za gradbeništvo in geodezijo
LUCIJA KLINC
ZASNOVA ENODRUŽINSKE HIŠE PO NAČELIH UNIVERZALNEGA NAČRTOVANJA ZA VSA
ŽIVLJENJSKA OBDOBJA
DIPLOMSKA NALOGA
VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE OPERATIVNO GRADBENIŠTVO
Ljubljana, 2021
Hrbtna stran:LUCIJA KLINC 2021
gradbeništvo in geodezijo
Kandidat/-ka:
LUCIJA KLINC
ZASNOVA ENODRUŽINSKE HIŠE PO NAČELIH UNIVERZALNEGA NAČRTOVANJA ZA VSA
ŽIVLJENJSKA OBDOBJA
Diplomska naloga št.:
DESIGNING A SINGLE-FAMILY HOUSE ACCORDING TO THE PRINCIPLES OF
UNIVERSAL PLANNING FOR ALL PERIODS OF LIFE
Graduation thesis No.:
Mentor/-ica: Predsednik komisije:
doc. dr., Mateja Dovjak
Somentor/-ica:
viš. pred. mag., Alenka Plemelj Član komisije:
Ljubljana,
POPRAVKI - ERRATA
Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo
»Ta stran je namenoma prazna«
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorici doc. dr. Mateji Dovjak in somentorici viš. pred. mag. Alenki Plemelj, za vso predano strokovno znanje, potrpežljivost in pomoč tekom izdelave diplomske naloge.
Zahvaljujem se družini, ki je verjela vame in mi nudila vso potrebno pomoč tekom študija. Posebna zahvala gre mojemu očetu, ki mi je s svojim znanjem in razlago olajšal študij in dedku, ki me je navdušil za študij gradbeništva. Zahvaljujem se tudi mojemu fantu za vso podporo in vzpodbudo, ter prijateljici Juliji Vahčič, ki je sodelovala pri izdelavi diplomske naloge.
Zahvaljujem se še vsem profesorjem in asistentom za vso predano znanje in vsem svojim sošolcem ter prijateljem , ki so mi pomagali na kakršenkoli način. Zahvaljujem se tudi podjetju Projekt d.d., ki mi je v času praktičnega usposabljanja teoretično znanje pomagal prenesti v prakso.
»Ta stran je namenoma prazna«
BIBLIOGRAFSKO – DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK
UDK: 728. 3 : (043.2)
Avtor: Lucija Klinc
Mentor: doc. dr. Mateja Dovjak
Somentor: viš. pred. mag. Alenka Plemelj
Naslov: Zasnova enodružinske hiše po načelih univerzalnega načrtovanja za vsa življenjska obdobja
Tip dokumenta: Diplomska naloga – visokošolski strokovni študij Obseg in oprema: 65 str., 54 sl., 4 tab.
Ključne besede: Univerzalno načrtovanje, dostopnost za vse, življenjska obdobja, funkcionalno ovirane osebe, obdobje starosti
Izvleček:
Problem: V današnjem času se vedno bolj soočamo s problemom staranja prebivalstva, ki mu ne posvečamo dovolj pozornosti. Bivalno okolje pogosto ni ustrezno prilagojeno bivanju v starosti, zato starostnik, kljub želji, ne more ostati v domačem okolju. Skladno z Gradbenim zakonom 2017 (Ur. L.
RS, št. 61/17) je univerzalna graditev in uporaba objekta ena izmed bistvenih zahtev, ki jo mora izpolniti objekt, glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti.
