ANA VREŠ
KARTIRANJE HABITATNIH TIPOV OKOLICE PODUTIKA
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2015
DVOPREDMETNI UČITELJ BIOLOGIJE IN GOSPODINJSTVA
ANA VREŠ
Mentor: doc. dr. SIMONA STRGULC KRAJŠEK
KARTIRANJE HABITATNIH TIPOV OKOLICE PODUTIKA
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2015
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujem mentorici doc. dr. Simoni Strgulc Krajšek za vso strokovno pomoč in nasvete pri pisanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se prijateljem in sošolkam Tini, Nastji in Ani za vse skupne ure, ki smo jih preživele v predavalnicah in izven njih.
Največja zahvala pa gre moji družini, ki mi stoji ob strani vsa leta mojega izobraževanja, me spodbuja in verjame vame.
POVZETEK
Podutik je naselje pod Toškim čelom, na zahodnem delu Ljubljane. Zaradi zelo raznolike kamninske zgradbe tal je pestrost habitatnih tipov in rastlinstva zelo velika. Območje je zanimivo tudi zaradi treh kamnolomov, ki se tam nahajajo, in zaradi velikega števila ruderalnih površin, kjer rade domujejo tujerodne invazivne vrste. Habitatni tip je značilna rastlinska in živalska združba, povezana z neživimi dejavniki okolja, na točno določenem območju.
Rezultati kartiranja so široko uporabni, predvsem pa je pomembna vzpostavitev omrežja posebnih varstvenih območij, ki omogoča ohranjanje vrst in habitatnih tipov (Jogan s sod.
2004). Namen diplomskega dela je bil skartirati habitatne tipe v izbranem območju in rezultate primerjati s kartiranji iz leta 2002 in 2009, ko so kartiranja na območju že potekala ter popisati invazivne tujerodne vrste.
Primerjava rezultatov kartiranj habitatnih tipov je pokazala znatne razlike med kartiranji v letih 2002, 2009 in danes. V letu 2015 smo kartirali bolj natančno in po prenovljeni tipologiji. Do sprememb habitatnih tipov je prišlo tudi zaradi zaraščanja, opuščanja kmetijskih površin in zaradi ponovne uporabe nekaterih opuščenih območij.
V izbranem območju smo popisali tudi nekaj habitatnih tipov, ki jih Uredba o habitatnih tipih iz leta 2013, določa za pomembne. Ti zavzemajo skoraj 11 % skartiranega območja. Nekateri zabeleženi habitatni tipi so pomembna rastišča kukavičevk, zato bi bilo smiselno narediti popis vseh rastlinskih vrst, ki se na območju nahajajo.
Grožnja naravnim habitatnim tipom so invazivne tujerodne vrste. Na območju smo jih našli 14, in sicer amerikanski javor (Acer negundo), veliki pajesen (Ailanthus altissima), pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia), sirska svilnica (Asclepias syriaca), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), japonski dresnik (Fallopia japonica), topinambur (Helianthus tuberosus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), drobnocvetna nedotika (Impatiens parviflora), navadna vinika (Parthenocissus quinquefolia agg.), robinija (Robinia pseudacacia), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), orjaška zlata rozga (Solidago gigantea) in japonska medvejka (Spiraea japonica). Zaradi velikega števila invazivnih tujerodnih vrst, bi bilo potrebno stanje habitatnih tipov spremljati in primerno ukrepati.
KLJUČNE BESEDE: botanika, flora, kartiranje, habitatni tipi, invazivne tujerodne vrste
SUMMARY
Podutik is a settlement on the foothills of Toško čelo, on the west side of Ljubljana. In this area, there is a great diversity of habitat types and vegetation due to diverse geological bedrock.
Three quarries and a great number of ruderal surfaces make this area also very interesting, especially regarding the presence of a great number of invasive alien plant species. Habitat type is a specific plant or animal association determined by abiotic environmental factors in the specific area. Results of habitat type’s cartography are widely useful, especially in the creation of special conservational areas with the aim to preserve species and habitat types. The aim of our study was (A) to determine the habitat types of the research area and compare them with the cartography conducted in the years 2002 and 2009, and (B) inventarisation of invasive alien plant species.
The comparison of the results of habitat types mapping showed significant differences between mappings from years 2002, 2009 and today. In our field work in 2015 a more accurate cartography was made, using a modernized typology of habitat types. Differences in habitat types between years are mostly the result of overgrowth, abandonment of agricultural surfaces and renewed use of some abandoned areas.
In the selected area we also catalogued some habitat types which are marked as important by the Directive of habitat types from 2013. These habitats take up 11% of the mapped area. Some habitat types are an important place for orchids (Orchidaceae), so a more detailed catalogue of all plant species in this area would be prudent.
Invasive alien species are a threat to natural habitats. In the research area we found 14 such species: ashleaf maple (Acer negundo), tree of heaven (Ailanthus altissima), ragweed (Ambrosia artemisiifolia), common milkweed (Asclepias syriaca), annual fleabane (Erigeron annuus), Japanese knotweed (Fallopia japonica), Jerusalem artichoke (Helianthus tuberosus), Indian balsam (Impatiens glandulifera), small balsam (Impatiens parviflora), Virginia creeper (Parthenocissus quinquefolia agg.), false acacia (Robinia pseudacacia), Canadian goldenrod (Solidago canadensis), giant goldenrod (Solidago gigantea) in Japanese spiraea (Spiraea japonica). Because of a great number of invasive alien species, the status of habitats should be monitored and appropriate action should be taken.
KEYWORDS: botany, flora, cartography, habitat types, invasive alien species
KAZALO VSEBINE
ZAHVALA ... I POVZETEK ... II SUMMARY ... III KAZALO VSEBINE ... IV KAZALO SLIK ... V KAZALO PREGLEDNIC ... V
1. UVOD ... 1
2. PREGLED OBJAV ... 2
2.1 OPIS RAZISKOVALNEGA OBMOČJA ... 2
2.1.1. Prostorski načrti na raziskovalnem območju ... 3
2.2 HABITATNI TIPI ... 5
2.2.1 Kartiranje habitatnih tipov Mestne občine Ljubljana ... 6
2.2.2 Ponovno kartiranje habitatnih tipov ... 7
2.3 RAZISKAVE FLORE ... 10
2.3.1 Invazivne vrste ... 10
3. NAMEN IN CILJI NALOGE ... 12
3.1 HIPOTEZE ... 12
4. METODE DELA ... 13
4.1 PREGLED LITERATURE ... 13
4.2. TERENSKO DELO ... 13
4.2.1 Kartiranje habitatnih tipov ... 13
4.2.2 Popisovanje invazivk ... 14
4.3 OBDELAVA PODATKOV ... 14
5. REZULTATI IN RAZPRAVA ... 15
5.1 HABITATNI TIPI ... 15
5.2 TUJERODNE INVAZIVNE RASTLINSKE VRSTE ... 25
6. SKLEPI ... 30
6.1 KAJ SO GLAVNE UGOTOVITVE? ... 30
6.2 KAJ BI BILO ŠE TREBA NAREDITI? ... 31
7. LITERATURA ... 32
KAZALO SLIK
Slika 1: Izbrano območje kartiranja. ... 2
Slika 2: Nagrajena arhitekturna rešitev za kamnolom ... 4
Slika 3: Terenska karta z oznakami, ki smo jih vrisali med terenskim delom. ... 13
Slika 4: Zračni posnetek območja z vrisanimi poligoni (zahodni del). ... 21
Slika 5: Zračni posnetek območja z vrisanimi poligoni (vzhodni del). ... 22
Slika 6: Zemljevid habitatnih tipov združenih v višje hierarhične nivoje. ... 23
Slika 7: Zemljevid z označenimi lokalitetami vseh tujerodnih invazivnih vrst na območju. .. 28
KAZALO PREGLEDNIC
Tabela 1: Habitatni tipi popisani v kartiranjih leta 2002 in 2009 ... 9Tabela 2: Seznam vseh popisanih habitatnih tipov na izbranem območju... 15
Tabela 3: Seznam habitatnih tipov, združenih v višje hierarhične nivoje, razvrščeni po površini. ... 20
Tabela 4: Popis invazivnih vrst. ... 27
1. UVOD
Izbrano območje Podutika na obrobju Ljubljane se mi je zdelo zanimivo iz več razlogov. Prvi je ta, da na tem območju živim od svojega tretjega leta. Območje že dobro poznam, a želela sem ga spoznati še na drugačen način, zato sem se odločila za diplomo z naslovom Kartiranje habitatnih tipov okolice Podutika. Območje je zanimivo tudi zato, ker leži na stiku Ljubljanske kotline in Polhograjskega hribovja. Delno torej leži v kotlini, delno pa že na vzpenjajočem delu Polhograjskega hribovja, katerega del spada med naravne vrednote osamelega krasa. Zanimivo je tudi zaradi treh kamnolomov, ki se tu nahajajo. V času mojega otroštva so bili vsi trije delujoči, zdaj pa deluje le še eden. V enem od zapuščenih kamnolomov je zrastel nov kolesarski park za gorske kolesarje, kjer so uredili kolesarske poti. Drugi, v katerem je dolgo časa delovala asfaltna baza, je zdaj zapuščen, vsake toliko časa pa kakšen tovornjak pripelje nov kup peska, kamenja in odpadnega materiala. Kamnolomi so zanimivi tudi zato, ker je imela Mestna občina Ljubljana veliko načrtov za njihovo sanacijo in nove infrastrukture, ki pa z izjemo kolesarskega parka še niso uresničeni.
