P R I S P E V K I Z A
N O V E J Š O Z G O D O V I N O
Letnik XLVIII Ljubljana 2008 Številka 1
Contributions to the Contemporary History Contributions a l'histoire contemporaine
Beiträge zur Zeitgeschichte
UDC
949.172"18/19" (05) UDK
ISSN 0353-0329
Uredniški odbor:
dr. Jerca Vodušek Starič (glavna urednica), dr. Zdenko Čepič (odgovorni urednik), dr. Damijan Guštin, dr. Boris Mlakar, dr. Avguštin Malle,
dr. Janko Prunk, dr. Franc Rozman Redakcija zaključena 9. 6. 2008
Za znanstveno vsebino tekstov in točnost podatkov odgovarjajo avtorji.
Lektor: Tine Logar
Naslovnica: Janez Suhadolc, dipl. ing. arh.
Prevodi: Borut Praper - angleščina Bibliografska obdelava: Nataša Kandus
Izdaja:
Inštitut za novejšo zgodovino
SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija tel. (386) 01 200 31 20, fax (386) 01 200 31 60 e-mail (odgovorni urednik) zdenko.cepic@inz.si
Številka vpisa v razvid medijev:
720 Založil:
Inštitut za novejšo zgodovino s sofinanciranjem Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Računalniški prelom:
MEDIT d.o.o., Notranje Gorice Tisk:
Grafika - M s.p.
Cena: 15,00 EUR
Zamenjave (Exchange, Austausch):
Inštitut za novejšo zgodovino
SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1, Republika Slovenija
Prispevki za novejšo zgodovino so indeksirani v bazi Historical Abstract
Kazalo
RAZPRAVE - ARTICLES
Peter Vodopivec, O kmetijskih družbah na Kranjskem, Štajerskem
in Koroškem v predmarčni dobi ... 7 On Agricultural Societies in the Carniola, Styria and Carinthia
in the Pre-march Period UDK 631.1(497.4) "1791/1848"
Žarko Lazarević, Gospodarski koncepti slovenskega liberalizma ... 21 Economic Concepts of Slovenian Liberalism
UDK 330.831-8(407.4)"19"
Vesna Aleksić, Ameriška tehniška misija v Kraljevini SHS 1919-1920 ... 29 The U.S. Technical Mission to the Kingdom of Serbs, Croats and
Slovenes 1919-1920
UDK 341.232.3(73:497.1)"1919/1920"
Andrej Pančur, Teritorialni obseg judovskih verskih občin na ozemlju
sedanje Slovenije pred drugo svetovno vojno ... 43 Territorial Scope of Jewish Religious Comunity in the Territory of Today's
Slovenia before World War II UDK 296.1(497.4)"1867/1941"
Jure Gašparič, Poslanske plače v prvi Jugoslaviji ... 55 Wages of Members of Parliament in the First Yugoslav State
UDK 331.22:342.534(497.1)"1918/1941"
Dunja Dobaja, Obravnavanje socialne in zdravstvene problematike na
sejah ljubljanske oblastne skupščine v letih 1927-1929 ... 69 Consideration of Social and Health Issues at the Ljubljana Administrative
Unit Assembly Sessions between 1927 and 1929 UDK 352(497.4 Ljubljana):364.44"1927/1929"
Marko Zajc, K zgodovini naborov v Kraljevini SHS/Jugoslaviji.
"V Dravski banovini je že od pamti veka v navadi, da rekruti veseljačijo" ... 91 On the History of Conscription in the Kingdom of SHS/Yugoslavia. "It has Always
Been a Tradition in the Drava Banate that the Recruits Indulge in Revelry"
UDK 355.21(497.4)"1937/1940"
Serge Hoffmann, Velika vojvodina Luksemburg med drugo svetovno vojno ... 105 The Grand Duchy of Luxembourg During the World War II
UDK 94(493.8)"1940/1944"
Mojca Šorn, Preskrba Ljubljane s hrano 1941-1945 ... 123 Ljubljana's Food Supply 1941-1945
UDK 351.778.2(497.4 Lj.)"1941/1945"
Silvija Kavčič, Spominjanje na spolno nasilje
ob koncu druge svetovne vojne ... 131 Recollections of Sexual Violence at the End of World War II
UDK 343.54:343.819.5"1945"
Brigitte Entner, Pozabljene žrtve? Koroški "odvlečeni" iz majskih dni 1945 v zrcalu regionalnega zgodovinopisja in regionalne politike
zgodovinopisja ... 139 Forgotten Victims? The Carinthian "Dragged Away" from May 1945 in the Light
of Regional Historiography and Regional Historiography Policy UDK 343.337(436.5)"1941/1945"
Jože Prinčič, Primorsko gospodarstvo v času vojaških zasedbenih con
(1945-1954) ... 147 The Primorska Region economy in the Time of Allied Occupied Zones (1945-1954)
UDK 330(497.4-15)"1945/1954"
Marta Rendla, Džez v Sloveniji kot subkultura ... 161 Jazz in Slovenia as a Subculture
UDK 78.036.9(497.4)"1920/1980"
ZAPISI - NOTES
Pavel Kolárˇ, Socialistična diktatura kot miselni svet: uvodne opombe
k splošnim karakteristikam projekta in razlogom za njegov nastanek ... 173
OBLETNICE - JUBILEES
Dušan Nećak - šestdesetletnik (Mirko Stiplovšek) ... 177 Stane Granda - šestdesetletnik (France Kresal) ... 180
IN MEMORIAM
Olga Janša-Zorn (1938-2008) (France Kresal) ... 183
OCENE IN POROČILA - REPORTS AND REVIEWS
Enrico Mazzoli, La guerra di Kugy (Ivan Vogrič) ... 187 Tone Kregar, Med Tatrami in Triglavom (Jurij Perovšek) ... 189 Jure Gašparič, SLS pod kraljevo diktaturo (Jurij Perovšek) ... 195
1938: Auftakt zur Shoah in Österreich: Orte - Bilder - Erinnerungen;
Werner Koroschitz, Lisa Rettl, Tu smo bili doma ...: O judovski družini Scharfberg v Železni Kapli / Wir gehörten hierher ...: Über
die jüdische Familie Scharfberg in Eisenkappel. (Avguštin Malle) ... 202
Frauen 1938: Verfolgte - Widerständige - Mitläuferinnen (Avguštin Malle) ... 204
Samo Kristen, Meje in misije (Boris Mlakar) ... 208
Jože Prinčič, Neven Borak, Iz reforme v reformo (Aleksander Lorenčič) ... 212
Jože Prinčič, Tovarna vijakov Plamen Kropa (Aleksander Lorenčič) ... 217
Nina Vodopivec, Labirinti postsocializma (Mojca Šorn) ... 221
Uredniška navodila avtorjem
1. Prispevki za novejšo zgodovino so znanstvena revija, izdaja jo Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana, Kongresni trg 1. Revija objavlja izključno članke s področja novejše zgodovine.
2. V reviji so objavljeni prispevki v slovenskem jeziku, povzetki (summary) pa v angleškem ali nemškem ali italijanskem ali francoskem, izvleček (abstract) pa v angleškem.
3. Prispevek oddan uredništvu lahko obsega do 24 enostransko tipkanih strani s po 30 vrsticami na stran (43.200 znakov). Prispevek mora biti oddan na disketi (z navedbo urejevalnika) in v odtisu. Avtor mora navesti sledeče podatke: ime in priimek, akademski naslov, delovno mesto, ustanovo zaposlitve, njen naslov in morebitni naslov elektronske pošte (e-mail).
4. Oddani prispevek mora imeti tudi izvleček in povzetek (praviloma do 3000 znakov - 45 vrstic). Izvleček (do 250 besed) mora biti razumljiv sam po sebi brez branja celotnega besedila članka; pri pisanju se uporabljajo celi stavki; izogibati se je treba slabše znanim kraticam in okrajšavam. Izvleček mora vsebovati avtorjev primarni namen oziroma doseg članka, razlog zakaj je bil napisan ter opis tehnike raziskovalnega pristopa (osnovna metodološka načela). K izvlečku mora avtor dodati ključne besede, ki odražajo vsebino prispevka in so primerne za indeksiranje. Oddani prispevek mora imeti navedbo ustrezne klasifikacije - kategorije uveljavljene v sistemu COBISS (izvirni znanstveni članek, pregledni znanstveni članek, poljudni članek, ...).
5. Besedilo prispevka mora biti pregledno in razumljivo strukturirano, tako da je mogoče raz- brati metodo dela, rezultate in sklepe. Na koncu mora biti navedena uporabljena literatura in arhivski fondi.