Namen in metoda: Diplomska naloga obravnava enodružinsko hišo v začetku 5. gradbene faze (potrebna je oprema in zaključna dela), ter stanovanje, ki je že izdelano »na ključ«, torej z zaključeno 5. gradbeno fazo in primerno za bivanje. Hišo smo prilagodili za gibalno ovirano (oseba na invalidskem vozičku) in starejšo osebo, medtem, ko smo stanovanje obravnavali z vidika gibalno ovirane osebe, kjer smo upoštevali prilagoditev za osebo na invalidskem vozičku, ki biva v stanovanju. Skladno z zahtevami in priporočili univerzalnega načrtovanja smo ocenili ali stavba v fazi projektiranja in uporabe omogoča dostopnost uporabnikom v vseh življenjskih obdobjih. Ker je stanovanje že dokončano, smo lahko ocenili dejansko stanje in predlagali izboljšave. Hišo smo opremili po zahtevah in priporočilih, ki veljajo za tovrstne stavbe. Vse ocene in prilagoditve smo izvedli na podlagi zakonskih zahtev (Gradbeni zakon 2017, Ur. L. RS, št. 61/17), priporočil, primerov iz prakse ter ogledom dejanskega stanja.
Rezultati: Na osnovi nabora zakonskih zahtev, priporočil, smernic, strokovnih izkušenj ter ostale literature in ogledom dejanskega stanja obeh objektov, smo izdelali načrt opreme (hiša), ter predlagali izboljšave (hiša, stanovanje). Pri hiši smo predlagali ureditev okolice, notranji del smo popolnoma prilagodili zahtevam in priporočilom. Za izris postavitve prostorov in notranjih elementov smo uporabili program Room Sketcher, ki omogoča dober prikaz v 3D in izris tlorisa objekta. Pri stanovanju, smo dejansko stanje ocenili in kasneje predlagali ustrezne izboljšave.
Zaključki: Na podlagi vseh naštetih virov in pristopov, je takšna ocena in idejna zasnova prostorov z manjšimi prilagoditvami, lahko uporabna za vse stanovanjske stavbe, ne glede na oviranost in starost stanovalcev v njej, kar je tudi cilj diplomske naloge. Pri obravnavi hiše smo imeli največ težav z
ustreznim dostopom katerega smo kasneje prilagodili. Pri stanovanju menimo, da je bila najbolj kritična kopalnica, predvsem prostor pod umivalnikom. Ugotovitve diplomske naloge imajo veliko uporabno vrednost, so priporočilo in zgled za načrtovanje stavb v prihodnosti.
BIBLIOGRAPHIC– DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT
UDK: 728. 3 : (043.2)
Author: Lucija Klinc
Supervisor: Assist. Prof. Mateja Dovjak, Ph.D.
Cosupervisor: Sen. Lect. Alenka Plemelj, M. Sc.
Title: Designing a single-family house according to the principles of universal planning for all periods of life
Document type: Graduation Thesis – Higher professional studies Scope and tools: 65 p., 54 g., 4 tab.
Keywords: Universal design, accessibility for all, periods of life, people with disabilities, elderly people
Abstract:
Problem: In today's world, we are increasingly facing the problem of an aging population to which we do not pay enough attention. Our living environment are not adequately adapted for living in old age, so most people, despite their great desire, cannot stay in their home environment for long. In accordance with the Construction Act 2017 (Official Gazette of the Republic of Slovenia, No. 61/17), the universal design and use of a building is one of the essential requirements that a building must meet in terms of purpose, type, size, capacity, anticipated impacts and other characteristics of the facility and other requirements.
Purpose and method: The diploma thesis deals with a single-family house at the beginning of the 5th construction phase (interior and finishing works required), and an apartment that is already made with the completion of the 5th construction phase and suitable for living. We adapted the house for the disabled (person in a wheelchair) or. an elderly person, while we adapted the apartment only for a person with reduced mobility, taking into account the adjustment for a person in a wheelchair who actually lives in this apartment. In accordance with the requirements and recommendations of universal design, we assessed whether the facility in the design and use phase provides accessibility to users at all periods of life. Since the apartment is already completed, we were able to assess the actual situation and suggest improvements. We equipped the house according to the requirements and recommendations that apply to such facilities. All assessments and adjustments were made on the basis of legal requirements (Construction Act 2017, Ur. L. RS, No. 61/17), recommendations, examples from practice and a review of the actual state.