V zadnjem času se veliko govori tudi o tujerodnih invazivnih vrstah, ki jih je v Sloveniji čedalje več. Ker je v obravnavanem območju več ruderalnih površin, kamor še vedno odvažajo in dovažajo različne materiale, se pojavlja tu tudi veliko tujih invazivnih vrst, ki pa na tem območju še niso bile popisane.
Cilj naloge je torej popisati habitatne tipe na tem območju in jih primerjati z že popisanimi iz leta 2002 in 2009, preveriti, kaj se dogaja s kamnolomi, popisati invazivne vrste in vrisati njihove lokalitete v zemljevid.
Območje je vsekakor vredno tudi nadaljnje obdelave, saj je kljub temu, da spada v Ljubljansko občino, zaradi odmaknjene lokacije izven avtocestnega obroča velikokrat pozabljeno.
2. PREGLED OBJAV
2.1 OPIS RAZISKOVALNEGA OBMOČJA
Savska ravan je na severu obdana s Karavankami in Kamniško-Savinjskimi Alpami, na severozahodu z Julijskimi Alpami, na zahodu s Škofjeloškim in Polhograjskim hribovjem, na vzhodu s Posavskim hribovjem, na jugu pa z Ljubljanskim barjem. Poleg ostalih regij obsega tudi celotno dno Ljubljanske kotline, razen Ljubljanskega barja na jugu (Perko in Orožen Adamič, 1998). Velik del Ljubljanske kotline zavzema Ljubljana, del katere je tudi Podutik, ki je naše izbrano območje za kartiranje habitatnih tipov. Podutik je severozahodni del Ljubljane zunaj Ljubljanske obvoznice. Nahaja se na robu Ljubljanske kotline, na stiku s Polhograjskim hribovjem.
Slika 1: Izbrano območje kartiranja (Geopedia, 2015).
Izbrano območje se nahaja v kvadrantu 9952/2 in je veliko 0,375 km2. Del območja leži v zavarovanem območju Polhograjskih dolomitov, del spada tudi med naravne vrednote z
imenom Podutik – osameli kras in Kucja dolina. Zaplato osamelega krasa v zgornjetriasnem in spodnjejurskem apnencu najdemo severozahodno od Podutika. Tu je razvita večina glavnih kraških oblik, pogoste so vrtače, manjša ponikalnica, apnenčasta terasa se dviga severovzhodno od slepe Kucje doline, najdemo pa tudi Veliko in Malo Brezarjevo brezno. V Kucji dolini se nahaja Veliko Brezarjevo brezno, kjer je grobišče žrtev povojnih pobojev (Naravovarstveni atlas – Natura 2000, 2015). Območje zajema tudi 3 kamnolome, od katerih je le en še delujoč.
Na robu kamnoloma, kjer je bila tudi asfaltna baza, se nahaja Podutiško brezno, velik del za kamnolomom pa je arheološko najdišče Gradišče Strmica (Urbinfo, 2015). Del kartiranega območja še leži v kotlini, večji del pa je hribovit. Podutiška cesta se na izbranem območju začne vzpenjati in ima 10-odstotni naklon. Območje je redko poseljeno, le tu in tam je kakšna hiša ali poslopje. Največji del je gozdnat, velik del zavzemajo kamnolomi, malo manj je travnikov. V območju najdemo nekaj manjših potokov.
Območje ima celinsko podnebje, ki je značilno za večji del Slovenije (Senegačnik, 2008). Po podatkih Agencije Republike Slovenije za okolje (2006) je povprečna količina padavin v izbranem območju 1400–1500 mm. Povprečne temperature v Ljubljani so januarja okoli 0 oC, najvišje so julija in avgusta, in sicer okoli 21 oC.
Prst na območju je rjava, kamninska podlaga pa se nekoliko spreminja. Večji del območja, ki že leži v Polhograjskem hribovju, je na apnencu in dolomitu, manjši del je na deluviju in na permo-karbonskih skrilavcih in peščenjakih (Naravovarstveni atlas – Natura 2000, 2015).
2.1.1. Prostorski načrti na raziskovalnem območju
Prostorskih načrtov za kamnolome v Podutiku je precej. Eden se je pred kratkim uresničil, in sicer postavitev kolesarskega parka v kamnolomu na južni strani Podutiške ceste. Kolesarski park je spretnostni poligon, namenjen gorskim kolesarjem, sestavljen iz zemeljskih in lesenih objektov različnih težavnostnih stopenj. Na poligonu je več prepletenih poti, tako da si lahko kolesar izbere sebi primerno. Do ideje je prišlo, ker je gorsko kolesarstvo vedno bolj priljubljeno, ni pa dovoljeno na vseh površinah. Društvo KD Rajd se je zato dogovarjalo z oddelkom za šport Mestne občine Ljubljana in našli so primerno mesto v zapuščenem kamnolomu, kjer so zgradili legalne poti, namenjene gorskemu kolesarjenju (KD Rajd, 2015).
Mestna občina Ljubljana je v sodelovanju s podjetjem Sago, d. o. o., in Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije leta 2009 na spletni strani objavila natečaj z naslovom Natečaj Podutik, 2009. To je bil javni, projektni, odprti, anonimni, enostopenjski, urbanistični natečaj za izbiro
strokovno najprimernejše rešitve za območje kamnoloma v Podutiku v Ljubljani. Namen natečaja je bil pridobiti najustreznejšo urbanistično in krajinsko arhitekturno rešitev ter zagotoviti ustrezno sanacijo opuščenega kamnoloma in asfaltne baze. Investitor je nameraval v kamnolomu opustiti obstoječo dejavnost in ga ustrezno sanirati ter zgraditi sodobno stanovanjsko naselje (Natečaj Podutik, 2009). Opustitev dejavnosti se je zgodila, sanacija pa še ne, čeprav je od takrat minilo že 6 let. Izbrano natečajno delo je bilo objavljeno na spletni strani Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije ter je prikazano na sliki 2.
Slika 2: Nagrajena arhitekturna rešitev za kamnolom (Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije, 2009).
Po podatkih spletne strani Urbinfo (2015) naj bi bili prostori preostalih dveh kamnolomov in okolica primerni za izgradnjo nordijskega centra. Travnik nasproti asfaltne baze pa naj bi bil namenjen športnemu parku Podutik.
2.2 HABITATNI TIPI
Varstvo narave ne pomeni le varstva živalskih in rastlinskih vrst ter naravnih vrednot, ampak tudi varovanje življenjskih okolij skupaj s procesi, ki v teh okoljih potekajo. Za uspešno ohranjanje in nadaljnji razvoj je pomembno, da pravočasno ugotovimo, kaj imamo, s tem pa tudi zmanjšamo konflikt med varstvom narave in razvojnimi pobudami. Rezultati kartiranj habitatnih tipov so ena od osnov za določitev območij, pomembnih za varstvo narave, za njihovo upravljanje in za sprejemanje odločitev pri prostorskem načrtovanju. V sodobnem naravovarstvu je karta habitatnih tipov osnovna strokovna podlaga (Jogan s sod., 2004).