6. Opombe morajo biti pisane enotno. So vsebinske (avtorjev komentar) in bibliografske (na- vedba vira, uporabljene - citirane literature). Bibliografska opomba mora ob prvi navedni vsebovati celoten naslov oz. nahajališče: ime in priimek avtorja: naslov dela (ko gre za objavo v reviji ali zborniku naslov le-tega), kraj in leto izida, strani (primer: monografija: Jurij Perovšek: Liberalizem in vprašanje slovenstva : nacionalna politika liberalnega tabora v letih 1918-1929. Ljubljana: Modrijan, str. ...; revija/zbornik : Ervin Dolenc: Slovensko zgodo- vinopisje o času med obema vojnama in kulturna zgodovina. V: Prispevki za novejšo zgo- dovino, 38, 1998, št. 1-2, str. 43-57.), nato pa se uporablja smiselna okrajšava (navajati: dalje ...). Pri navajanju arhivskih virov je treba navesti najprej arhiv (ob prvi navedbi celotno ime, v primeru da ga uporabljamo večkrat navesti okrajšavo v oklepaju), ime fonda ali zbirke (signaturo, če jo ima), številko fascikla (škatle) in arhivske enote; mogoče ja navesti tudi naslov navajanega dokumenta.
7. Prispevki so recenzirani; recenzije so anonimne. Na osnovi pozitivnega mnenja recenzentov je prispevek uvrščen v objavo.
8. Za znanstveno vsebino prispevka in točnost podatkov odgovarja avtor.
9. Uredništvo prejete prispevke lektorira, avtor lekturo pregleda in jo avtorizira. Uredništvo po- sreduje avtorju prvo korekturo prispevka, ki jo mora vrniti uredništvu v roku treh dni.
širjenje obsega besedila ob korekturah ni dovoljeno. Pri korekturah je treba uporabljati ko- rekturna znamenja navedena v Slovenski pravopis (1962), Slovenski pravopis 1. Pravila (1990). Drugo korekturo opravi uredništvo.
10. Dodatna pojasnila lahko avtorji dobijo na uredništvu (zdenko.cepic@inz.si).
1.01 UDK 631.1(497.4) "1791/1848"
Prejeto 21. 4. 2008
Peter Vodopivec*
O kmetijskih družbah na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem v predmarčni dobi
IZVLEČEK
Članek obravnava delovanje treh kmetijskih družb na Slovenskem in opozarja, da so se v prvih letih predmarčne dobe v načinu dela še zgledovale po kmetijskih družbah 18. stoletja, od dvajsetih let 19. stoletja dalje pa so pod vplivom štajerske kmetijske družbe in njenega predsednika, cesarjevega brata nadvojvode Janeza (Erzherzog Johann), širile svojo dejavnost in člansko zaledje. Med družbami je bila le štajerska organizirana v podružnicah in je imela med člani edina tudi večje število kmetov. Družbe so se posvečale preizkušanju novih kultur, orodij in pridelovalnih postopkov, v tridesetih in štiridesetih letih pa so spodbujale še gojenje industrijskih rastlin, uvajanje umetnih gnojil in zaščito pred nalezljivimi boleznimi. Hkrati so se zavzemale za razdelitev srenjskih pašnikov in za ureditev (gozdnih) služnostnih pravic, vprašanja kmetovega družbenega položaja in zemljiške odveze pa se vse do leta 1848 skoraj niso dotikale, čeprav so posamezniki že ugotavljali, da je za učinkovito gospodarjenje tudi v kmetijstvu potrebna svoboda. Avtor sklene z mislijo avstrijskega zgodovinarja Ernsta Bruck- müllerja, da predmarčnih kmetijskih družb ne kaže ocenjevati le po neposrednih gospo- darskih učinkih njihove dejavnosti. Njihov glavni pomen je bil v oblikovanju modernizaciji naklonjenega ozračja in odpiranju kmetijstva novostim. V tej luči pa so tudi obravnavane družbe opravljale pomembno modernizacijsko delo.
Ključne besede: Slovenija, kmetijske družbe, kmetijstvo, modernizacija, predmarčna doba ABSTRACT
ON AGRICULTURAL SOCIETIES IN THE CARNIOLA, STYRIA AND CARINTHIA IN THE PRE-MARCH PERIOD
The article focuses on the activitie of three agricultural societies in Slovenia, and emphasizes that in the first years of the 19th century these societies were still modelled after the 18th century agricultural societies, while since 1820s they have expanded their activities and membership under the influence of the Styrian agricultural society and its president Archduke John Baptist of Habsburg, the Emperor's brother. The Styrian agricultural society was the only one of these societies to be organised in branches and have a more significant number of farmers among its members. Agricultural societies dedicated themselves to trying out new cultures, tools and production processes, and in the 1830s and 40s they also encouraged the cultivation of industrial plants, introduction of chemical fertilisers and disease prevention. At the same time they strived for the division of common pastures and regularisation of (forest) easement, but they have not touched upon the peasants' social position and abolishment of serfdom until as late as 1848, even though individual realisations have already been made that freedom was also necessary for efficient
* Dr., redni profesor, znanstveni svetnik, Inštitut za novejšo zgodovino, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 1; e-mail: peter.vodopivec@inz.si
management of agriculture. The author concludes the article with the statement of the Austrian historian Ernst Bruckmüller: that the agricultural societies in the pre-March period (1815-1848) should not only be evaluated in regard to the immediate economic effects of their activities. Their main significance lies in the establishment of an atmosphere open to modernisation and agricultural innovations. In this regard, agricultural societies that the author focuses on have carried out important work in the field of modernisation.
Key words: Slovenia, agricultural societies, agriculture, modernisation, pre-March period
V 19. stoletju so imele v prizadevanjih po modernizaciji kmetijstva, pri uvajanju novih kmetijskih postopkov, orodij in kultur in izobraževanju kmečkega prebival- stva posebno pomembno vlogo kmetijske družbe. V habsburški monarhiji in tako tudi na ozemlju, poseljenem s Slovenci, so kmetijske družbe, kot je znano, delovale že v terezijansko-jožefinskem času, vendar so po ukinitvi državne podpore v osem- desetih letih 18. stoletja omejile ali povsem prekinile svojo dejavnost in ponovno zaživele v prvih desetletjih 19. stoletja, ko jim je država obnovila podporo. Tedaj je prva začela z delom kmetijska družba v Celovcu (1803), za kar je imel posebne zasluge njen kancler, znani avstrijski kmetijski strokovnjak J. Burger. Leta 1807 so nato oblasti obnovile podporo tudi družbi na Kranjskem, toda zaradi vojn s Fran- cozi se je lahko konstituirala šele leta 1814, z rednim delom pa je začela leta 1820, ko ji je uspelo izoblikovati stalnejši odbor. Leta 1819 je bila ob prizadevanju v Gradcu živečega, liberalneje usmerjenega cesarjevega brata nadvojvode Janeza (Erzherzog Johann) znova ustanovljena še štajerska kmetijska družba. Vse tri družbe so v predmarčni dobi tesno sodelovale in posebej na Kranjskem so kaj radi sledili štajerskim pobudam in zgledom. Pomembna vez med družbami je bil nad- vojvoda Janez sam, ki je postal predsednik štajerske kmetijske družbe in po- krovitelj koroške in kranjske in je na najrazličnejše načine vplival tudi na njuno delo. Zanimivo je, da je bilo sodelovanje treh "notranje-avstrijskih družb" z goriško - po gradivu in literaturi sodeč - manj živahno, čeprav je goriška družba v pred- marčnem času prav tako nadaljevala s svojim delom (po letu 1822 je bil v njenem vodstvu, večkrat tudi namestnik predsednika družbe, Valentin Stanič).1
Na obseg in metode dela predmarčnih kmetijskih družb nazorno opozarjajo njihovapravila,kigovorijoonjihovemnamenuinsredstvihzanjegovouresničitev.
Postatutukranjskekmetijskedružbejebiltakonjenglavninamen"izpopolnjevanje kmetijstva v vseh njegovihpanogah", karnaj bi družba poskušala doseči s spod- bujanjem zanimanja za znanstveno ukvarjanje s poljedelstvom, s podpiranjem v
1 Literatura o kmetijskih družbah, njihovem pomenu in njihovi dejavnosti je obsežna. Poleg sploš- nih zgodovinskih del obravnavajo kmetijske družbe v predmarčni dobi še: Ernst Bruckmüller: Land- wirtschaftliche Organisationen und gesellschaftliche Modernisierung, (Vereine, Genossenschaften und politische Mobiliesirung der Landwirtschaft Österreichs vom Vormärz bis 1914), Geschichte und So- zialkunde, Salzburg 1977; Vlado Valenčič: Organizacije za napredek agrarne proizvodnje, specialno šolstvo in strokovna literatura - Kmetijske družbe. V: Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, I.
Agrarno gospodarstvo, Ljubljana 1970, str. 525-556; Marjan Britovšek: Razkroj fevdalne agrarne strukture na Kranjskem. Ljubljana 1964; Zgodovina ces. kraljeve kranjske kmetijske družbe s sta- tističnim popisom kmetijstva na Kranjskem, Zložil dr. Janez Bleiweis, Ljubljana 1855: Janez Bleiweis, Zgodovinske črtice važnejšega delovanja c.kr. kmetijske družbe na Kranjskem od pričetka njenega delovanja v letu 1767 do konca leta 1867. Ljubljana 1867; K. Dinklage: Geschichte der Kärntner Landwirtschaft. Klagenfurt 1966, str. 183-191; Ana Barth: Erzherzog Johann und die k.k. Land- wirtschaftgeselschaft in Steiermark mit besonderer Berücksichtigung ihrer Anfänge, Inaugural Disser- tation an der Philosopischen Fakultät der Karl-Franzens Universität in Graz. Graz 1968.