Results: Based on the laws, recommendations, guidelines, reviewed literature, experience and a review of the actual situation regarding the facilities, we made a plan of the equipment on the one hand, and proposed improvements on the other hand. At the house, we proposed an arrangement around the house and the interior was completely adapted to the requirements. To draw the layout of rooms and interior elements, we used the program “Room Sketcher”, which allows a good display in 3D and drawing of
the floor plan of the building itself. In the apartment we assessed the situation and later suggest appropriate improvements.
Conclusions: Based on all the listed sources and approaches, such an assessment and conceptual design of premises is usable in addition with minor adjustments for all residential buildings, regardless of the disability and age of the residents in it which is also the goal of the thesis. In dealing with this, we had the most difficulty with proper access, which we later adjusted. In the apartment, however, we believe that the most critical was the bathroom, especially the space under the sink. Such a theme serves us as a recommendation and example for design of buildings in the future.
KAZALO VSEBINE
POPRAVKI - ERRATA ... I ZAHVALA ... III BIBLIOGRAFSKO – DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK ... V BIBLIOGRAPHIC– DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT ... VII
1 UVOD ... 1
2 TEORETIČNO OZADJE ... 3
3 CILJI ... 9
4 METODA ... 11
5 REZULTATI IN DISKUSIJA ... 13
5.1 Pregled obstoječe zakonodaje in priporočil na področju univerzalnih stanovanjskih stavb v RS 13 5.2 Ocenjevalni list ... 15
5.3 Dejansko stanje ... 18
5.3.1 Enodružinska hiša v fazi projektiranja (Hiša A) ... 18
5.3.2 Stanovanje v fazi obratovanja (Hiša B) ... 27
5.3.2.1 Kuhinja in vhodni del ... 32
5.3.2.2 Soba ... 34
5.3.2.3 Kopalnica ... 35
5.4 Izboljšave ... 37
5.4.1 Enodružinska hiša (Hiša A) ... 37
5.4.2 Stanovanje (Hiša B)... 38
5.5 Ureditev notranjega dela enodružinske hiše (Hiša A) ... 40
5.5.1 Osnovna merila ... 41
5.5.2 Notranji prostori ... 41
5.5.2.1 Predprostor ... 41
5.5.2.2 Kuhinja z jedilnico ... 44
5.5.2.3 Hodnik s shrambo in sanitarijami ... 47
5.5.2.4 Dnevna soba ... 51
5.5.2.5 Stopnišče ... 54
5.5.2.6 Terasa ... 55
5.5.2.7 Spalnica ... 55
5.5.2.8 Kopalnica in hodnik ... 57 6 ZAKLJUČEK ... 61 7 VIRI IN LITERATURA ... 63
KAZALO SLIK
Slika 1: Primer umivalnika za uporabnika invalidskega vozička (ADA inspections, 2021) ... 3
Slika 2: Ovira za osebe z okvaro vida ali slepe in slabovidne osebe (ACC, Environments, 1991). ... 4
Slika 3: Ugodje za uporabnika invalidskega vozička (ACC, Environments, 1991) ... 4
Slika 4: Delež duševnih motenj, poškodb in ostalih bolezni v letih 1990 in 2020 (WHO, 2020) ... 6
Slika 5: Primerna širina notranjih vrat za prehod funkcionalno ovirane osebe (Julija Vahčič, 2021) ....16
Slika 6: Invalidski voziček (Julija Vahčič, 2021) ...16
Slika 7: Stopnice pri vhodu, kjer manjka ograja in protizdrsni trakovi (Lucija Klinc, 2021) ...21
Slika 8: Neustrezne stopnice (Lucija Klinc, 2021) ...21
