnosti? Kje vse si cilji ekonomske učinkovitosti in družbene pravičnosti nasprotujejo?

Publikacija

Malce bogati: Izračun resnične družbe- ne vrednosti različnih poklicev, ki jo je 14. decembra

2 0 0 9 izdala organizacija

New Economics Foundation

(Lawlor et al. 2009), nam ponuja enega izmed odgo- vorov na to vprašanje na individualni ravni. Avtorice Eilis Lawlor, Helen Kersley in Susan Steed je zanimal neposreden družbeni učinek posameznega poklica.

Raziskava je z a začetek izbrala šest poklicev tako iz zasebnega kot iz javnega sektorja. Trije sodijo med slabše plačane - čistilka v bolnišnici, delavec v obra- tu z a reciklažo odpadkov in vzgojiteljica - trije pa med dobro plačane: bankir, direktor v oglaševalski industriji in davčni svetovalec.

Preden pogledamo konkretne podatke, je izjemno pomembno poudariti razliko med tradicionalnim eko- nomskim dojemanjem vrednosti dela in » d r u ž b e n o « vrednostjo dela. Zgodnejše teorije vrednosti dela so po mnenju avtoric publikacije namreč v strošku z a opravilo storitev in izdelavo izdelkov prezrle stopnjo družbenega vpliva teh storitev in izdelkov. Takšne

»eksternalije« je pogosto zelo težko določiti, a to še ne pomeni, da ne obstajajo in da ne vplivajo na v s a k o d n e v n o življenje ljudi.

Ker socialni in okoljski stroški niso pravilno vraču- nani, trg v preveliki meri proizvaja izdelke z izrazito negativnim socialnim in ekonomskim učinkom, npr.

poceni potrošniško blago ali kompleksna finančna orodja. Po drugi strani pa je delo z izrazito družbeno vrednostjo premalo plačano (negovalke, socialni delavci). Z določitvijo socialne vrednosti poklica kot p o m e m b n e g a merilnega družbenega instrumenta bi po mnenju avtoric publikacije lahko prepoznali prave spodbude z a maksimizacijo socialne dodane vrednoti, zagotovili večji poudarek delu kot pa ka- pitalu in tudi pravičnejšo redistribucijo ekonomskih virov med delavci.

Torej - kakšni so rezultati? Investicijski bankirji iz Cityja, finančnega središča Londona, sodijo med najbolje plačane osebe v ekonomiji. Vendar pa so njihovi zaslužki in dobički, ki jih ustvarjajo, obre- menjeni z visokimi družbenimi stroški. Raziskava je ugotovila, da so investicijski bankirji ne toliko

»proizvajalci blaginje«, a m p a k bolj uničevalci te blaginje, saj so visoko nagrajeni (na leto dobijo

38

•g med 500.000 in 10 milijoni funtov) za to, da so s pripeljali globalni finančni sistem na rob propada.

7 Metodologija je upoštevala vrednost izgubljenega zz premoženja v času ekonomske in socialne krize na

M

2 eni strani ter vrednost, ustvarjeno v 20-letni karieri

^ investicijskega bankirja, na drugi. Rezultati? V s a k izmed najbolje plačnih investicijskih bankirjev je v vsakem letu svoje 20-letne kariere uničil 33,4 milijonov funtov vrednosti in z davki Veliki Britaniji prispeval 4 , 7 milijonov funtov. To pomeni, da inve- sticijski bankirji z vsakim prisluženim funtom uničijo sedem funtov družbene vrednosti dela.

Tako za družino kot za družbo je delo vzgojiteljice pomembno. Vzgojitelji poleg zagotavljanja pomemb- nega socialnega servisa z a družino omogočajo višji zaslužek partnerjem v družini, saj jim omogočajo, da se bolj posvetijo karieri. Družbeni učinki se prav tako kažejo v priložnostih za učenje, ki jih otroci dobijo zunaj družine. V izračunu družbenega učinka sta bila upoštevana povečanje zaslužka gospodinj- stva zaradi možnosti uporabe otroškega varstva in ocena učinkov vzpostavitve univerzalnega javnega otroškega varstva. Na podlagi teh spremenljivk je rezultat pokazal, da vzgojitelji z vsakim prisluženim funtom prispevajo med 7 in 9,5 funtov dodatne družbene vrednosti.