Ljubljani uvedenega kmetijskega študija, s pridobivanjem in posredovanjem sta- rejšihinnovejšihkmetijskihspisovindelterssodelovanjemzdrugimikmetijskimi družbami. V isti sapi naj bi s pomočjo svojih članov zbirala podatke o stanju kmetijstvavdeželiteropomanjkljivostihinovirah,kisopreprečevalenjegovdvig, pozornopanajbispremljalatudiinformacijeoodkritjih,napredkuinizboljšavahv poljedelstvudrugihdeželmonarhijeinvtujinitersiprizadevalaodpravljatinapake inpredsodkedoma.Članinajbiozbranihpodatkihininformacijahrazpravljalina polletnih zborih ter poročali o svojih izkušnjah in poizkusih. Pri tem naj bi preizkušaline le nova orodja,kulture ingnojila, temveč tudinove metodeobde- lovanja inorganizacije kmetijskih obratov. Šelepo opravljenih poskusih naj bi si nato preizkušeno s poučevanjem in zgledi prizadevali uveljaviti širše v deželi.2 Podobnokotpravilakranjskesobilasestavljenapravilaštajerskekmetijskedružbe, kisoposebejpoudarjalapomenznanosti(tudikameralističnih)zarazvojkmetijstva intesnopovezanostdružbezgraškim,leta1811pravtakonapobudo nadvojvode Janeza ustanovljenim izobraževalno tehničnim in muzejskim središčem Joanne- umom.3Koroškakmetijskadružbajemedtremidružbamisprva,karzadevaelitno sestavo članstva in metode dela, še najbolj vztrajala pri posnemanju kmetijskih družb18.stoletja,sajjesvojapravilaodločnejeposodobilašeleleta1830.4
V predmarčni dobi je bila med kmetijskimi družbami na tedanjem slovenskem ozemlju le štajerska organizirana v podružnicah, ki so delovale v manjših krajih in na podeželju, in je imela zato tudi največje število članov. Sedem podružnic naj bi imela že ob ustanovitvi, nato pa naj bi njihovo število naglo raslo, saj se je v treh letih (do leta 1822) povečalo kar na petindvajset (od tega jih je bilo šest na spod- njem Štajerskem).5 V odboru štajerske kmetijske družbe sta bila že v prvih letih po njeni predmarčni obnovitvi aktivna Slovenca zgodovinar Simon Povoden in Jurij Alič, dekan iz Vidma pri Ščavnici, ki je pravila družbe prevedel v slovenščino.
Koroški in kranjski kmetijski družbi podružnic do leta 1848 ni uspelo ustanoviti, čeprav jih je kranjska načrtovala (iz nekega nedatiranega dokumenta je razvidno, da so jih v štiridesetih letih načrtovali kar enajst).6 Leta 1843 so o ustanavljanju podružnic razpravljali tudi na občnem zboru, vendar so oblasti na prošnjo, naj do- volijo njihovo ustanovitev, pozitivno odgovorile šele po revolucionarnih dogodkih leta 1848. K živahnejšemu prizadevanju za ustanovitev podružnic naj bi odbornike kranjske kmetijske družbe nagovoril nadvojvoda Janez, ki je skupaj s somišljeniki pripravil statut in organizacijsko shemo štajerske kmetijske družbe.7 Podružnice so
2 Annalen der k.k. Landwirthschaft Gesellschaft in Laibach (dalje Annalen), Jg. 1833 und 1823, Laibach, 1830, str. 21 in naprej.
3 Verhandlungen und Aufsätze der k.k. Landwirthschaft Gesellschaft in Steiermark (dalje Ver- handlungen), I. Heft, Grätz, 1819, str. 4 in naprej.
4 Blätter für Landwirthschaft und Industrie, Hsg. Von der k.k. kärntnerischen Gesellschaft zur Beförderung der Landwirtschaft und Industrie, I. Heft, Klagenfurt 1931, str. 3-23.
5 Vlado Valenčič, v op. 1 nav. delo, str. 527; Gl. tudi Josef Steinberger: Erzherzog Johann und der Bauernstand, Leseheft für die Bauern-Jugend der Hauswirtschaftlichen Fortbildungsschulen der Volksbildungsheimes St. Martin, St. Martin 1949, str. 15. Štajerska kmetijska družba je imela leta 1825 v 25 podružnicah 2710 rednih in 71 dopisnih članov, kranjska kmetijska družba pa v istem času le 130 rednih članov. Za Kranjsko: Schematismus von Krain und Kärnten vom Jahre 1826, Laibach - Leopold Egger Gubernial Buchdrucker, str. 317-329.
6 Arhiv Republike Slovenije (ARS), fond Kranjska kmetijska družba v Ljubljani (AS 533), fasc. C 3 s korespondenco.
7 Zgodovinskečrticevažnejšegadelovanjac.kr.kmetijskedružbenaKranjskem...,cit.vop.1,str.
27.
seveda štajerski kmetijski družbi zagotavljaje večjo odmevnost na podeželju in spodbujale včlanjevanje kmetov med njeno članstvo. Vseeno se je tudi socialna in poklicna sestava članstva štajerske kmetijske družbe razmeroma počasi spremi- njala. V predmarčni dobi so med člani vseh treh družb še naprej prevladovali zemljiški gospodje, graščinski upravitelji, državni in deželni uradniki, duhovniki, trgovci in izobraženci, kmetje pa so bili v manjšini in so kazali za delo družb nekoliko več zanimanja šele v zadnjem desetletju pred marčno revolucijo.
Do leta 1830 je med tremi družbami sicer formalno ovirala pristop kmetom le koroška kmetijska družba, ki je v pravilih izrecno določala, da mora imeti kme- tovalec, ki želi postati njen redni član, po načelih "znanstvenega kmetijstva" orga- niziran obrat.8 V nasprotju s koroško nista štajerska in kranjska kmetijska družba postavljali za sprejem v članske vrste nobenih posebnih pogojev. Kranjska družba naj bi po statutu sprejemala za redne člane zemljiške gospode, kmetovalce in osebe, ki so imeli za razvoj kmetijstva posebne zasluge, po statutu štajerske kme- tijske družbe pa so lahko njeni redni člani sploh postali predstavniki "vseh sta- nov".9 Kot je opozorila avstrijska zgodovinarka Ana Barth, se je v štajerski kme- tijski družbi nadvojvoda Janez osebno zavzemal za pravila, ki bodo kmetom olaj- ševala pristop. Tako je leta 1813, ko je pripravljal prvi osnutek družbinih pravil, menil, da je bila tedanja "organizacija kmetijskih družb preveč aristokratska". Svoj sedež "so imele v glavnih mestih", kjer so zvečine tudi delovale, to pa je koristilo predvsem velikim posestnikom, kar naj bi bilo tam, kjer je bilo veliko velike zemljiške posesti (npr. na Ogrskem in Češkem), resda dobro. Toda: ali "je mogoče v deželi z majhnimi posestniki, kjer je bogastvo bolj razdeljeno in so kmetje po svojem položaju premožnejši ter posedujejo svojo zemljo, medtem ko se gospodje omejujejo na 'suhe' dohodke, osnovati prav takšno družbo", se je spraševal Janez.
Po njegovem mnenju bi morale kmetijske družbe pritegniti vse kmetovalce, ki imajo vsaj malo "dobre volje in so vsaj malo dovzetni za novosti, zanje bi morala biti značilna "popolna svoboda in demokratičen čut v znanstvenem oziru", hkrati pa ne bi smele biti omejene na deželne prestolnice in bi morale imeti po vsej deželi pododdelke, saj bi lahko le tako pritegnile kmetovalce ne glede na njihov stan.10 Takšna stališča so se zdela preveč demokratična celo znanemu dunajskemu profesorju kmetijstva Leopoldu Trautmanu, ki je sicer prav tako kot Janez ugo- tavljal, da kmetijske družbe ne smejo biti vodene "aristokratsko", vendar je isto- časno nasprotoval njihovemu širokogrudnemu odpiranju, saj je bil prepričan, da kmet še ni "dosegel kulturne stopnje", ko bi lahko postal njihov neodvisen član.11
Kmetov je bilo v štajerski družbi tako res precej več kot v koroški in kranjski. V koroško so lahko začeli kmetje sploh vstopati šele, ko je odbor ob prizadevanju Burgerjevega naslednika Matije Ahacla leta 1828 sprožil postopek za spremembo pravil in so oblasti dve leti pozneje nova pravila potrdile. Že leta 1833 je bilo v koroško kmetijsko družbo včlanjenih 29 kmetov in v naslednjih letih se je njihovo število še povečalo.12 Očitno so se za vključevanje kmetov med člane družbe najmanj trudili na Kranjskem. Še leta 1840 so bili namreč člani kranjske kmetijske
8 Dinklage, n. d., str. 184-185.
9 Annalen..., Jg. 1822 und 1823, Laibach, 1830, str. 21; Verhandlungen..., I. Heft, Grätz, 1819, str. 11.
10 Barth, n. d., str. 31-34.
11 Prav tam, str. 36.
12 Dinklage, n. d., str. 184-185.
družbe le štirje kmetje.13 O problemu vključevanja kmetov so v družbi obširneje spregovorili že leta 1836, ko je nadvojvoda Janez, ki je bil navzoč na občnem zboru, glasno obžaloval, da med prisotnimi ni predstavnikov kmečkega stanu. Po- dobno je na občnem zboru kranjske kmetijske družbe pet let pozneje kmete po- grešal guverner ljubljanskega gubernija J. Weingarten. Predsednik družbe grof Lichtenberg mu je odgovoril naslednje: "Če pogreša vaša ekscelenca tu članov kmetskega stanu, moram z obžalovanjem pripomniti, da je razlika pokrajinskega jezika, v katerem se razprave na občnem zboru ne morejo dobro vršiti, zadržek njih osebni udeležbi".14 Lichtenbergovega argumenta - jezikovne ovire - seveda v resnici ne gre podcenjevati, toda v odboru kranjske kmetijske družbe in na njenih občnih zborih se z vprašanjem, kako v večjem številu pritegniti kmete, niso ob- širneje ukvarjali. Spoznanje, da bodo modernizacijska prizadevanja resnično učinkovita le, če bodo zajela tudi kmečko prebivalstvo, se je v kranjski kmetijski družbi očitno razmeroma počasi uveljavljalo. Sicer pa naj bi bilo skromno število kmetov med člani kmetijskih družb v predmarčnem času širši avstrijski pojav.