Slika 9: Neustrezen zaključek ob vhodu v hišo (Lucija Klinc, 2021) ...22
Slika 10: Podest ob vhodu (Lucija Klinc, 2021) ...22
Slika 11: Tloris pritličja (Projektna dokumentacija, Lucija Klinc, 2021)...24
Slika 12: Tloris nadstropja (Projektna dokumentacija, Lucija Klinc, 2021) ...25
Slika 13: Prerez A-A (Projektna dokumentacija, Lucija Klinc, 2021) ...26
Slika 14: Prerez B-B (Projektna dokumentacija, Lucija Klinc, 2021) ...26
Slika 15: JV Fasada (Z puščico je označen predviden vhod), (Projektna dokumentacija, Lucija Klinc, 2021) ...27
Slika 16: Ustrezna vhodna vrata z lahkim odpiranjem (Julija Vahčič, 2021) ...32
Slika 17: Jedilna miza (Julija Vahčič, 2021) ...33
Slika 18: Ustrezen vhod brez pragov za dostop gibalno ovirane osebe (Julija Vahčič, 2021) ...33
Slika 19: Lažje dosegljiva omara do višine pisalne mize, kjer so za uporabnico dostopne vse police (Julija Vahčič, 2021) ...34
Slika 20: Ustrezna višina pisalne mize (74 cm) (Julija Vahčič, 2021) ...34
Slika 21: Postelja na ustrezni višini 39 cm (Julija Vahčič, 2021) ...35
Slika 22: WC in bide na ustrezni višini. Pomanjkljivost: neustrezna oddaljenost wc-ja in bideja, manjka držalo in povišica na wc školjki (podrobno v ocenjevalnem listu) (Julija Vahčič, 2021) ...35
Slika 23: Umivalnik z praznim prostorom in ogledalom na ustrezni višini. Pomanjkljivost: zelo vprašljiva ustreznost, sploh zaradi lokacije odtočnega sifona, enoročna pipa ima prekratko ročico, glede na ustrezno višino, ki je zahtevana, bi bil umivalnik vseeno lahko malenkost nižji (podrobno v ocenjevalnem listu) (Julija Vahčič, 2021) ...36
Slika 24: Tuš z ravnimi linijami, brez robov z višino pipe dosegljive uporabnici. Pomanjkljivost: ni držal in sklopnega sedeža (Julija Vahčič, 2021) ...36
Slika 25: Tloris stanovanja (Projektna dokumentacija Julija Vahčič, 2021) ...37
Slika 26: Balkonska vrata (Julija Vahčič, 2021) ...39
Slika 27: Sobno dvigalo (Julija Vahčič, 2021) ...39
Slika 28: Vhod v hišo. Pomanjkljivosti: moteča stropna luč (Lucija Klinc, 2021) ...42 Slika 29: Vhod v dnevno sobo in kuhinjo. Pomanjkljivost: moteča stropna luč (Lucija Klinc, 2021). 42 Slika 30: Okno in vhod v kuhinjo. Pomanjkljivost: moteča stropna luč (Lucija Klinc, 2021) ...43 Slika 31: Tloris predprostora. Pomanjkljivost: moteča stropna luč (Lucija Klinc, 2021) ...43 Slika 32: Kuhinja z jedilnico (pogled iz dnevne sobe). Pomanjkljivost: barski stoli za starejšo osebo ne
pridejo v poštev, ker so previsoki in prenevarni za presedanje, moteč je steber v kuhinji (Lucija Klinc, 2021) ...45 Slika 33: Kuhinja z jedilnico. Pomanjkljivost: barski stoli za starejšo osebo ne pridejo v poštev, ker so
previsoki in prenevarni za presedanje, moteč je steber v kuhinji (Lucija Klinc, 2021) ...45 Slika 34: Kuhinja z jedilnico (pogled iz predprostora). Pomanjkljivost: barski stoli za starejšo osebo ne
pridejo v poštev, ker so previsoki in prenevarni za presedanje, moteč je steber v kuhinji (Lucija Klinc, 2021) ...46 Slika 35: Tloris kuhinje z jedilnico. Pomanjkljivost: barski stoli za starejšo osebo ne pridejo v poštev,
ker so previsoki in prenevarni za presedanje, moteč je steber v kuhinji (Lucija Klinc, 2021).