V tujih in naših prispevkih se za izraz habitatni tip pojavlja več možnosti, na primer: habitat, življenjsko okolje, biotop, ekotip … Kljub temu da izrazi niso vedno uporabljeni v skladu z njihovo strokovno definicijio, je namen avtorjev vedno enak, in sicer širšemu krogu bralcev približati prepoznavna življenjska okolja v naravi. Naravovarstveniki uporabljajo definicijo, ki pravi, da je habitatni tip fiziognomska enota v naravi v povezavi z značilnimi življenjskimi prostori živalskih in rastlinskih vrst. Z drugimi besedami je torej habitatni tip rastlinska in živalska združba kot značilni živi del ekosistema, povezana z neživimi dejavniki (tla, podnebje, prisotnost in kakovost vode, itd.) na prostorsko opredeljenem območju. Različne habitatne tipe bi lahko v grobem ločil tudi nestrokovnjak, če le dobro opazuje naravo. Vsak človek že od otroštva naprej opazuje in zna ločiti gozd od travišča in skalovje od vode. To so habitatni tipi najvišjega hierarhičnega nivoja, ki jih lahko določi vsakdo. Za natančnejšo členitev habitatnih tipov pa moramo poznati posamezne rastlinske združbe, za kar pa potrebujemo veliko več znanja (Jogan s sod., 2004).
Kartiranje habitatnih tipov zaradi široke uporabnosti poteka po številnih Evropskih državah, nekatere so s kartiranji začele že v 70. letih. Pri nas je bilo leta 1999 prvo skartirano Ljubljansko barje. Največji projekt na nivoju Evropske unije je vzpostavitev omrežja posebnih varstvenih območij - Natura 2000. To naj bi omogočalo ohranitev vrst in habitatnih tipov navedenih na prilogah Direktive o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih rastlinskih in živalskih vrst in Direktive o ohranjanju prosto živečih ptic (Jogan s sod., 2004).
Kartiranje habitatnih tipov je torej pomembno, saj je to osnova, ki omogoča vzpostavitev posebnih varstvenih območij, kot je Natura 2000.
2.2.1 Kartiranje habitatnih tipov Mestne občine Ljubljana
Med letoma 1999 in 2002 je v Ljubljani po naročilu Mestne občine Ljubljana potekalo kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov v območju Mestne občine Ljubljana, razen ožjega mesta Ljubljana, do obvoznice. Kartiranje habitatnih tipov je izdelal Center za kartografijo favne in flore. V prvih dveh letih še ni bilo enotne tipologije, zato so izbor habitatnih tipov prilagajali terenu, v letih 2000 in 2001 pa je tipologija že obstajala. Večina habitatnih tipov je opredeljenih glede na vegetacijo, nekateri pa so definirani po rabi ali fiziognomskih značilnostih območja. Poleg kod so zaradi lažje prepoznavnosti uporabljali tudi kratice habitatnih tipov, čeprav teh v objavljeni tipologiji iz leta 2004 ni. Za natančnejšo opredelitev so uporabljali znak /, za kombinacijo dveh ali treh habitatnih tipov pa ×. Poudarek je bil na kartiranju negozdnih površin, ki so podrobneje opredeljene (Leskovar, 2002).
Na skupni površini obdelanega območja, ki je znašala 233 km2, so popisali 168 habitatnih tipov, ki so združeni v 19 zbirnih tipov. Območje mestne občine Ljubljana lahko razdelimo na ravninski del, ki je z izjemo Ljubljanskega barja večinoma gosto poseljen, in na gričevnat del.
Naselja zavzemajo približno 12 % občine, kmetijske površine pa 10 %. Velik del zavzema gozd, in sicer približno 45 %. Zmerno suhi travniki s pokončno stoklaso in/ali gloto so uvrščeni kot prednostni na Direktivo Evropske skupnosti za ohranitev naravnih habitatov ter prosto živeče flore in favne (FFH-direktiva), saj so nekateri pomembni kot rastišča kukavičevk ali orhidej.
Označeni so z zvezdico, kar pomeni, da potrebujejo prednostno varstvo. 1,33 % predstavljajo negozdni močvirski sestoji in ekstenzivna mokrotna travišča, katerih največ površin najdemo na Ljubljanskem barju. Ekstenzivnih kisloljubnih travišč je le 0,17 %, a imajo visoko naravovarstveno vrednost, saj so vsi habitatni tipi iz te skupine uvrščeni na sezname evropsko pomembnih habitatnih tipov. Najpogostejše vrste med tujerodnimi invazivnimi vrstami so bile leta 2002 orjaška zlata rozga, topinambur, žlezava nedotika, japonski dresnik in robinija (Leskovar, 2002).
Pri naravovarstvenem vrednotenju so upoštevali redkost posameznega habitatnega tipa v državi, njegovo lokalno redkost pojavljanja, skupno površino določenega habitatnega tipa, fragmentacijo območja in morebitno uvrščenost na sezname evropsko pomembnih habitatnih tipov (FFH-direktiva). Pomembni habitatni tipi, ki so jih zabeležili so: reke in neregulirani potoki ter stoječe vode z ali brez razvite vodne vegetacije, obrežna in močvirska lesna vegetacija, zmerno suha travišča s pokončno stoklaso, ekstenzivna kisloljubna travišča, ekstenzivna mokrotna travišča, močvirski sestoji, prehodna barja in ostanki visokega barja na
šoti. Iz raziskave je razvidno, da so vsi evropsko pomembni habitatni tipi razen kisloljubnega bukovega gozda ohranjeni le raztreseno in na zelo majhnih površinah. V teh habitatnih tipih uspevajo številne redke in ogrožene rastlinske vrste, ki hitro izginjajo zaradi krčenja njihovega življenjskega prostora (Leskovar, 2002).
2.2.2 Ponovno kartiranje habitatnih tipov
Drugo kartiranje habitatnih tipov v Ljubljani je potekalo leta 2009. Naročnik je bila spet Mestna občina Ljubljana, projekt pa se je imenoval Monitoring zavarovanih negozdnih habitatnih tipov v Mestni občini Ljubljana. Cilj projekta je bil preverjanje stanja posameznih zavarovanih habitatnih tipov ter manjših sklenjenih območij, ki so bila v prejšnjih kartiranjih izpostavljena kot naravovarstveno pomembna. Dodatno so na nekaterih območjih preverjali še potencialne vplive na habitatne tipe. V tej raziskavi so preverili stanje približno 15 km2 velikega področja.
Leta 2002 so pregledali takratno stanje, nato pa je treba spremljati njihovo stanje, kar imenujemo monitoring. Le-ta mora biti zasnovan tako, da dobimo kakovostne in količinske rezultate o morebitnih spremembah in si z njimi pojasnimo razloge za spremembe (Erjavec s sod., 2009).
Kartiranje je potekalo po takrat veljavni tipologiji Habitatni tipi Slovenije HTS 2004, ki temelji na rastlinskih združbah v kombinaciji s strukturnimi elementi in rabo tal. Tudi v tem primeru kartiranja so uporabljali kombinacijo dveh habitatnih tipov (t. i. križance) in znak /, ki mu sledi natančnejši opis habitatnega tipa, ki je definiran po fiziognomski značilnosti. Kot pri prejšnjemu projektu so tudi tu uporabili črkovne oznake za posamezne habitatne tipe, ki jih v tipologiji sicer ni. Pri kartiranju so večja območja izrisali na novo, posameznim površinam za monitoring pa niso spreminjali zunanjih mej, ampak so jih le razrezali na več ploskev, če so zabeležili več habitatnih tipov (Erjavec s sod., 2009).
Največje razlike so opazili pri kartiranju stalnih jezer, ribnikov in ostalih stoječih vod, vegetacije stoječih sladkih voda, srednjeevropskih zmerno suhih travišč s prevladujočo pokončno stoklaso, obrežnih vrbovij, kanalov in raznih visokih steblikovij. Analiza rezultatov je pokazala, da se stanje večinoma slabša. Stanje se je poslabšalo tudi na vseh območjih, ki so bila v prejšnjih kartiranjih označena kot naravovarstveno pomembnejša. Najbolj pogosto opaženi sta bili kmetijska intenzifikacija površin in urbanizacija, ki so ji najbolj izpostavljeni nižinski estenzivno gojeni travniki. Ostalo je le še tri četrtine površin, ki so prej pripadale temu habitatnemu tipu. Površine polnaravnih suhih travišč in grmiščnih faz na karbonatnih tleh s
FFH-kodo so ostale približno enake. Površina travnikov s prevladujočo modro stožko na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh se je zmanjšala za okoli tri četrtine prvotne površine. Še zmeraj je bilo kartiranih precej mokrotnih travnikov, a so naravovarstveno manj pomembni habitatni tipi, ker se je stanje travnikov s stožko delno poslabšalo, saj so ob nerabi podvrženi zaraščanju (Erjavec s sod., 2009).