Tržaški Journal avstrijskega Lloyda je npr. še leta 1847 ugotavljal, da so "naša kmetijska združenja le delno že prej, delno pa šele v novejšem času začela spre- jemati kmete med svoje člane", in pozval k intenzivnejšemu delu s kmeti.15
V zgodovinopisni literaturi prevladuje mnenje, da so predmarčne kmetijske družbe, kar zadeva praktično delo, zvečine posnemale kmetijske družbe iz časa reformnega absolutizma in se vedle kot svojevrstne "znanstvene ustanove", ne pa kot združenja, ki bi se zavzemala za razvoj kmetijstva na vseh ravneh in v vsem obsegu. Takšno sodbo potrjuje tudi podrobnejši pregled predmarčnega delovanja štajerske, koroške in kranjske kmetijske družbe, ki razkriva, da so se njihova vodstva in člani v prvi vrsti posvečali preizkušanju in uvajanju novih kultur, orodij in obdelovalnih postopkov ter iskanju novih proizvodnih možnosti v posameznih pokrajinah. Poskuse z novimi metodami, kulturami in orodij so delno opravljali na svojih posestvih, delno pa so družbe novosti organizirano preizkušale na svojih vrtovih in zemljiščih. O rezultatih poskusov so člani družb poročali v letnih po- ročilih in razpravljali na sestankih ter občnih zborih. Hkrati so zbirali podatke o stanju kmetijstva in živinoreje po pokrajinah in sestavljali statistične preglednice, štajerska in koroška kmetijska družba pa sta se na svoje članstvo obračali tudi s problemskimi vprašanji o možnostih uvajanja posameznih oblik kmetijstva in živinoreje ter pasem in kultur in odgovore nagrajevali in objavljali. Toda v opi- sanih prizadevanjih je, kot je razvidno iz letnih poročil, sodeloval le skromen del dejavnejših in podjetnejših članov. Na občnem zboru kranjske kmetijske družbe leta 1830 je njen predsednik grof Hohenwart npr. omenil, da se je na njegovo pobudo k poskusnemu sejanju ajde odzval le en član, pl. Scheuchenstuel, drugi člani ga pa niso posnemali.16 Podobno neuspešni so bili tudi pozivi članom, naj pogosteje segajo po strokovnih knjigah v družbini knjižnici. Kljub natančnim navo- dilom, kako se knjige izposojajo, in ponavljajočim se opozorilom na knjižnični fond, za pridobivanje znanja s pomočjo knjig in pisane besede, kot vse kaže, ni bilo pravega zanimanja. Predsednik kranjske kmetijske družbe grof Hohenwart se je v
13 Valenčič, n. d., str. 526.
14 Stane Mihelič: Kmetijska družba in ustanovitev Novic. V: Slavistična revija I, Ljubljana 1948, str. 30.
15 Journal des oesterreichischen Lloyd, XII, N. 94, 13. Juni 1847, str. 374-75.
16 Annalen..., Jg. 1829-30, Laibach, 1838, str. 5.
prvem zvezku Letopisov družbe, ki je z letnico 1822/23 izšel leta 1830, pritoževal, da je "na Kranjskem novejša kmetijska literatura skoraj povsem neznana", zato tudi Letopisi obravnavajo probleme, ki so jih "druga dela že pretresla".17 Pri tem so knjižnicam in pridobivanju novejše strokovne literature, ki naj bi bila zemljiškim lastnikom in kmetovalcem slabo poznana, v vseh treh družbah posvečali razme- roma veliko pozornosti. V knjižnici kranjske kmetijske družbe so imeli v tridesetih in štiridesetih letih 19. stoletja najnovejša dela kmetijskih strokovnjakov, kot so bili Liebig, Thaer in Trautmann.
Kljub omejenim uspehom predmarčne kmetijske družbe niso ostajale le pri poskusih, nagradnih nalogah in zbiranju strokovne literature. Spodbujale so tudi k živahnejšemu in posodobljenemu ukvarjanju s čebelarstvom ter k plemenitenju ži- vinskih pasem, sadnih dreves in vinskih trt. Kranjska in koroška kmetijska družba sta se hkrati lotili obsežnejših izsuševalnih del, na pobudo štajerske kmetijske druž- be pa je bila leta 1828 ustanovljena "notranje-avstrijska protipožarna zavaro- valnica", ki so jo vse tri družbo vneto popularizirale. Medtem ko se je štajerska kmetijska družba tako pri praktičnem kot strokovnem in izobraževalnem delu lahko opirala na graški Joanneum, je bilo v Ljubljani in Celovcu treba ustrezne strokovno-izobraževalne ustanove šele ustanoviti. Kranjska in koroška kmetijska družba sta zato aktivno sodelovali pri ustanavljanju deželnih muzejev (v Ljubljani leta 1821, v Celovcu 1844), ljubljanski škof Gruber pa je leta 1821 na seji kranj- skega stanovskega odbora, ki je sprejel sklep o ustanovitvi muzeja v Ljubljani, opozoril, da mora ta postati tudi industrijsko-obrtna in trgovskoizobraževalna ustanova, ki bo z razstavljenimi predmeti posredovala znanja fizike in mehanike, sčasoma pa po zgledu graškega Joanneja poskrbela celo za pouk navedenih smeri.
Na povezanost muzejskega naravoslovnega fonda in domače tehniške proizvodnje je opozoril tudi kurator muzeja in predsednik kmetijske družbe grof Hohenwart, ki je k oblikovanju muzeja povabil kmete in rokodelce, saj naj bi to - kot je menil - koristilo razširitvi njihovega obzorja.18
Miselnost vodilnih članov predmarčnih kmetijskih družb slikovito ponazarja razmišljanje Matije Ahacla ob preoblikovanju koroške kmetijske družbe in potr- ditvi njenih novih pravil leta 1830. Ahacel je v prispevku, objavljenem v glasilu koroške kmetijske družbe, ugotavljal, da ima kmetijstvo posebej odlično mesto med gospodarskimi panogami, saj je najpomembnejša dejavnost za zadovoljevanje človekovih potreb. "Obrtna industrija" ("Gewerksindustrie") naj bi v tej luči le predelovala in "izboljševala" surovine, ki jih dobavlja kmetijstvo. Kmetijstvo in obrt bi se morala zato razvijati v medsebojnem ravnovesju, kajti v trenutku, ko pride do neasorazmerja v razvoju ene ali druge gospodarske panoge, ko je "die Industrie als Hauptsache gleichsam treibhausartig in die Höhe getrieben, die Landwirtschaft aber als Nebensache behandelt und vernachlässigt ...", nastane nenaravno stanje, ki - kot vse, kar je nenaravno - ne more dolgo trajati. Človeški rod pač, kot je pisal Ahacel, stalno (čeprav z občasnimi omahovanji in zastoji) napreduje in od časa do časa se morata spreminjati tudi kmetijstvo in industrija, da zadostita spremenjenim potrebam. Takšno spreminjanje naj bi bilo pri industriji zvečine hitrejše, medtem ko se kmetijstvo že zaradi svoje narave spreminja počasneje; med vzroki, ki naj bi
17 Annalen..., Jg. 1822-1823, Laibach 1830, str. IV.
18 Zmago Bufon: Začetki slovenskega meščanstva v industrijski družbi. V: Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike 2, Ljubljana 1974, str. 127.