... 46 Slika 36: Tloris hodnika s shrambo in sanitarijami. Pomanjkljivost: majhni prostori v katerih se
uporabnik invalidskega vozička težje giba (Lucija Klinc, 2021) ...48 Slika 37: Razporeditev v sanitarijah. Pomanjkljivost: ogledalo umeščeno previsoko, ni nagnjeno
(Lucija Klinc, 2021) ...48 Slika 38: Pogled v shrambo in sanitarije. Pomanjkljivost: shramba je majhna, opremljena z 5 policami,
oseba na invalidskem vozičku bo lahko uporabljala samo 3 police, enako starejša oseba.
Spodnjo ali zgornjo polico bi odstranili (Lucija Klinc, 2021) ...49 Slika 39: Shramba. Pomanjkljivost: Pomanjkljivost: shramba je majhna, opremljena z 5 policami,
oseba na invalidskem vozičku bo lahko uporabljala samo 3 police, enako starejša oseba.
Vprašljiva je dosegljivost okna za starejšo osebo, za osebo na invalidskem vozičku
popolnoma nedosegljivo. (Lucija Klinc, 2021) ...49 Slika 40: Hodnik z izhodom na vrt (Lucija Klinc, 2021) ...50 Slika 41: Tloris dnevne sobe. Pomanjkljivost: malo prostora med mizico in sedežno garnituro ter
počivalnikom(Lucija Klinc, 2021) ...51 Slika 42: Pogled na dnevno sobo. Pomanjkljivost: malo prostora med mizico in sedežno garnituro ter
počivalnikom (Lucija Klinc, 2021) ...52 Slika 43: Pogled na dnevno sobo iz kuhinje. Pomanjkljivost: malo prostora med mizico in sedežno
garnituro, stopnice (Lucija Klinc, 2021) ...52 Slika 44: Dnevna soba z terase. Pomanjkljivost: malo prostora med mizico in sedežno garnituro ter
počivalnikom, police ob televiziji in pod njo, težje dostopne (Lucija Klinc, 2021) ...53
Slika 45: Dnevna soba s stopnišča. Pomanjkljivost: malo prostora med mizico in sedežno garnituro ter počivalnikom, police ob televiziji in pod njo, težje dostopne (Lucija Klinc, 2021) ...53 Slika 46: Stopnišče s prehodom v zgornje nadstropje. Pomanjkljivost: stopnice (Lucija Klinc, 2021).54 Slika 47: Gosenično dvigalo (Sisale shopping, 2021) ...55 Slika 48: Pogled na spalnico z drsno omaro in izvlečnim ogledalom (Lucija Klinc, 2021) ...56 Slika 49: Pogled z balkona, spalnica z prostorno drsno omaro in izvlečnim ogledalom (Lucija Klinc,
2021) ...56 Slika 50: Tloris spalnice z prostorno drsno omaro in izvlečnim ogledalom. Pomanjkljivost: zelo
majhen balkon, težje dostopen za osebo na invalidskem vozičku (Lucija Klinc, 2021) ...57 Slika 51: Pogled v kopalnico. Pomanjkljivost: višinska razlika med delom, kjer so umivalniki in
delom, kjer je banja. Zaradi težjega izrisa je manjša stopnica prikazana kot prag. Za osebo na invalidskem voičku je bolj primerna prha kot banja (Lucija Klinc, 2021) ...58 Slika 52: Pogled na prho z umivalnikom. Pomanjkljivost: višinska razlika med delom, kjer so
umivalniki in delom, kjer je banja. Zaradi težjega izrisa je manjša stopnica prikazana kot prag (Lucija Klinc, 2021) ...58 Slika 53: Tloris kopalnice. Pomanjkljivost: višinska razlika med delom, kjer so umivalniki in delom,
kjer je banja. Zaradi težjega izrisa je manjša stopnica prikazana kot prag. Za osebo na invalidskem vozičku je bolj primerna prha kot banja, v zgornjem nivoju bi za potrebe uporabnika dodali samo en umivalnik in s tem pridobili več prostora (Lucija Klinc, 2021). 59 Slika 54: Hodnik s pogledom na kopalnico (Lucija Klinc, 2021) ...59
KAZALO TABEL