Habitatni tipi, ki so se pojavili na izbranem območju v kartiranjih leta 2002 in 2009, so predstavljeni v tabeli 1.
V kartiranjih leta 2002 in 2009 je bilo popisanih 21 različnih habitatnih tipov. Izmed popisanih habitatnih tipov so po Uredbi o habitatnih tipih pomembni naslednji: srednjeevropska zmerno suha travišča s prevladujočo pokončno stoklaso, mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki, oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe, srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki, srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko in bukovi gozdovi.
Tabela 1: Habitatni tipi popisani v kartiranjih leta 2002 in 2009 (Naravovarstveni atlas – Natura 2000, 2015).
Šifre Imena habitatnih tipov 31.86 Sestoji orlove praproti
31.872 Gozdne čistine z grmovno vegetacijo
31.8D × 44.9 Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami × Močvirni listnati gozdovi
31.8G × 42.5 Grmičasti gozdovi iglavcev in površine, zaraščajoče se z iglastimi drevesnimi vrstami × Zahodnopalearktična rdečeborovja
34.322 Srednjeevropska zmerno suha travišča s prevladujočo pokončno stoklaso 37.2 Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki
37.31 Oligotrofni mokrotni travniki z modro stožko in sorodne združbe 38.22 Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki
38.221 Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko
41.1 × 42.26 × 42.5 Bukovja × Pogozditve s smreko z avtohtonimi vrstami v podrasti × Zahodnopalearktična rdečeborovja
44.92 Močvirna in barjanska vrbovja
82.11 Njive
83.151 Ekstenzivno gojeni senožetni sadovnjaki 84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov
84.3 / 41.1 × 42.26 Gozdni otoki / Bukovja × Pogozditve s smreko z avtohtonimi vrstami v podrasti 84.3 / 41.1C3 Gozdni otoki / Ilirska termofilna bukovja
85.2 Majhni parki in zelenice
86.2 Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe 87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovane površine
87.2 Ruderalne združbe
87.2 × 31.8D Ruderalne združbe × Grmičasti gozdovi listavcev in površine, zaraščajoče se z listnatimi drevesnimi vrstami
2.3 RAZISKAVE FLORE
2.3.1 Invazivne vrste
Zadnja leta se pojavlja čedalje več raziskav na področju tujerodnih invazivnih vrst, ki predstavljajo eno največjih groženj biotski pestrosti v svetovnem merilu. Invazivke imajo po celem svetu negativen vpliv na neposredno uničevanje narave in fragmentacijo ekosistemov (Jogan s sod., 2012).
S svojo navzočnostjo tujerodne invazivne vrste povzročajo škodo rastlinskim združbam, s pojavljanjem na travnikih škodijo kakovosti krme in posledično živini, nekatere pa povzročajo škodo tudi zaradi razraščanja v urbanem mestu, kjer povzročijo širjenje razpok v tlaku, stenah starih zgradb, preraščajo zelenico in so močno alergene ali strupene (Jogan s sod., 2011).
Definicij invazivne tujerodne vrste je več, a posplošeno gre za vrste, ki so lahko le s pomočjo človeka prešle na novo območje in se tam tako namnožile, da s svojo širitvijo povzročajo očitne spremembe v zgradbi in delovanju naravnih ekosistemov (Jogan s sod., 2012). Iz te definicije so nekatere vrste lahko izvzete. Primer tega so pleveli, saj je njihovo pojavljanje po navadi omejeno na obdelovalne površine, ki pa niso naravni ekosistemi. Med invazivke torej ne štejemo plevelov, prehodno podivjanih tujerodnih vrsti in vrst, ki niso tujerodne, a se lahko vseeno hitro in uspešno širijo. Znanstveniki ocenjujejo, da 1 % vrst, ki jih človek prinese na neko območje, postane invazivnih. Grožnje invazivnih vrst smo se začeli v Sloveniji pozno zavedati – npr. v projektu Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov občine Ljubljana (Lekovar, 2002) pojem invazivno skoraj ni omenjen, problematika pa je malo obdelana. V zadnjih leti so se stvari začele premikati in od leta 2010 so na voljo tudi formalne podlage za ukrepanje (Jogan s sod., 2012).
Prvi ozaveščevalni projekt o tujerodnih vrstah pri nas je bil projekt Invazivne tujerodne vrste – prezrta grožnja (Thuja), ki so ga izvajali v letih 2008 in 2009. Namenjen je bil tako strokovni kot tudi splošni javnosti in vrtičkarjem. Projekt Thuja 2 je bil izveden v letih 2012 in 2013, za cilj pa je imel tudi vzpostavitev metodologije za popisovanje tujerodnih rastlin. Za namen sistematičnega kartiranja pojavljanja tujerodnih invazivnih vrst so naredili seznam 30 lažje prepoznavnih invazivnih tujerodnih vrst. Metoda je enostavna in vsakdo se je lahko nauči.
Najbolj primerna je za monitoring v manjših krajih, na zavarovanih območjih, v okolici šol in še kje drugje. Uporabljajo jo lahko tudi učenci osnovnih šol, npr. v raznih krožkih. Kartiranje
je pomembno za razvoj strategij nadzora nad tujerodnimi vrstami. Spremljanje stanja in primerjave pa omogočajo pogled v uspešnost strategij (Jogan s sod., 2012).
Prve med tujerodnimi invazivnimi vrstami, za katere je bil leta 2010 sprejet predpis o obveznem odstranjevanju, so bile rastline iz rodu Ambrosia. Slovensko ime rodu je žvrklja, predpis pa je bil sprejet zaradi njenega izredno alergenega peloda, saj lahko ob vdihavanju pride do hudih alergijskih reakcij in tudi astme. Predpis lastnikom zemljišč nalaga obvezno odstranjevanje žvrklje, s čimer preprečijo cvetenje in razvoj semen. Odstranjujemo jo lahko od začetka poletja, ko imajo rastline že prepoznavne liste, do avgusta, ko začne množično cveteti. Pri odstranjevanju moramo biti previdni zaradi sproščanja peloda in zaradi zrelih plodov, s katerimi lahko rastlino po nesreči razsejemo (Jogan, 2015).
Tudi v poročilu Popis rastišč škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia na izbranih območjih mesta Ljubljana (Jogan s sod., 2011) so popisali tujerodne invazivne rastlinske vrste, ki se nahajajo v Ljubljani. Kot najbolj invazivne vrste so navadene: ameriskanski javor (Acer negundo), veliki pajesen (Ailanthus altissima) in robinija (Robinia pseudacacia), japonska medvejka (Spiraea japonica), Thunbergov češmin (Berberis thunbergii), pokovec (Physocarpus opulifolius), peterolistna vinika (Parthenocissus quinquefolia), oljna bučka (Echinocytis lobata), severnoameriške nebine (Aster spp. div.), dresniki (Fallopia japonica in križanec F. x bohemica), topinambur (Helianthus tuberosus), orjaški dežen (Heracleum mantegazzianum), deljenolistna rudbekija (Rudbeckia laciniata), orjaška in kanadska zlata rozga (Solidago canadensis in S. gigantea), temni mrlač (Bidens frondosa), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera) in pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia) (Jogan s sod., 2011).
Manj invazivne vrste, na katere moramo biti vseeno pozorni pa so: cigarovec (Catalpa bignonioides), gledičevka (gleditsia triacanthos), amfora (Amphora fructosa), metuljnik (Buddleja davidii), rdeči rast (Quercus ruber), indijski jagodnjak (Duchesnea indica), barvilnica (Phytolacca spp.) (Jogan s sod., 2011).