onemogočali hitrejši razvoj kmetijstva, je Ahacel omenjal raznolikost kmetijskih del, odvisnost kmetijstva od zunanjih, vremenskih in klimatskih razmer, razme- roma nizko ceno prehrambnih proizvodov ter nizko izobrazbeno raven večine v kmetijstvu zaposlenega prebivalstva. Izobraževanje kmečkega prebivalstva naj bi bilo sploh pereč problem: medtem ko naj bi v obrti in industriji bodoče delavce in pomočnike tako rekoč od mladih nog pripravljali na njihov poklic, naj bi kmetijski delavci - brez posebnega predpouka in v različnih letnih časih - opravljali najraz- ličnejša dela. Tako naj bi ne bilo nenavadno, da je bilo ob slabi izobrazbi in (dvomljivem) socialnem izvoru kmečkih poslov toliko pritožb nad njimi. Z ne- majhnimi težavami naj bi se srečevala tudi prizadevanja po izobraževanju kmečkih gospodarjev: ti naj bi si pogosto težko kupili knjige, hkrati pa naj bi ne znali ali ne hoteli brati, saj naj bi jim bil "urejen način mišljenja in dojemanja" tuj. Sicer pa naj bi kmet za urejen šolski pouk ne imel "niti veselja, niti časa" (redni šolski pouk je bil, kot je menil Ahacel, slabo prilagojen njegovim možnostim in potrebam), za
"pot po svetu", na kakršno se je lahko odpravil obrtniški pomočnik, pa tudi ne denarja. In ne nazadnje: nikoli naj bi ne bilo gotovo, da je tisto, kar je uspelo na tujem, dobro za domače razmere. Za kmeta naj bi bilo pač najboljše tisto, kar je uspelo sosedu, in uspešen sosed mu naj bi bil tudi najboljši zgled.19
Ahacel je menil, da lahko posamezniki ali kmetijske družbe sami zase le v omejenem obsegu vplivajo na spremembo razmer. Zato si morajo na izboljšanje razmer prizadevati vplivati z združenimi močmi, najustreznejša pot, ki naj bi jo pri tem ubrali, pa naj bi bilo "razširjanje novih znanj in izkušenj ter oblikovanje smotrnih, praktičnih zgledov". To naj bi bila tudi glavna naloga leta 1830 reor- ganizirane koroške kmetijske družbe in ta naj bi v prihodnje zbrala okoli sebe predvsem takšne člane, ki bi lahko - ob sredstvih, ki so jim na razpolago - služili za zgled in manj spretnim sosedom nudili potrebno pomoč. Družba naj bi več takšnih članov že imela, vendar bi si morala prizadevati, da bi se njihovo število še po- večalo in bi se njena dejavnost razširila po vsej deželi. Koroška kmetijska družba naj bi torej uporabljala podobne metode dela kot družbi na Kranjskem in Šta- jerskem, stik z zaupniki na deželi pa naj bi vzdrževala s pomočjo dopisovanja in rednih zborov v deželni prestolnici.20
Vvsehtrehdružbahsosevsoglasjusprizadevanjiporacionalnejšiizrabizemlje ingospodarnejšemravnanjuzgozdovizavzemalizarazdelitevsrenjskihpašnikovter zaodkupoziromaureditevslužnostnihpravic.Procesrazdeljevanjasrenjskezemlje jebil po prepričanju vodilnih članov družbprepočasen,kar naj bi bila predvsem posledicakmetoveganezaupanjadonovihmetoddela(meddrugimprepričanja,da borazdelitevsrenjskihpašnikovškodljivovplivalanarazvojživinoreje)innjegovega strahu,dabodobilprirazdelitvislabšikoszemljealipabokakodrugačeprikrajšan.
MatijaAhacelsejezatovporočilugubernijuleta1836zavzelzaodločnejšeukrepe injepredlagal,najsezemljiščarazdelijo,čenevceloti,pavsajdelomatuditam,kjer del upravičencev razdelitvi nasprotuje, saj naj bi nasprotniki razdelitve srenjskih zemljiščkmaluspoznali,daomogočarazdelitevboljšoizrabodeleža,insledilizgle- dutistih,ki sona razdelitevže pristali.21Krazdelitvi srenjskih zemljiščsovseod začetkaizhajanjaspodbujaletudiNovice."Akobivseperstarimostalibiševitudi
19 Blätter für Landwirtschaft und Industrie..., nav. kot v op. 4, str. 30 in naprej.
20 Prav tam.
21 ARS, fond Gubernij v Ljubljani (AS14), fasc. 31, 1837-8, št. 20764.
turšiceinpodzemlejskihhrušek(krompirja)nesadili",sopisale."Kolikojihjereklo:
Kdobozemljice(krompir)sadil,solezasvinje.Kolikoljudipazdajodnjihživi?"22 VNovicahsoleta1844zaktualiziranim,kranjskimrazmeramprilagojenimpovzet- kom spisa koroškega kmetijskega strokovnjaka J. Burgerja23 zavračali očitno še močnorazširjeneugovoreprotirazdeljevanjusrenjskihpašnikovinposebejkmečki strah,dabopovzročilaopustitevsrenjskepašeškodoživinoreji."Resje,dekmetna shtevilovezhshivineredi,zhejopase,kakorzhejone;panihzhenemoretajiti,da se le slabo redi shivina na obzhinskih pashnjah. Zhe hozhes od krav kaj prida namolsti,njimmorashsraven pashedoma shedvakrat na danpoloshiti; ali bine bilobolji,kobitinekajmanjglavshivine,patistoboljiredil?Velikoboljibibilosa kmeta,da binelesamoshita inslame,ampaktudipizheali klajesashivinodosti perdelovali. Od shivine, ktero zhes poletje pasete, in jo dalezh na pashogonite, nimate rasun malo pustiga gnoja nizh dobizhka. Koliko dobriga gnoja se potem takimpogubi?Doklerkmetnesposna,damorashrivinovezhideltudisavoljognoja imeti,nesaslushizhastitljivegaimenakmetovavz".24
Hitrejše razdeljevanje srenjskih zemljišč naj bi med drugim ovirali večji in bo- gatejši kmetje, ki naj bi kajžarjem in ubožnejšim odrekali pravico do deleža. No- vice so se v tem pogledu postavile na stališče oblasti, da je treba srenjske pašnike razdeliti med vse, ki so bili tradicionalno upravičeni do paše (ne glede na to, ali imajo živino ali ne), torej tudi med kajžarje in revnejše, čeprav naj bi pri tem deleže določali glede na velikost kmetijskih zemljišč, kar je pomenilo, da so veliki kmetje avtomatično dobili največ. Po Bleiweisovem mnenju je bila v tej luči leta 1845 povsem pravična in ustrezna razdelitev srenjskega (občinskega) travnika "na Dobravah", kjer so na priporočilo "ljubljanske mestne gosposke" razdelili zemljo po kriteriju velikosti kmečkih zemljišč. "Kmetje s celim gruntom" so dobili "7 oralov", kmetje "s pol grunta po tri orale in pol" in tako naprej vsak svoj delež" ... vse do kajžarjev, ki so dobili oral, so poročale Novice. Gruntarji naj bi sicer "dolgo ne hoteli dovoliti", "da bi se tudi kajžarjem kaj dalo", toda "gruntna gosposka, ki je po očetovo tudi zanje skrbela, je gruntarjem razločno pokazala, de bi to prav ne bilo...", saj so "vendar dosihmal pravico imeli, na imenovani pašnji pasti", "pa tudi zato ne, ker bi se jim po tem takim njih živež tako okrajšal, de bi sicer ne mogli pošteno izhajati".25 Bleiweis se je v isti sapi zavzemal tudi za to, da bi ob razdelitvi srenjske zemlje določili del za učitelja, kar bi po njegovem prepričanju prispevalo k hitrejšemu ustanavljanju šol na deželi.
Drug problem, ki je od srede tridesetih let 19. stoletja zaposloval kmetijske družbe,jebilovprašanjenovegagozdnegaredaingozdnihslužnostnihpravic.Leta 1836 je stališče kranjske kmetijske družbe v zvezi z gozdnimi služnostnimi pra- vicamiopredelilodbornikF.Galle,kijemenil,dasogozdneslužnostnepravicene- združljivezzahtevamipozaščitiinracionalniizrabigozda,predvidenekaznizakrši- teljegozdnegaredapa "obnizkistopnjiizobrazbeupravičencev gozdnihslužnosti"
nedosegajonamena.Nerešenovprašanjeservitutovnajbibilotakoglavnikrivecza uničevanjegozdov, kinajbipostaloob rastočiporabilesaperečgospodarskipro- blem.Gallesejezatovimenuvečodbornikovinčlanovkranjskekmetijskedružbe
22 Novice, list 42, 16. kozoperska 1844.
23 Britovšek, n. d., str. 72.
24 Novice, list 47, 20. listopada 1844, str. 185-186.
25 Novice, list 50, 10. grudna 1845, str. 199.
zavzelzaodpravoslužnostnihpravic"protiprimerniinpravičniodškodninivnara- vi"oziromatam,kjerupravičencidolesatakšneodškodninenebimoglikoristiti,v denarju.26 Kmetijska družba se je torej, kar zadeva gozdne služnostne pravice, postavilanastališčezemljiškegosposkeinlastnikovgozdov,kisospoznali,dajeles pomemben kapital in so poskušali dobiti gozd povsem v svoje roke. Predsednik kmetijskedružbegrofLichtenbergjenazasedanjukranjskihdeželnihstanovvtem smislupredlagal,najse-gledenato,dabodoločanjevišineodškodninezaslužnost- nepravice podložnikovdolgotrajnodelo-takojodmeriinzačasno prepustidote- danjimupravičencempolovicaservitutnegagozda,vdrugipolovicipanajzemljiški lastnik "uvede umno gospodarstvo". Po Lichtenbergovem predlogu bi postali kmetomodmerjenigozdnideležisestavnidelpodložnegazemljiščainbimoralizato zanjplačatidavek.27Kodpravislužnostnihpravicsospodbujalitudiželezarji,kiso dokazovali,dasokmetomgozdovilevbreme,njihovetežnje porazširitvipašena gozdnepovršinepavnasprotjuzinteresidomačeželezarskeindustrije.