Tabela 1: Nabor zahtev in priporočil za zunanjo ureditev v hiši / stanovanju. ...16 Tabela 2: Nabor zahtev in priporočil za notranjo ureditev bivalnega prostora v hiši / stanovanju...17 Tabela 3: Ocenjevalni list z oceno dejanskega stanja enodružinske hiše v fazi projektiranja (Hiša A).19 Tabela 4: Ocenjevalni list z oceno dejanskega stanja stanovanja v fazi obratovanja (Hiša B). ...28
»Ta stran je namenoma prazna«
1 UVOD
V današnjem svetu se vse bolj soočamo s problemom staranja prebivalstva, ki mu še vedno posvečamo premalo pozornosti. Življenjska doba se daljša, ljudje ostarijo in potrebujejo določene prilagoditve v bivalnem okolju. V Evropski Uniji je pričakovana življenjska doba za moške 78,2 let (podatek iz leta 2018), medtem, ko je za ženske daljša in sicer 83,7 let (Eurostat, 2020). Zelo podoben podatek je tudi za Republiko Slovenijo in sicer: 77,1 let za moške ter 83,3 let za ženske (podatek iz leta 2012) in podatek iz leta 2019, ki kaže na dvig življenjske dobe: 78,5 let za moške ter 84,22 let za ženske (SURS- Statistični urad Republike Slovenije, 2019). Vse daljša življenjska doba, prinese s seboj tudi določene posledice in prilagoditve. Font stavb in grajeno okolje pogosto ni prilagojeno starostnikom. Če se omejimo na področje Slovenije, je bilo 1.julija 2020 zabeleženega kar 20,5% starejšega prebivalstva (ljudje starejši od 65 let) (SURS- Statistični urad Republike Slovenije, 2020). Zgovoren je tudi podatek, ki ga navaja Eurostat- statistični urad, ki deluje na ravni Evropske Unije: »Delež oseb, starih 80 let ali več, v prebivalstvu Evropske Unije naj bi se med letoma 2019 in 2100 dvainpolkrat povečal, in sicer s 5,8 % na 14,6 %« (Eurostat, 2021). Iz navedenega lahko sklepamo, da bo vedno več ljudi potrebovalo določene prilagoditve za kvalitetno preživljanje svojega vsakdana.
Obdobje starosti se daljša in tekom te dobe večina ljudi postane tako ali drugače oviranih. Po navedbah Acessible Environments (1991) in Eurostat (2021) je približno 46 % celotne starejše populacije (ljudje nad 65 letom) vsaj delno ali hudo oviranih. To pomeni izgubo sluha, slabša vidljivost, mobilno oviranost zaradi sprememb kostno – mišičnega sistema ter kognitivne težave.
Z več perspektiv lahko tak problem vzamemo kot enega izmed mnogih izzivov, s katerimi se srečujemo v gradbeništvu. Tako lahko določene specifike oz. zahteve za objekte, s strani uporabnika prenesemo na stavbo oz. gradbeni projekt. Prav s tem, lahko zajamemo koncepte univerzalnega načrtovanja.
(Acessible Environments, 1991).
»Univerzalno načrtovanje je način načrtovanja in oblikovanja vseh produktov, stavb in grajenih okolij na takšen način, da so ti maksimalno uporabni za najširši možen krog ljudi v vseh obdobjih njihovega življenja« (Acessible Environments, 1991). Zelo pomembno je poznavanje problematike, predvsem v poklicu gradbenega inženirja, ki se s svojim znanjem vklopi v vse faze gradnje. Arhitekti, ki se vklopijo v projekt na samem začetku, pogosto poudarjajo, da se predvsem mlajši naročniki, ne zavedajo, da določena rešitev ne bo funkcionalna v njihovi starosti. Posledično ne razmišljajo, da bi v zasnovo svojih domov ali poslovnih prostorov vključili pomembne elemente univerzalnega načrtovanja. Velik problem je, da je na trgu zelo malo, ali skoraj nič primernih stanovanj za ovirane oz. kakorkoli drugače prizadete osebe. Tiste stavbe, ki so primerne za funkcionalno ovirane osebe, je v večini primerov slabo prilagojenih.