3. NAMEN IN CILJI NALOGE
Namen in cilji so bili pregledati literaturo o flori invazivnih tujerodnih vrst v izbranem območju, popisati invazivne tujerodne vrste in vrisati njihove lokalitete v zemljevid, pregledati dogajanje v kamnolomih ter skartirati habitatne tipe in jih primerjati z že popisanimi iz leta 2002 in 2009.
3.1 HIPOTEZE
1. Na izbranem območju bomo popisali večino habitatnih tipov, ki so bili znani že pred 12 leti.
2. Pričakujemo spremembe zaradi spremenjene rabe določenih območij.
3. Večje število invazivnih tujerodnih vrst bomo popisali v habitatnih tipih, v katerih je velik vpliv človekovega delovanja.
4. METODE DELA
4.1 PREGLED LITERATURE
Pregledala sem literaturo, ki se nanaša na izbrano območje. Iskala sem splošne informacije o območju, informacije o kartiranjih, ki so tu že potekala, in o rastlinskih vrstah, ki se tu nahajajo.
Iskala sem na internetu po bazah podatkov, največjo količino informacij pa sem dobila v bazi podatkov Urbinfo (Javni informacijski sistem prostorskih podatkov Mestne občine Ljubljana) in v Naravovarstvenem atlasu – Natura 2000.
4.2. TERENSKO DELO
4.2.1 Kartiranje habitatnih tipov
Kartiranje je metoda, ki temelji na terenskem delu z uporabo kartografskih metod in v razmeroma kratkem času omogoči, da pridobimo veliko informacij o stanju in strukturi habitatnih tipov v prostoru. Pomagamo si z digitalnimi ortofoto posnetki (DOF), na katerih je fotografija tal iz zraka, ki je s posebnimi metodami prilagojena na standardne geodetske podlage in je zato skladna z vsemi zemljevidi.
Slika 3: Terenska karta z oznakami, ki smo jih vrisali med terenskim delom.
Na DOF določimo, kje je kaj, in vanj vrišemo meje habitatnih tipov, nato pa le-te določimo.
Končni izdelek je torej karta, kjer so strnjene ploskve označene s habitatnimi tipi, ki se nahajajo na tisti površini (Jogan s sod., 2004).
4.2.2 Popisovanje invazivk
Na izbranem območju sem popisovala tudi invazivne tujerodne vrste. Popisovala sem jih s pomočjo knjižice Priročnik za sistematično kartiranje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst.
Popisovanje je potekalo tako, da sem vsaki popisani tujerodni invazivni vrsti dodelila številko in jo vrisala v zemljevid. Na koncu sem dobila seznam vseh tujerodnih invazivnih rastlinski vrst na tem območju, njihovo številčnost in nahajališča, vnesena v zemljevid.
4.3 OBDELAVA PODATKOV
Podatke, ki sem jih pridobila v času terenskega dela, sem vnesla v Geografski informacijski sistem (GIS). Tako sem pridobila podatke o velikosti kartiranega območja, vrstah habitatnih tipov in njihovi zastopanosti na področju. Izdelala sem tudi karto, na kateri so označene vse invazivne vrste in njihova nahajališča. Habitatne tipe sem nato primerjala z že obstoječimi kartiranji.
5. REZULTATI IN RAZPRAVA
Habitatni tipi, ki sem jih popisala, so iz naslednjih večjih skupin: sladke celinske vode, grmišča in travišča, gozdovi ter kmetijska in kulturna krajina.
Sladke celinske vode so tekoče in stoječe sladke vode naravnega ali antropogenega nastanka.
V območju se nahaja nekaj potokov.
Grmišča in travišča so habitatni tipi, v katerih prevladujejo grmi in trave. V to skupino spadajo listopadna in vednozelena grmišča, sestoji vresnic v borealnem, zmernem, mediteranskem, tropskem in visokogorskem območju, stepe ter alpska in druga gorska travišča. V območju so prisotna nižinska in montanska grmišča, kamor spadajo sestoji orlove praproti, gozdne čistine, zgodnje stopnje listnatih, mešanih in iglastih gozdov, naravna in sekundarna suha travišča ter naravna in sekundarna mokrotna travišča.
Gozdovi so naravni ali polnaravni sestoji, kjer prevladujejo drevesne vrste. Gozdov nisem natančno kartirala.
S poimenovanjem kmetijska in kulturna krajina pa označujemo suhe in vlažne intenzivno gojene travnike, obdelovalne površine, sadovnjake, drevorede, mejice, gozdne otoke, mestne parke in vrtove, pozidana območja (kamor spadajo tudi delujoča in nedelujoča industrijska območja), neobdelane in opuščene površine, ceste in poti ter ruderalne združbe, kamor sodijo sestoji tujerodnih invazivnih vrst in sestoji avtohtonih in neinvazivnih tujerodnih vrst.
5.1 HABITATNI TIPI
Popisali smo 74 habitatnih tipov na različnih hierarhičnih nivojih, ki so našteti v tabeli 2.
Tabela 2: Seznam vseh popisanih habitatnih tipov na izbranem območju.
PHYSIS Ime habitatnega tipa
Število ploskev
UREDBA HT- pomembni
22 Stoječe sladke vode 1
24.1-S2 Potoki 3
24.1-S2 /
87.2-S11 Potoki/Sestoji enoletnih tujerodnih invazivnih vrst 1
PHYSIS Ime habitatnega tipa
Število ploskev
UREDBA HT- pomembni
31.81
Srednjeevropska in submediteranska listopadna grmišča na
bogatih tleh 2
31.81 × 31.86
Srednjeevropska in submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh × Sestoji orlove praproti 2
31.81 × 87.2-S12
Srednjeevropska in submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh × Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih
trajnic 1
31.81 × 87.2-S13
Srednjeevropska in submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh × Sestoji lesnatih tujerodnih invazivnih vrst 1
31.87 Gozdne čistine 1
31.87 / 31.81 × 31.86
Gozdne čistine / Srednjeevropska in submediteranska
listopadna grmišča na bogatih tleh × Sestoji orlove praproti 1 31.87 /
31.86 × 31.8D
Gozdne čistine / Srednjeevropska in submediteranska listopadna grmišča na bogatih tleh × Zgodnje stopnje
listnatih gozdov 1
31.8D Zgodnje stopnje listnatih gozdov 4
31.8D / 83.15 × 38.22
Zgodnje stopnje listnatih gozdov / Sadovnjaki ×
Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki 1 31.8D ×
87.2-S1
Zgodnje stopnje listnatih gozdov × Sestoji tujerodnih
invazivnih vrst 1
31.8D × 87.2-S12
Zgodnje stopnje listnatih gozdov × Sestoji tujerodnih
invazivnih vrst zelnatih trajnic 2
31.8F Zgodnje stopnje mešanih gozdov 4
31.8F / 34.32 × 87.2-S1
Zgodnje stopnje mešanih gozdov / Srednjeevropska suha in polsuha travišča s prevladujočo pokončno stoklaso × Sestoji
tujerodnih invazivnih vrst 1
31.8F × 37.72
Zgodnje stopnje mešanih gozdov × Zasenčeni nitrofilni
gozdni robovi (obronki) 1
31.8F × 87.2-S1
Zgodnje stopnje mešanih gozdov × Sestoji tujerodnih
invazivnih vrst 2
PHYSIS Ime habitatnega tipa
Število ploskev
UREDBA HT- pomembni
34.32
Srednjeevropska suha in polsuha travišča s prevladujočo
pokončno stoklaso 1 pomemben
34.322
Srednjeevropska zmerno suha travišča s prevladujočo
pokončno stoklaso 1 pomemben
34.322 × 31.8F
Srednjeevropska zmerno suha travišča s prevladujočo
pokončno stoklaso × Zgodnje stopnje mešanih gozdov 1 pomemben
34.322 × 38.221
Srednjeevropska zmerno suha travišča s prevladujočo pokončno stoklaso × Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah
s prevladujočo visoko pahovko 1 pomemben
34.322 × 87.2-S11
Srednjeevropska zmerno suha travišča s prevladujočo pokočno stoklaso × Sestoji enoletnih tujerodnih invazivnih
vrst 1 pomemben
37.211 Mehko osatovje 1 pomemben