O najpomembnejšem kmetijskem vprašanju -kmetovem družbenem ingospo- darskem položaju, njegovih obremenitvah ter o zemljiški odvezi pa v kmetijskih družbahna Štajerskem,na Koroškem inna Kranjskem vsedoleta 1848 -vsajpo letnihporočilihsodeč-skoraj nisteklabeseda.Različnisestavki,kisodokazovali nerentabilnostorganizacijezemljiškegagospostvasosicerževdvajsetihinponovno v štiridesetih letih 19. stoletja izšli v praškem časopisu Gospodarske novosti (Oekonomische Neuigkeiten), ki ga je v letih pred marčno revolucijo urejal prvi upravnik vrta kranjske kmetijske družbe Franc Ksaver Hlubek, toda vprašanje o zemljiški odvezi je ostajalo vse do konca predmarčne dobe politično močno občutljivatema.Vdeželahsslovenskimprebivalstvomsovpredmarčnemobdobju na "težavnost inkrivičnost" kmetovega položaja občasno opozarjali le redki, raz- svetljensko ali zgodnje liberalno usmerjeni posamezniki. Med njimi naj bi bili nekateri duhovniki, posebno župnik Šraj, ki je v svojem slovenskem katekizmu (1819) obsodiltlako injecenzura zato preprečila njegov izid. Vliteraturi sekot kmetu naklonjen liberalneje mislečgraščak-meščan omenjatudiAndrej Smole, ki naj bi na oskrbnikovo pritožbo, da kmetje niso poravnali niti polovico dajatev, dejal:"Bogahvalimo,dasonamhotelišetolikodati,sajjimnismoničposodili".28V tridesetihinštiridesetihletihpasosenaraznihdelihslovenskegaozemljažeoglašali tudi z gospodarstvom se ukvarjajoči možje, ki so trdili, da spodbuja k odpravi ostankovfevdalnegarazmerjapreprostagospodarskaračunica,sajjezaučinkovito gospodarjenjev kmetijstvu potrebnasvoboda.Leta 1833je npr.MathiasRieben- weinizPorečnaKoroškemvporočiluogospodarskihrazmerahvcelovškikresiji,ki ga jeposlal ljubljanskemu guberniju, ugotavljal,da mora"človek slediti naraviin dopustitiindustriji,trgoviniinkmetijstvusvobodovnjihovemdelovanju".29Dveleti poznejeje zemljiškiposestnik TadäusLanner v podobnem poročilu -pravtako s Koroške- menil,dabi pravičenpatento odveziinodpravi desetinemočnospod- budilkmetovoprizadevnost,združenzliberalnejšoureditvijoarondacije indelitve
26 Annalen..., Jg. 1836, Laibach, 1837, str. 18-19.
27 Josip Apih: Deželni stanovi kranjski od 1818-1847. V: Letopis matice slovenske za leto 1890, Ljubljana 1890, str. 165-167.
28 Lino Legiša: Zgodovina slovenskega slovstva, II. del - Romantika, Ljubljana 1959, str. 9.; Josip Mal: Zgodovina slovenskega naroda, Zvezek 10. Celje 1931, str. 479-480.
29 ARS, AS 14, fasc. 31-2, 1835-36, št. 1872/246, 28. Jänner 1833.
kmetij pa pospešil večja vlaganja v kmetijstvo.30 Na (pre)visoke dajatve invelike obremenitve kmeta je sredi tridesetih let opozarjal tudi Jakob Scheliessnig, železarski strokovnjak, doma iz Libuč pri Pliberku in poznejši nadzornik Egger- jevega železarskega podjetja, ki je pozival k posnemanju nemških držav in k sporazumnimdogovorommedkmeti inzemljiškimigospodi,skaterimibi kmetje postalisvobodni lastniki zemljišč.31 Še določnejšije bil Franc vitezMoro, lastnik znanetekstilnetovarnevVetrinjupriCelovcu,kijedokazoval,da je"dvemagos- podarjema,kisivednosovražnostojitanasproti,pripadajočaposest"pravinesmisel.
"Komubopadlonapamet,dabodvignilkulturozemlje,odkaterejetrebaplačevati desetino?" se je spraševal in se zavzel za "vzpostavitev pravičnega in primernega merila,kinajnaizrecnoželjolastnika(torejkmeta),daželiosvoboditisvojoposest nadlastnika (tj. zemljiškega gospoda),služi za osnovo (zemljiške) odveze". Na ta načinbi zemljikončno"pripustili sile, kiso primerne zanjenokultiviranje" inse kmalulahkoprepričali,"kakopostanejokapitalije,vloženevosvoboditevkmetijein zemlje",produktivnetam,kjersoimeledotlejlepasivneučinke.32
V tridesetih letih 19. stoletja je o "prednosti neomejene svobode zemljiške lastnine" pisal tudi kmetijskistrokovnjak in dolgoletni aktivni član koroškekme- tijske družbeJ.Burger,todačlanek,v katerem jetrdil,da jeza"dvig kulture tal"
treba kmeta najprej napraviti za dejanskega lastnika zemlje, saj brez lastnine ni spodbude,omejenalastninapajelepolovičenukrep,kiimavečškodljivihposledic kot prednosti,jeglasilo koroške kmetijskedružbeobjavilo šelemaja leta 1848.33 Sicerpasobilalastniškarazmerjavkmetijstvutema,kisosejedosredeštiridesetih let 19. stoletja izogibali celo časopisi, ki so se drugače zavzemali za liberalnejšo obrtnointrgovinskopolitiko-kotvGradcuizhajajočiNotranje-avstrijskiinobrtni listintržaškiJournalavstrijskegaLloyda.Kakoobčutljivojebilovprašanjevočeh dunajskihoblasti jerazkrilponatisHlubekovega člankao nerentabilnosti tlakein fevdalneorganizacijezemljiškegagospostvaizpraškihGospodarskihnovosti,kiga jeleta1847priobčilaGrazerZeitung.AvstrijskipolicijskiravnateljgrofSedlnitzkije ostro pograjal graške policijske oblasti in cenzorje, ker so si privoščili takšen spodrsljajinpoudaril,dačlanek,objavljenvglasilu,kijenamenjenoozkemukrogu strokovnjakov,šezdalečnespadavširšerazširjenčasopis.34
Toda potem ko je cesar septembra 1846 s posebnim patentom priporočil od- kup naturalnih dajatev, je začelo časopisje vprašanju kmetovih obremenitev in lastniških razmerij v kmetijstvu vseeno posvečati nekoliko več pozornosti. V gla- silu koroške kmetijske družbe je še oktobra leta 1847 res izšel članek, ki je odločno zavračal "liberalno miselnost v kmetijstvu". Njegov avtor - Thomas Khackl - je celo zastopal stališče: "Wo der Bauer nicht muss, Rühret er weder Hand noch Fuss,"35 čemur je še pred izbruhom revolucije - februarja 1848 - na straneh istega glasila odločno ugovarjal J. Rainer (kmetovalec iz Štajerske - Landwirth aus Steiermark),
30 ARS, AS 14, fasc. 31-4, 1837, št. 15 892, 24. August 1835.
31 Prav tam, 8. in 15. Mai 1836. Za Scheliessniga gl. tudi: Jože Šorn: Začetki industrije na Slo- venskem, Maribor 1984, str. 187.
32 ARS, AS 14, fasc. 31-4, 1837, št. 15 892, 9. April 1836.
33 Mitteilungen über Gegenstände der Landwirtschaft und Industrie Kärntens, N. 5, Mai 1848, str.
39-40
34 Peter Vodopivec: O gospodarskih in socialnih nazorih na Slovenskem v 19. stoletju. Ljubljana 2006, str. 244.
35 Mitteilungen über Gegenstände der Landwirtschaft und Industrie Kärntens, N. 12, Oktober 1847, str. 97-99.
ki je Khacklovo pisanje razglasil za "rokokojevsko humorsko" in pozval k liberal- nim reformam v kmetijstvu.36 Leta 1846, po objavi cesarjevega patenta, so se o
"tlaki in gosposkih davkih" prvič obširneje razpisale tudi Novice. Članek, ki ga je po vsej verjetnosti napisal Peter Hicinger, je očitno nastal v strahu, da bodo kmetje cesarjev patent razumeli kot napoved odprave obveznosti in dajatev brez kakršne koli odškodnine, saj je dokazoval, da so kmetove obveznosti rezultat v preteklosti sklenjenih dogovorov med obdelovalci zemlje in njenimii lastniki (zemljiškimi gos- podi) in jih zato ni mogoče enostavno prekiniti. "Zveza med "gosposkami in njih kmeti" ali "zveza med večjimi in manjšimi posestniki" je pisca spominjala na zvezo
"podložnih vsake dežele" z "višim deželskim poglavarjem, kraljem ali cesarjem".