Čeprav je delo direktorja v oglaševalski industriji statusno visoko ovrednoteno, pa je širši družbeni učinek njegovega dela stvar burnih razprav, saj lahko povzroča zadolženost kupcev, nestvarna pričakova- nja, bedno samopodobo in stres. Avtorice publikacije ocenjujejo delež socialne in okoljske škode tudi s pretiranim potrošništvom, ki je neposredno povezano z oglaševanjem. Orientacijska vrednost za čezmerno potrošnjo je t. i. standard minimalnega prihodka

(,minimum income standard - MIS), ki ga je razvila

Fundacija Josepha Rowntreeja. Analiza vpliva agencij za oglaševanje je upoštevala kombinacijo negativnih vidikov (okolje, debelost, duševno zdravje in zadolže- nost) ter pozitivnih plati (število zaposlenih, znesek pobranih davkov in možnost zaposlitve). Primerjava je pokazala, da delavec v oglaševalski industriji na leto sicer prisluži 3 7 0 . 1 5 6 funtov dobička, vendar po drugi strani ustvari okoli 1,2 milijona funtov stroškov. Avtorice publikacije menijo, da direktor v oglaševalski industriji, ki na leto zasluži med 50.000 in 12 milijoni funtov, z vsakim prisluženim funtom uniči 11 družbene vrednosti dela.

Čistilci v bolnišnici imajo v zdravstvenem sistemu zelo pomembno vlogo. Ne samo, da čistijo bolnišnice in skrbijo za ohranjanje higienskih standardov, am- pak tudi pripomorejo k boljšemu javnemu zdravju.

Pomembnost čistilcev v bolnišnici je velikokrat podcenjena. Metodološka osnova za končni izračun družbene koristi dela čistilca v bolnišnici temelji na oceni preprečevanja bolnišničnih okužb in skrbi za paciente. Tako je ocenjeno, da čistilec v bolnišnici z vsakim prisluženim funtom prispeva 10 funtov družbene vrednosti.

Z a pravilno ocenjevanje davka, ki ga je treba plačati, je potrebno specializirano znanje, ki ve- likokrat zahteva strokovno pomoč. Vendar pa je temeljni namen nekaterih dobro plačanih davčnih svetovalcev pomagati podjetju, da plača čim manj davkov. Avtorice publikacije so ugotovile, da so pozitivni družbeni učinki takšnega dela zanemarljivi.

V s a k funt, ki se je izognil davkariji, bi lahko šel v kadrovsko investicijo v podjetju. V publikaciji je raziskano, kako bi lahko bili ti izgubljeni zneski bolje porabljeni. Primerjava izgubljenih davčnih prihodkov in plač davčnih svetovalcev, ki na leto zaslužijo med 7 5 . 0 0 0 in 2 0 0 . 0 0 0 funti, je pokazala, da davčni svetovalci na vsak prisluženi funt uničijo 4 7 funtov družbene vrednosti.

Delavci v reciklaži predelujejo odpadke. Izpusti ogljika so zaradi reciklaže občutno manjši. Ob upoštevanju nadaljnje širitve tega sektorja in oce- ne učinkovitosti samega postopka recikliranja na podlagi rezultatov analize življenjskega cikla (Life Cycle Analysis)¹ je treba imeti v mislih tudi družbeno vrednost vnovične uporabe izdelkov. Vse to so ra- ziskovalke iz Sklada z a novo gospodarstvo vključile v svoj ekonomski model in izračunale, da je skupna vrednost delavca v reciklaži odpadkov 1 7 1 . 9 4 1 , 3 9 funtov na leto. Če vemo, da je povprečna plača takšnega delavca 1 3 . 6 5 0 funtov na leto, potem delavec v reciklaži z vsakim prisluženim funtom prispeva 12 funtov družbene vrednosti.