37.21 × 37.72
Mezotrofni mokrotni travniki × Zasenčeni nitrofilni gozdni
robovi (obronki) 1 pomemben
37.311 Mokrotni travniki z modro stožko 2 pomemben
37.72 Zasenčeni nitrofilni gozdni robovi (obronki) 4 pomemben 37.72 ×
83.324
Zasenčeni nitrofilni gozdni robovi (obronki) × Nasadi in
gozdni sestoji robinije 1 pomemben
37.72 × 87.2
Zasenčeni nitrofilni gozdni robovi (obronki) × Ruderalne
združbe 1 pomemben
37.72 × 87.2-S11
Zasenčeni nitrofilni gozdni robovi (obronki) × Sestoji
enoletnih tujerodnih invazivnih vrst 1 pomemben
38.22 Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki 2 pomemben
38.221
Srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo
visoko pahovko 2 pomemben
38.222
Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s
prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom 8 pomemben
38.222 × 81.1
Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom × Zmerno
suhi intenzivno gojeni travniki 1 pomemben
PHYSIS Ime habitatnega tipa
Število ploskev
UREDBA HT- pomembni
38.22 × 37.219
Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom × Gozdno
sitčevje 1 pomemben
4 Gozdovi 10
42.26 Drugotna smrekovja z avtohtonimi vrstami v podrasti 1
4 × 31.86 Gozdovi × Sestoji orlove praproti 1
4 × 37.72 Gozdovi × Zasenčeni nitrofilni gozdni robovi (obronki) 1
81 Intenzivno gojeni in sejani travniki 1
81.1 Zmerno suhi intenzivno gojeni travniki 5
81.2 Vlažni intenzivno gojeni travniki 2
82.11 Njive 1
83.15 Sadovnjaki 2
83.15 / 38.222
Sadovnjaki / Srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim
repom 1
83.15 ×
84.2 Sadovnjaki × Mejice in manjše skupine dreves in grmov 1 83.15 ×
85.3 Sadovnjaki × Vrtovi 1
83.15 ×
87.2-S11 Sadovnjaki × Sestoji enoletnih tujerodnih invazivnih vrst 1
83.22 Nizkodebelni in grmičasti sadovnjaki 1
83.324 Nasadi in gozdni sestoji robinije 2
84.2 Mejice ali manjše skupine dreves in grmov 14 84.2 /
87.2-S13
Mejice ali manjše skupine dreves in grmov / Sestoji lesnatih
tujerodnih invazivnih vrst 1
84.2 × 37.72
Mejice ali manjše skupine dreves in grmov × Zasenčeni
nitrofilni gozdni robovi (obronki) 1
84.3 Gozdni otoki 2
85.12 Parkovne trate (zelenice) 1
85.3 Vrtovi 2
86.2 Vasi, robni deli predmestij in posamezne stavbe 11
86.3 Delujoča industrijska območja 1
86.4 Opuščena industrijska območja in druga infrastruktura 1
PHYSIS Ime habitatnega tipa
Število ploskev
UREDBA HT- pomembni
86.42 Različna odlagališča odpadkov 1 86.4 ×
87.2-S1
Opuščena industrijska območja in druga infrastruktura ×
Sestoji tujerodnih invazivnih vrst 1
86.S71 Asfaltirane ceste 2
86.S712 Asfaltne ceste 1
86.S721 Makadamska cesta 4
86.S722 Kolovoz, vlaka 4
86.S723 Pešpoti 1
87.1 Neobdelane njive in druge dotlej obdelovalne površine 1 87.1 /
87.2-S1
Neobdelane njive in druge dotlej obdelovalne površine /
Sestoji tujerodnih invazivnih vrst 1
87.2 Ruderalne združbe 1
87.2-S1 Sestoji tujerodnih invazivnih vrst 3
87.2-S11 Sestoji enoletnih tujerodnih invazivnih vrst 1 87.2-S12 Sestoji tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic 2 87.2-S2 Ruderalni sestoji avtohtonih in neinvazivnih tujerodnih vrst 1
Habitatne tipe smo združili v skupine - v višje hierarhične nivoje in izračunali njihove površine.
V tabeli 3 so skupine habitatnih tipov urejene po velikosti območij, ki jih na izbranem območju zasedajo. Grafični prikaz je na sliki 6.
Tabela 3: Seznam habitatnih tipov, združenih v višje hierarhične nivoje, razvrščeni po površini.
Habitatni tipi na višjem nivoju
Ime habitatnega tipa Površina [m2]
Uredba o habitatnih tipih (2013)
4 Gozdovi 161077,0
86 Pozidana območja (mesta, vasi, industrijska območja)
78515,3
31.8 Nižinska in montanska grmišča 53626,2 38.22 Srednjeevropski mezotrofni do evtrofni
nižinski travniki
25757,6 Pomemben
83 Sadovnjaki, oljčni nasadi, drevesne plantaže
10521,3
34.3 Evrosibirska suha in polsuha sekundarna travišča, pretežno na karbonatih
7923,2 Pomemben
84.2 Mejice in manjše skupine dreves in grmov
4445,0
87 Neobdelane, opuščene površine 2861,9
84.3 Gozdni otoki 2522,6
37.7 Nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje
2094,5 Pomemben
85 Mestni parki in veliki vrtovi 2054,2
37.3 Oligotrofni mokrotni travniki 1996,9 Pomemben
81 Intenzivno gojeni in sejani travniki 1509,3
24.1 Reke in potoki 905,9
37.2 Mokrotni mezotrofni in evtrofni travniki ali pašniki
491,8 Pomemben
82 Obdelovalne površine 417,8
22 Stoječe sladke vode 73,2
SKUPNA POVRŠINA [m2]
356793,7
Slika 4: Zračni posnetek območja z vrisanimi poligoni (zahodni del).
Slika 5: Zračni posnetek območja z vrisanimi poligoni (vzhodni del).
Slika 6: Zemljevid habitatnih tipov združenih v višje hierarhične nivoje.
Razlike med kartiranji leta 2002 in danes so precejšnje. Razlike najdemo že v tipologiji habitatnih tipov, saj so v novejši tipologiji (neobjavljena, delovna verzija) dodani habitatni tipi ruderalnih združb, ki so v novejši tipologiji razdeljeni na sestoje tujerodnih invazivnih vrst in ruderalne sestoje avtohtonih in neinvazivnih tujerodnih vrst. Sestoji tujerodnih invazivnih vrst se dalje delijo še na: sestoje enoletnih tujerodnih invazivnih vrst, sestoje tujerodnih invazivnih vrst zelnatih trajnic in sestoje lesnatih tujerodnih vrst. To je pomembna pridobitev, saj tujerodne invazivne vrste povzročajo škodo v naravnih habitatih, zato jih moramo beležiti in kasneje stanje tudi preverjati.
Razlika je bila tudi v natančnosti popisa, saj leta 2002 in 2009 ni bilo skartirano celotno območje, izpuščeni so bili vsi trije kamnolomi. V tem kartiranju sta bila obdelana tudi oba nedelujoča kamnoloma in del delujočega kamnoloma, ki ni več v uporabi. Na območju je zdaj označenih več podrobnejših habitatnih tipov, ki so bili prej skartirani na višjem nivoju. Gozdni habitati pa so bili v prejšnjih kartiranjih popisani natančneje kot zdaj.
Do razlik je prišlo tudi zaradi zaraščanja, opuščanja kmetijskih površin ali pa zaradi ponovne uporabe nekaterih območij.
Največji delež, to je 45 % izbranega območja, zavzemajo gozdovi. 28 % je kmetijske in kulturne krajine, kamor spadajo tudi trije kamnolomi, hiše in stavbe, obdelovalne površine, sadovnjaki in opuščene površine. Grmišč je 15 %, pomembnih travišč pa skoraj 11 %. Manj kot 1 % je vodnih površin.
V izbranem območju smo popisali naslednje pomembne habitatne tipe (Uredba o habitatnih tipih, 2013):
– srednjeevropska suha in polsuha travišča s prevladujočo pokončno stoklaso, – srednjeevropska zmerno suha travišča s prevladujočo pokončno stoklaso, – mehko osatovje,
– mezotrofni mokrotni travniki, – mokrotni travniki z modro stožko,
– zasenčeni nitrofilni gozdni robovi (obronki),
– srednjeevropski mezotrofni do evtrofni nižinski travniki,
– srednjeevropski kseromezofilni nižinski travniki na razmeroma suhih tleh in nagnjenih legah s prevladujočo visoko pahovko in
– srednjeevropski mezofilni travniki na srednje vlažnih tleh s prevladujočo visoko pahovko ali lisičjim repom.