"Kakor jih on vlada (viža), varuje notranjih in vunanjih sovražnikov, in skerbi sploh za njih častno srečo, tako so mu tudi oni dolžni pokoršino skazati, s častjo in ljubeznijo vred in davke zvesto in voljno odrajtovati," je ugotavljal Hicinger. O upravičenosti dajatev vladarju naj bi torej ne bilo mogoče dvomiti, podobno upra- vičen pa naj bi bil do dajatev in kmetovih služnosti tudi zemljiški gospod.37
Vendar se pisec, kot kaže, sam sebi ni zdel posebno prepričljiv in se je zavedal, da bo kmete s svojo razlago cesarjevega patenta neprijetno razočaral. Tako je ob- širno opozoril na vladarske reformne ukrepe v zadnjem stoletju in opomnil, da "ni pozabiti koliko je stan kmetov od milosrčnih avstrijskih vladarjev v poslednjih letih polajšan in izboljšan". "Se vzame vse do zdaj rečeno vkupej, je lahko soditi, de gosposkini davki, tlake in desetine imajo svojo posebno lastnost in pravico ..., de jih nihče ne sme odvreči, ali se jim odpovedati," je menil. "Kmetovavci so nekadaj dobili svojo zemljo le s to pogodbo, de so se volili tudi opravljati, kar se je od njih tirjalo. Drugači bi se jim tudi posestvo ne bilo dalo ... Ako se hoče kdo tlake ali desetine znebiti, ali čisto oprostiti, ne gre drugači, kakor de se s svojim gospodam pogodi, in ali naenkrat vse odplača, ali vsako leto nekaj da. Bi hotel in mogel kdo se tem nakladam ustaviti, bi po taki poti tudi kupec prodajavcu, dolžnik poso- jevavcu, nazadnje tudi otrok očetu se smel odpovedati. Pa kam bi potem takim svet prišel? Ali bi ne bilo vse narobe ...?".38
Hicinger v svojem članku nedvomno ni povzemal le svojih in Bleiweisovih stališč,temvečtudistališčavečineodbornikovkranjskekmetijkedružbe.Pritemso zeloverjetnovsipoznalivOekonomischeNeuigkeiteninGrazerZeitungobjavljen Hlubekovčlanek,v katerem jeHlubek opozarjal ne le na nerentabilnosttlake in ostankovfevdalnihobveznosti,temvečtudinaspremenjenodnosmedzemljiškimi gosposkami in podložniki, s katerim je postalo nekdanje "patriarhalno razmerje"
(kotjepisal)stalenvirprepirov,nesporazumov,kmečkihpritožb,nezadovoljstvain nemira. Toda medtem ko je bil Hlubek leta 1847 kljub pohvalam cesarjevemu patentumnenja,dataniizpolnilpričakovanj,sosevkranjskikmetijskidružbiinv Novicahomejili naopozorilo kmetom, "depo tinovi postavininikakortlakaali desetinaoveržena,ampakleodkupovanjeodtlakindesetinpolajšano",karpanajbi zopetnepomenilo,daje"zapovedano",sajnajbisekodkupu ne "silila" ne zemljiški gospod, ne podložnik.39 Hlubekova strokovna dela in prizadevanja so v kranjski kmetijski družbi sicer cenili, toda njegovim pogledom na odpravo tlake in kme-
36 Prav tam, N. 2, Februar 1848, str. 15-16.
37 Novice, list 45, 11. listopada 1846, str. 178-79, list 46, 18. listopada 1846, str. 182-83, list 47, 25. listopada 1846, str. 186, list 48, 2. grudna 1846, str. 191.
38 Novice, list. 48, 2. grudna 1846, str. 191.
39 Novice, list 11, 17. sušca 1847, str. 42.
tovih obveznosti do zemljiškega gospoda vsaj javno niso sledili.
* * *
Medtem ko so obravnavane tri družbe v prvih predmarčnih letih glavno po- zornost posvečale predvsem uvajanju novih prehrambnih kultur, intenzivnejši živi- noreji in sadjarstvu, so v njihovih odborih v tridesetih in štiridesetih letih vse več razmišljali in razpravljali tudi o gojenju industrijskih rastlin (murv sviloprejk, hmelja, lanu, sladkorne pese), gnojenju in umetnih gnojilih ter o zaščiti pred rastlinskimi škodljivci in nalezljivimi živinskimi in človeškimi boleznimi (npr. o cepljenju proti kozam). V Letopisih kranjske kmetijske družbe so leta 1843 objavili popis kranjskega rastlinstva, pripravljali pa so tudi kmetijsko topografijo. V vseh treh družbah so hkrati spodbujali in podpirali kmečke obrti, ki naj bi bile in ostale pomemben vir kmetovega dodatnega zaslužka. Predsednik graške podružnice štajerske kmetijske družbe je tako leta 1831 ugotavljal, da na Štajerskem kmetom ob ugodnim vremenskih razmerah resda ne primanjkuje hrane, toda denarja zve- čine nimajo. Zato se je zavzel za posnemanje čeških, šlezijskih in saških kme- tovalcev, ki naj bi uspešno gojili, trli in predli lan. Za gojenje in predelavo lanu ter podeželsko tekstilno obrt naj bi imela, kot je menil, Štajerska prav tako ugodne pogoje kot Češka, Šlezija in Saška, poživitev kmečke tekstilne obrti pa bi po- membno okrepila kmetov materialni položaj.40 O tem, kako poživiti gojenje in predelavo lanu, so razpravljali tudi v kranjski kmetijski družbi, kjer so bili v šti- ridesetih letih posebej zaskrbljeni zaradi vse bolj očitnega propadanja nekdaj raz- vitega platnarstva in suknarstva na Gorenjskem. Letopisi kranjske kmetijske druž- be so leta 1843 poročali, da pripravlja profesor kmetijstva v Ljubljani Schubert v
"kranjskem jeziku" napisan priročnik "über Leinbau und Zurichtung des Flaches", v zadnjih predmarčnih letih pa si je družba prizadevala ohraniti in spodbuditi plat- narsko obrt z navduševanjem za nove, učinkovitejše češke kolovrate. Prepričanje, da bi bilo s pravočasno modernizacijo kmečke obrti mogoče preprečiti njeno propadanje, je delil tudi predsednik kranjske kmetijske družbe grof Lichteberg, ki je leta 1836 v Ilirskem listu trdil, da je eden glavnih vzrokov za upad gorenjskega platnarstva in suknarstva slabo poznavanje modernih metod in orodij ter "sodob- nega okusa". Lichtenberg, ki je bil po ustanovitvi kranjske podružnice Notranje- avstrijskega industrijskega in obrtnega društva tudi njen predsednik, je opozarjal na pomen "skladnega" razvoja kmetijstva in obrti, vendar pri tem še naprej za- stopal v kmetijskih družbah zelo priljubljeno stališče, da je bilo "na začetku gos- podarstva kmetijstvo" in ima tudi "industrija" v kmetijstvu svoje korenine. "Kultura tal" naj bi tako bila in ostala glavna in prva moč kranjskega gospodarstva, saj se Kranjska - kot je ugotavljal v začetku štiridesetih let - ni uspela "z razširjeno trgo- vino, rudarstvom in predelavo domačih produktov v pomembnejše fabrikate /.../
povzpeti na tisto stopnjo blagostanja, ki so se je "veselili" njeni sosedje.41
V štiridesetih letih 19. stoletja je bil problem pomanjkanja denarja na podeželju in kapitala za vlaganja v kmetijstvo očitno že tako pereč, da so mu morali tudi v kmetijskih družbah posveti več pozornosti. Matija Ahacel je sicer že v tridesetih letihopozarjal,dajepadeccenkmetijskihproizvodov,kigajepovzročiladeflacija poletu1820,močnorazvrednotilkmetovodeloinpovzročilpomanjkanjedenarja na podeželju."Menschenfreund" lahko zbolečino opazuje, kako kmetovalec -ne