Na prvi pogled se zdi, da je publikacija Malce bo- gati: Izračun resnične družbene vrednosti različnih poklicev pri merjenju družbene dodatne vrednosti dela, pa tudi pri ugotavljanju, da so recimo čistilci v bolnišnicah veliko bolj družbeno koristni kot bankirji

1 V e č o analizi življenjskega cikla lahko preberete na:

http://en.wikipedia.org/wiki/Life_cycle_assessment (3. 1. 2 0 1 0 ) .

3 9

iz C i t y a , p r o v o k a t i v n a . T o d a , ali ni t a k š n a interpre- E tacija t e g a d o k u m e n t a zgolj še e n o z n a m e n j e vla- I d a v i n e l i n e a r n e g a e k o n o m e t r i č n e g a r a z m i š l j a n j a ali, >

k a k o r pravi M o h a m m a d Y u n u s , N o b e l o v n a g r a j e n e c i z a mir leta 2 0 0 6 , » e n o d i m e n z i o n a l n o s t i « o b s t o j e č e S?

g o s p o d a r s k e s t r u k t u r e ( S T A 2 0 0 9 ) ? | N a z a d n j i h razvojnih d n e v i h v S t o c k h o l m u , ki s o

s e odprli 2 2 . o k t o b r a 2 0 0 9 , je R a j e n d r a P a c h a u r i , p r e d s e d n i k M e d v l a d n e g a o d b o r a z a p o d n e b n e spre- m e m b e in N o b e l o v n a g r a j e n e c z a mir leta 2 0 0 7 , z b e s e d a m i M a h a t m e G a n d h i j a p o v e d a l : » H i t r o s t ni p o m e m b n a , če g r e m o v n a p a č n o s m e r «

(ibid).

Goran Lukič

VIRI

E v r o p s k a komisija ( 2 0 0 9 ) , s p o r o č i l o e v r o p s k e komisije e v r o p s k e m u svetu in e v r o p s k e m u parlamentu. B D p in v e č . Merjenje n a p r e d k a v svetu, ki s e spreminja, 2 0 . 8 . H t t p : / / e u r - l e x . e u r o p a . e u / L e x U r i s e r v / L e x U r i s e r v . d o ? u r i = C o M : 2 0 0 9 : 0 4 3 3 : f i n : s l : p d f (3. 1. 2 0 1 0 ) . LAWLOR, E . , KERSLEY, H . , STEED, S . ( 2 0 0 9 ) , A Bit

Rich: Calculating the real value to society of different professions. L o n d o n : N e w e c o n o m i c s Foundation. H t t p : / / w w w . n e w e c o n o m i c s . o r g / s i t e s / n e w e c o n o m i c s . o r g / f i l e s / A _ B i t _ R i c h . p d f ( 2 0 . 1 2 . 2 0 0 9 ) .

N e w e c o n o m i c s Foundation ( 2 0 0 9 ) , National a c c o u n t s of Well-being, 2 4 . 1. H t t p : / / w w w .

n e w e c o n o m i c s . o r g / s i t e s / n e w e c o n o m i c s . o r g / f i l e s / National_Accounts_of_Well-being_1.pdf

(4. 1. 2 0 1 0 ) .

SIMMS, A . , JOHNSON, V . , EDWARDS, M . ( 2 0 0 9 ) , Other worlds are Possible. T h e sixth report from the Working G r o u p o n Climate C h a n g e a n d D e v e l o p m e n t . L o n d o n : international institute for environment a n d D e v e l o p m e n t . H t t p : / / w w w . n e w e c o n o m i c s . o r g / s i t e s / n e w e c o n o m i c s . o r g / f i l e s / o t h e r _ w o r l d s _ a r e _ p o s s i b l e _ 0 . p d f (3. 1. 2 0 0 9 ) . S T A ( 2 0 0 9 ) , G o s p o d a r s k a kriza naj ne zavre

razvojne p o m o č i , 2 2 . 1 0 . H t t p : / / k r - o g . s t a . s i / 2 0 0 9 / 1 0 / 2 6 1 0 / (4. 1. 2 0 1 0 ) .