Vsi pomembni habitatni tipi spadajo v skupine travišč, zavzemajo pa skoraj 11 % skartiranega območja, kar pomeni 38264 m2.
5.2 TUJERODNE INVAZIVNE RASTLINSKE VRSTE
Pri kartiranju sem popisovala tudi invazivne vrste in jih na izbranem območju našla 14. To so:
– Amerikanski javor (Acer negundo) je k nam prišel iz Severne Amerike in je pogosto sajeno okrasno drevo, ki se širi v obrečnih gozdovih in na ruderalnih območjih.
– Veliki pajesen (Ailanthus altissima), katerega domovina je vzhodna Azija, je okrasno drevo, pionirska vrsta v zaraščanju opuščenih suhih travnikov in invazivka suhih ruderalnih rastišč.
– Pelinolistna žvrklja ali ambrozija (Ambrosia artemisiifolia) je prišla iz Severne Amerike, ustrezajo ji suha ruderalna mesta, cestni robovi, njive.
– Sirska svilnica (Asclepias syriaca) je gojena in pogosto podivjana rastlina iz Severne Amerike, ki najraje raste na nabrežjih, med grmovji, na obdelanih tleh in gozdnih robovih.
– Enoletna suholetnica (Erigeron annuus) prav tako prihaja iz Severne Amerike, razrašča pa se na neredno košenih travnikih, poljih, opuščenih njivah in ruderalnih mestih.
– Japonski dresnik (Fallopia japonica) je poleg ambrozije po mojem mnenju najbolj škodljiva tujerodna invazivna vrsta. Prihaja iz Vzhodne Azije, se hitro razrašča, tvori goste sestoje, ki so ponavadi brez drugih vrst, in je zelo trdoživa, zato se jo je izjemno težko znebiti. Raste na obrežjih rek, ruderalnih območjih, vzdolž železnic in cest ter na gozdnih robovih.
– Topinambur (Helianthus tuberosus) raste na sončnih legah in bogatih vlažnih tleh. K nam je prišla iz Severne Amerike. Gojijo jo kot okrasno rastlino in zaradi užitnih gomoljev.
– Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera) ima rada vlažna rastišča, zasenčena mesta ob rekah, močvirjih, travnikih, gozdovih. K nam so jo kot okrasno rastlino prinesli iz Himalaje.
– Drobnocvetna nedotika (Impatiens parviflora) ima enak način razmnoževanja kot žlezava nedotika, in sicer s plodovi, ki se ob zrelosti odprejo in eksplozivno izvržejo semena. K nam so jo prinesli iz Srednje Azije, raste pa prav tako na senčnih in vlažnih mestih.
– Navadna vinika (Parthenocissus quinquefolia agg.) je gojena okrasna vzpenjavka iz Japonske. Je podivjana in naturalizirana po ruderalnih rastiščih, opuščenih kamnolomih, gozdnih robovih.
– Robinija (Robinia pseudacacia) je velikokrat gojena okrasna in medonosna rastlina iz Severne Amerike, ki raste na gozdnih robovih, posekah, nasipih, obrežjih in v bližini naselij.
– Kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) je, kot že njeno ime pove prišla, iz Severne Amerike. Je okrasna rastlina na vrtovih, iz katerih je pobegnila in se naselila na gozdne robove in jase, redko košene travnike, ob vode in na ruderalna območja.
– Orjaška zlata rozga (Solidago gigantea) je prav tako iz Severne Amerike, razrašča pa se ob vodah, na različnih ruderalnih mestih in na redko košenih travnikih.
– Japonska medvejka (Spiraea japonica) je okrasno grmovje iz Vzhodne Azije, ki je podivjala v podrasti gozdov na kisli podlagi in na nekoliko bolj vlažnih mestih.
Informacije o teh vrstah smo izpisali iz Priročnika za sistematično kartiranje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst (Jogan s sod., 2012).
Pogostost popisanih invazivnih tujerodnih vrst je prikazana v tabeli 4, njihova nahajališča pa na sliki 7.
Tabela 4: Popis invazivnih vrst.
Invazivna rastlinska vrsta Število nahajališč
Komentar
Enoletna suholetnica (Erigeron annuus)
25 Druga najbolj pogosta tujerodna invazivna vrsta. Zaradi številčnosti ni možno označiti čisto vseh nahajališč.
Kanadska zlata rozga (Solidago canadensis)
34 Najbolj pogosta tujerodna invazivna vrsta. Zaradi številčnosti ni možno označiti čisto vseh nahajališč.
Orjaška zlata rozga (Solidago gigantea)
9 Je redkejša kot kanadska zlata rozga, cveti prej.
Pelinolistna žvrklja ali ambrozija (Ambrosia artemisiifolia)
2 Potrebno bi bilo odstranjevanje.
Topinambur (Helianthus tuberosus)
1 Najdba ni zelo pomembna, saj se nahaja na zapuščenem vrtu in se ne razrašča.
Japonski dresnik (Fallopia japonica)
16 Precej veliko število nahajališč in velike združbe na skoraj vseh nahajališčih.
Veliki pajesen (Ailanthus altissima)
1 Raste ob hiši in je bil lahko zasajen kot okrasno drevo.
Navadna vinika
(Parthenocissus quinquefolia agg.)
3 Kljub temu da je precej ruderalnih območij, se ni pojavila velikokrat.
Žlezava nedotika (Impatiens glandulifera)
11 Žlezave nedotike je precej manj kot pred 5 leti, zaradi redne košnje.
Robinija (Robinia pseudacacia)
5 Število nahajališč je sicer majhno, a združbe so bile velike.
Sirska svilnica (Asclepias syriaca)
1 Najdba ni zelo pomembna, saj se nahaja na opuščeni njivi in se ne razrašča. Možnost razširjanja s semeni.
Japonska medvejka (Spiraea japonica)
1 Čeprav je zabeležen le en primerek, je grm precej razraščen.
Drobnocvetna nedotika (Impatiens parviflora)
6 Število nahajališč je sicer majhno, a kjer se je pojavila jih je bilo veliko.
Amerikanski javor (Acer negundo)
1 Najdba se nahaja pri kolesarskem parku.
Slika 7: Zemljevid z označenimi lokalitetami vseh tujerodnih invazivnih vrst na območju.
Vrste so se pojavljale različno pogosto, zato sem jih razdelila v skupine glede na pogostost.
Najbolj pogosto sta se pojavljali kanadska zlata rozga in enoletna suholetnica. Na nekoliko manj lokalitetah uspeva japonski dresnik, a raste v večjih sestojih. Prav tako enako velja za robinijo. Nekoliko manj pogosto se pojavi žlezava nedotika. Pojavi se sicer na več lokacijah kot drobnocvetna nedotika, a populacija le-te je večja. Vrste, ki se na celotnem območju pojavijo na enem ali dveh mestih, so: ambrozija, sirska svilnica, amerikanski javor, veliki pajesen, topinambur, navadna vinika in japonska medvejka. Kljub temu da se te vrste pojavijo manjkrat, še ne pomeni, da lahko nanje pozabimo. Ambrozija se pojavi le dvakrat, a tudi to je dvakrat preveč.
Najbolj invazivne vrste, ki bi jih izpostavila, so: japonski dresnik, enoletna suholetnica, zlata kanadska rozga, žlezava nedotika in ambrozija. Japonski dresnik se mi zdi najbolj invaziven zaradi hitrega razraščanja, preraščanja naših vrst in težkega odstranjevanja. Tudi kanadska zlata rozga in enoletna suholetnica hitro naseljujeta najrazličnejše habitatne tipe in izpodrivata
avtohtone vrste. Enako velja za žlezavo nedotiko, ki se prav tako hitro razrašča, a se je z redno košnjo lahko precej hitro znebimo. Ambrozija pa je zaradi svoje močne alergenosti precejšnja grožnja našemu zdravju.
Invazivke pogosteje uspevajo na ruderalnih in zapuščenih območjih, kjer najdemo velike sestoje le-teh. To je značilno predvsem za japonski dresnik in kanadsko zlato rozgo. Pojavljajo se tudi na območjih, kjer so nasipali različen odpadni material, kar kaže na to, da so jih prenesli od drugod. Enoletna suholetnica se pogosteje pojavlja na travnikih ali zapuščenih njivah. S slike 7 lahko razberemo tudi, da se tujerodne invazivne vrste pogosto pojavljajo ob cesti, saj se zaradi vpliva le-te tam lahko hitro razrastejo.