40 Verhandlungen..., Heft XXVII, Grätz, 1831, str. 162.
41 Annalen, Jg. 1840-41, str. 51.
zaradi premajhnemarljivosti ali nesmotrne uporabesvojih sil, temveč "durch die Preislosigkeit seinerProdukte und die unverhältnissmässigeGrösse der Auslagen, die mitderErzeugung seinerProdukte direktoder indirektinVerbindung stehe"
propada, njegovozemljišče in nepremičnine pa izgubljajo vrednost, je pisal.42 V takšnihrazmerahstavzačetkuštiridesetihletnajprejštajerskainnatotudikranjska kmetijska družba pozvali graško in ljubljansko (kranjsko) hranilnico, naj olajšata dodeljevanjeposojillastnikompodložnihzemljišč.Vkranjskihranilnicipasobilido pobude precej zadržani, saj so menili, da pomenijo takšna posojila zahranilnico prevelikotveganje.Vseenosoleta1843odborudružbesporočili,da soposojilav znesku52.867goldinarjevžedodeli115"Rusticalbesitzern"inbodoposojilnifond predvidomašepovečali.Pogojev,kisojihmoraliizpolnitiposojilojemalcizanajem posojilainvišineposojil,kisojihpodeljevali,pritemnisoomenjali.43
Kranjska kmetijska družba je bila med tremi kmetijskih družbami hkrati edina, ki je poskušala kmetovo zanimanje za nove oblike dela, postopke, kulture in orodja - kot je znano - spodbuditi tudi z bolj sistematično izdajateljsko dejavnostjo v slovenskem jeziku. Za izdajanje kmetijskih priročnikov v "obeh deželnih jezikih"
se je sicer v dopisih guberniju že v letih 1833 in 1835 zavzel tedanji kancler ko- roške kmetijske družbe Matija Ahacel, ki pa se sam kljub svoji slovenski izdaja- teljsko-zbirateljski literarni dejavnosti ni lotil priprave kmetijskega priročnika v slovenščini. Po slovensko govorečemu kmetu namenjenih poučnih publikacijah, ki so zvečine izšle kot plod individualnih pobud in prizadevanj avtorjev konec 18. in v prvih desetletjih 19. stoletja, je začela šele kranjska kmetijska družba bolj načrtno skrbeti za izdajanje slovenskih kmetijskih knjig. Sadjarski priročnik Kranjski vert- nar župnika Franca Pirca, ki ga je družba izdala v dveh delih (I. del 1830, II. del 1834), je bil več desetletij priljubljena učna knjiga slovenskih sadjarjev, podobno pa so se priljubile tudi Bleiweisove Bukve sa kmeta, ki so pod okriljem kranjske kmetijske družbe izšle leta 1843. Kmetijsko kemijo Matije Vrtovca, župnika iz Šent Vida pri Vipavi so najprej objavljale Novice, ki jih je nekaj časa - kot svoje glasilo in s pomočjo tiskarja Blaznika - prav tako izdajala kranjska kmetijska družba, leta 1847 pa je izšla še v knjižni obliki.44
* * *
Obravnavane kmetijske družbe so se torej v prvih letih predmarčne dobe v načinu in oblikah dela še zgledovale po terezijansko-jožefinskih kmetijskih druž- bah 18. stoletja, toda že od dvajsetih 19. stoletja dalje so zlasti pod vplivom šta- jerske kmetijske družbe, njenega predsednika nadvojvode Janeza in njegovih somišljenikov širile svojo dejavnost in svoje socialno zaledje. Proces modernizacije kmetijstva je bil sicer v prvi polovici 19. stoletja - kljub prizadevanjem kmetijskih družb in v njih zbranih kmetijskih strokovnjakov - še razmeroma počasen, saj se je - kot je znano - hektarski donos le počasi zviševal, število živine pa je nekaj časa celo upadalo. Toda uspešnosti kmetijskih družb, kot je večkrat opozoril Ernst Bruckmüller, ne kaže ocenjevati samo po neposrednih gospodarskih učinkih njiho- vih dejavnosti in pobud ali njihovih kratkoročnih zaslugah za spreminjanje razmer v kmetijstvu.45 Njihov glavni pomen je bil v oblikovanju modernizaciji naklo-
42 K. Dinklage, n. d., str. 185.
43 Annalen..., Jg. 1843, str. 42-43.
44 Valenčič, n. d., str. 550-553.
45 Bruckmüller, n. d., str. 99-100.
njenega ozračja in razširjanju spoznanja, da so spremembe neizogibne, odpiranje novostim in novim znanjem pa predpogoj vsakega razvoja, ker pač - kot so svarile Novice - "v diru časa vtone, kdor z njim ne plava". In v tem pogledu so tudi predmarčne kmetijske družbe na Štajerskem, Kranjskem in Koroškem opravljale in opravile pomembno gospodarskomodernizacijsko delo, ki je med drugim dolgo- ročno zaznamovalo Bleiweisove nazore ter obzorje in pisanje njegovih Novic.
Peter Vodopivec
ON AGRICULTURAL SOCIETIES IN THE CARNIOLA, STYRIA AND CARINTHIA IN THE PRE-MARCH PERIOD
S u m m a r y
The article focuses on the functioning of the agricultural societies in the Carniola, Styria and Carinthia regions in the pre-March period (1815-1848), emphasizing that in the first years after the wars with the French, these three societies were still modelled after the 18th century societies of Maria Theresa and Joseph II, while already since 1820s they have expanded their activities and social background, especially under the influence of the Styrian agricultural society and its president Archduke John Baptist of Habsburg. The Styrian region agricultural society was the only one of these societies to be organised in branches, operating in smaller towns and rural areas. The Carinthia and Carniola agricultural societies failed to establish any branches, even though they planned to do so in the Carintian, and both of them also had significantly fewer peasants among their members as the Styrian society. In Styria, Archduke John Baptist strived to include peasants in the agricultural society, and he also called upon the Carniolan society to open the door wide to the farmers. However, the Carniolan society claimed that the participation of peasants was hampered by their poor knowledge of the German language, and it did not focus on the issue of how to attract more of them.
So the agricultural societies mostly dedicated themselves to trying out new cultures, tools and production processes. In the Carniolan only a modest number of members participated in these endeavours. Despite that, the activities of the societies expanded. They promoted the modernisation of beekeeping, rearing of livestock breeds, cultivation of fruit trees and vines, undertook land drainage and popularised fire insurance. In the 1840s they also encouraged the cultivation of industrial plants, introduction of chemical fertilises and animal and human disease prevention. In 1843, the Carniolan agricultural society prepared the list of plants in that region, and all three societies also supported craft trades (especially flax cultivation and processing as well as linen weaving). In the years before the March Revolution, more attention was also paid to the monetary issues of the peasants. The Carniolan savings bank was not very favourably inclined to lending money to the peasants ("den Rustical Besitzern"), but they were already lending it to more wealthy peasants. The Carniolan agricultural society was the only one of these three to have encouraged the peasants' interest in innovations by publishing materials in the Slovenian language since 1830s.
Furthermore,thethreesocietiesstrivedforthedivisionofcommonpasturesandregularisationof (forest)easement.Theyarguedthatthepasturesshouldbedividedamongeveryoneentitledtothem (regardlessofwhethertheyownedlivestockornot),andthatthesharesshouldbedeterminedinregard tothesizeoftheagriculturallandthatthebeneficiariesowned.Similarly,theyarguedfortheabolition offoresteasement"subjecttoappropriateandequitablecompensationinkind".However,theyhave barelytoucheduponthemostimportantissueinregardtoagriculture-thepeasants'socialpositionand abolishmentofserfdom-beforeaslateas1848,eventhoughindividuals,especiallyintheCarniolaand Styria regions,already claimedthat simpleeconomic calculations spokeinfavour ofabolishing the remainingduesandservicesoffeudalorigin,becausefreedomwasnecessaryforefficientmanagement ofagriculture.In1846,whenitwasrecommendedbytheEmperor'sedictthattheduesandservicesin kindbepurchased,newspapersforthefirsttimewrotemoreextensivelyabouttheissueofownership relationsinagriculture.Theyarguedthatfarmersshouldarrangethepurchasewiththeirlord.
The author concludes the article with the statement of the Austrian historian Ernst Bruckmüller:
that the agricultural societies in the pre-March period (1815-1848) should not only be evaluated in regard to the immediate economic effects of their activities. Their main significance lies in the establishment of an atmosphere open to modernisation, agricultural innovations and changes. In this regard, the agricultural societies that the author focuses on have carried out important work in the field of economy and modernisation.
1.01 UDK 330.831-8(407.4)"19"
Prejeto 21. 3. 2008
Žarko Lazarević*
Gospodarski koncepti slovenskega liberalizma
IZVLEČEK
V razpravi avtor obravnava ekonomske koncepte slovenskega liberalizma do druge sve- tovne vojne. V dolgoročni perspektivi izpostavi specifike in omejeni domet ekonomsko- liberalnih idej v slovenski socialno in ekonomsko nestrukturirani družbi. Posebej opozori tudi na ideološki preobrat v tridesetih letih, v časih velike gospodarske krize, ko so se nosilci ekonomskega liberalizma za obrambo lastnih položajev odrekli temeljnim postulatom liberalne gospodarske misli. Ekonomski liberalizem je bil tako potisnjen na obrobje druž- benega dogajanja, v intelektualne kroge, ki so ekonomsko liberalno misel gojili še naprej.
Ključne besede: Slovenija, gospodarstvo, liberalizem, ekonomski liberalizem, Slovenci
ABSTRACT
ECONOMIC CONCEPTS OF SLOVENIAN LIBERALISM
In the following deliberation, the author focuses on the economic concepts of the Slovenian liberalism until World War II. In the long-term perspective, he emphasises the specifics and limited range of liberal economic ideas in the Slovenian socially and economically unstructured society. He also brings a special attention to the ideological change in the 1930s, in the time of the great economic crisis, when the advocates of economic liberalism renounced the basic postulates of the liberal economic thought in order to preserve their own positions. Thus economic liberalism was pushed to the brink of social developments, into the intellectual circles, which kept nourishing the liberal economic thought.
Key words: Slovenia, economy, liberalism, economic liberalism, Slovenians
* Dr., znanstveni svetnik, Inštitut za novejšo zgodovino, Kongresni trg1, 1000-Ljubljana; e-mail:
zarko.lazarevic@inz.si