Boris Turk je objavil članek z naslovom Ruderalna in adventivna flora Ljubljane in v njem omenjal nekatere tujerodne invazivne vrste. Vrste, ki so skupne članku in tej diplomski, so:
amerikanski javor (Acer negundo), pelinolistna žvrklja (Ambrosia artemisiifolia), enoletna suholetnica (Erigeron annuus), kanadska zlata rozga (Solidago canadensis), žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), drobnocvetna nedotika (Impatiens parviflora), robinija (Robinia pseudacacia), veliki pajesen (Ailanthus altissima) in navadna vinika (Parthenocissus quinquefolia) (Turk, 1990). Te vrste so se na območju Ljubljane torej pojavile že vsaj pred 25 leti.
6. SKLEPI
6.1 KAJ SO GLAVNE UGOTOVITVE?
Prva hipoteza je potrjena. Na območju smo popisali večino habitatnih tipov, ki so bili znani že v prejšnjih kartiranjih. Razlika je v načinu kartiranja, saj se je pred tem kartiralo večje območje, posledično seveda manj natančno, tokrat pa smo se osredotočili na manjši del, ki smo ga skartirali bolj podrobno. Gozdovi so bili leta 2002 in 2009 skartirani bolj natančno, tokrat pa so skartirani na najvišjem hierarhičnem nivoju.
Tudi druga hipoteza je potrjena. Na nekaterih območjih je res prišlo do sprememb, a ne le zaradi spremenjene rabe. Drugačni habitatni tipi se pojavijo tudi zaradi posodobljene tipologije in zaradi razlik v natančnosti kartiranja.
Tretja hipoteza je potrjena, kar dokazuje slika 7, kjer so na zemljevidu označene lokalitete tujerodnih invazivnih vrst. Večje število invazivnih tujerodnih vrst raste v habitatnih tipih, kjer je povečan vpliv človekovega delovanja. Pogosteje se pojavljajo ob cestah, v zapuščenih kamnolomih, ruderalnih območjih z nasipanim odpadnim materialom, na travnikih in zapuščenih njivah.
Obdelano območje je veliko 0,375 km2,, na 11 % območja pa se nahajajo habitatni tipi, ki so pomembni glede na Uredbo habitatnih tipov (2013). Vsi pomembni habitatni tipi spadajo v skupine travišč, nekateri so celo pomembna rastišča zavarovanih vrst kukavičevk.
Na območju Podutika se pojavlja 14 tujerodnih invazivnih rastlinskih vrst, ki vse prihajajo iz Severne Amerike ali Azije. Številka me je presenetila, saj se mi zdi precej visoka, kljub temu da se na območju nahaja veliko ruderalnih površin. Vrsti enoletna suholetnica in kanadska zlata rozga se pojavljata na največ mestih in tudi številčnost primerkov je precej velika. Zaradi velike številčnosti lahko povzročita slabšo krmo in imata negativen vpliv na živino. Japonski dresnik se sicer pojavi na manj lokacijah, a kjer se pojavi, so združbe precej velike. Ker je japonski dresnik zelo trdoživa rastlina, je odstranjevanje težek in dolgotrajen proces, a vseeno bi se ga morali lotiti, saj rastlina hitro prerašča naravne habitate. Izpostavila bi tudi ambrozijo, ki se pojavi dvakrat, a bi jo bilo treba vseeno odstraniti zaradi predpisa o nujnem odstranjevanju ambrozije, ki je bil sprejet leta 2010 in zaradi hudih alergij, ki jih lahko povzroči. Te vrste izpostavljam predvsem zato, ker se mi zdijo največja grožnja naravnim habitatom.
6.2 KAJ BI BILO ŠE TREBA NAREDITI?
Na območju bi bilo treba spremljati spremembe zaradi vseh tujerodnih invazivnih vrst, ki se tu pojavljajo. Ker so tujerodne invazivne vrste grožnja naravnim habitatnim tipom, bi morali razmisliti tudi o odstranjevanju le-teh.
Zanimivo bi bilo narediti tudi popis vseh rastlinskih vrst na območju, saj se na območju nahaja kar nekaj pomembnih habitatnih tipov, ki so življenjski prostor tudi kukavičevkam, ki so ogrožena in zaščitena družina rastlin.
Ker je območje precej pestro in lahko dostopno tudi z mestnim avtobusom, bi bilo smiselno narediti šolsko učno pot na Toško čelo. Učenci bi si tu lahko ogledali različne rastlinske vrste (avtohtone in tujerodne invazivne) in habitatne tipe.
7. LITERATURA
Agencija Republike Slovenije za Okolje. (2006). Podnebne razmere v Sloveniji: obdobje 1971–2000. Pridobljeno dne 3.8.2015 s spletne strani
http://meteo.arso.gov.si/met/sl/climate/non-periodic-publications/.
Erjavec, D., M. Govedič, V. Grobelnik, M. Jakopič & B. Trčak. (2009). Monitoring zavarovanih negozdnih habitatnih tipov v Mestni občini Ljubljana (končno poročilo).
Ljubljana: Mestna občina Ljubljana.
Geopedia.si. Pridobljeno dne 25. 8. 2015 s spletne strani
http://www.geopedia.si/#T105_F1173:16094_x456986_y103768_s16_b2.
Jogan, N., s sod. (2004). Habitatni tipi Slovenije HTS 2004. Ljubljana: Agencija Republike Slovenije za okolje.
Jogan, N., Bačič, T., Strgulc Krajšek, S. in Potočnik, H. (2011). Popis rastišč škodljivih rastlin iz rodu Ambrosia na izbranih območjih mesta Ljubljana (končno poročilo o izvedbi javnega naročila). Ljubljana: Biotehniška fakulteta.
Jogan, N., Eler, K. in Novak, Š. (2012). Priročnik za sistematično kartiranje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst. Nova vas: Zavod Symbiosis.
Jogan, N. Pelinolistna žvrklja (ambrozija) tudi v Ljubljani vse bolj razširjena. Pridobljeno dne 10. 8. 2015 s spletne strani:
http://www.mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/invazivke/nejc_jogan_am brozija_sep_2011.pdf.
KD Rajd. Pridobljeno dne 4. 4. 2015 s spletne strani: http://www.kd-rajd.si/44-news/427- bike-park-ljubljana-spretnostni-poligon-je-skoraj-dokoncan.
Leskovar, I. (2002). Kartiranje in naravovarstveno vrednotenje habitatnih tipov občine Ljubljana (poročilo). Ljubljana: Mestna občina Ljubljana.
Mestna občina Ljubljana. (2009). Pridobljeno dne 3. 8. 2015 s spletne strani:
http://www.ljubljana.si/si/mol/mestna-uprava/oddelki/urejanje-prostora/urbanisticni- natecaji/13525/detail.html.
Naravovarstveni atlas – Natura 2000. (2015). Pridobljeno dne 10. 8. 2015 s spletne strani:
http://www.naravovarstveni-atlas.si/nvajavni/profile.aspx?id=N2K@ZRSVNJ.
Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.) (1998). Slovenija. Pokrajine in ljudje. Ljubljana:
Mladinska knjiga.
Senegačnik, J. (2008). Slovenija 1: Geografija za 3. letnik gimnazij. Učbenik. Ljubljana:
Modrijan.
Turk, B. (1990). Ruderalna in adventivna flora Ljubljane [Ruderal and Adventitious Flora of Ljubljana]. Scopolia, Ljubljana 23: 1–24. Pridobljeno dne 13. 8. 2015 s spletne strani:
http://www.landesmuseum.at/pdf_frei_remote/Scopolia_23_0001-0024.pdf.
Uredba o habitatnih tipih. (2013). Pridobljeno dne 27. 8. 2015 s spletne strani http://www.uradni-list.si/1/content?id=112905.
Urbinfo. Pridobljeno dne 9. 8. 2015 s spletne strani
https://srv3dgis.ljubljana.si/Urbinfo/web/profile.aspx?id=Urbinfo@Ljubljana.
Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije. (2009). Pridobljeno dne 3. 8. 2015 s spletne strani: http://www.zaps.si/index.php?m_id=natecaji_izvedeni&nat_id=18.