»Funkcionalno ovirane osebe so invalidi in druge osebe s trajnimi ali začasnimi okvarami (npr. gibalne oviranosti, okvare vida, sluha, poškodbe, kronične bolezni), motnjami (npr. motnje v duševnem razvoju) oziroma telesnimi značilnostmi, ki so lahko tudi posledica različnih življenjskih situacij (npr. starejši, otroci, nosečnice)« (Ur. L. RS, št. 41/18).
Vse to je posledica napačnih predstav ljudi, kot so:
- Ne hodijo veliko ven,
- Ne potrebujejo ali ne želijo služb,
- Nimajo družin, se ne poročajo ali imajo otrok, zato bi morala biti enosobna stanovanja dovolj, - Potrebujejo samo dostop do zdravnikov,
- Želijo živeti skupaj,
- Niso premožni ali samozadostni, zato niso pomemben del potrošniškega trga.
(Active ageing, 2002)
Zgornje trditve so popolnoma napačne in neresnične. Gibalno ovirane, predvsem starejše osebe potrebujejo sočloveka, še bolj kot običajen, zdrav človek. V veliki meri sodelujejo v vseh vrstah dejavnosti (npr. razna društva za upokojence, društvo Senior, društvo za gibalno ovirane ljudi- Vizija, društvo za slepe in slabovidne,…), če imajo dostop do njih.
2 TEORETIČNO OZADJE Kaj sploh pomeni prilagojeno okolje?
Pri univerzalni graditvi stavb je potrebno izhajati iz potreb in zahtev vseh starostnih skupin in oviranosti.
Na primer, kar je brez ovir za nekoga na invalidskem vozičku, morda ni za nekoga, ki je slep ali gluh.
Proces je zelo kompleksen in zahteva multidisciplinaren pristop, kar lahko predstavlja velik izziv za deležnike graditve.
Primer: Umivalnik (slika 1) je veliko bolj uporaben za osebo na invalidskem vozičku, slabovidno osebo lahko ovira, saj ga s palico lahko ne zazna. Slušni signali, ki so koristni za slabovidne osebe, so neslišni za osebe z okvaro sluha, kar pri takšnih ljudeh zahteva veliko več varnosti, previdnosti in nenazadnje tudi časa. Slikovni znaki, ki so v pomoč osebam z okvaro sluha, pogosto niso dovolj npr. za osebo z motnjo v duševnem razvoju ali osebe po možganski kapi.
Iz zgornjega lahko sklepamo, da premagovanje in odstranjevanje ovir v objektih niso samo odgovornost oblikovalcev. Arhitekt I. M. Pei trdi: »Prostorski odnosi morajo biti doživeti. Invalidi morajo biti sposobni videti psihološke vidike stavbe, ne samo posamezne dele in napake v njem« (Goldman, 1983).
Pri univerzalnem načrtovanju je potreben premišljen inženirski pristop, ki bo rezultiral v dostopnem okolju za vse uporabnike. Če se »združi« več strokovnjakov je mogoče sprejeti veliko učinkovitih idej že v fazi načrtovanja danega projekta.
Slika 1: Primer umivalnika za uporabnika invalidskega vozička (ADA inspections, 2021).
Prej opisana problematika je prikazana tudi na spodnjih dveh slikah (slika 2 in slika 3). Ugodje in rešitev za uporabnika invalidskega vozička, je hkrati ovira za slepega človeka.
Slika 2: Ovira za osebe z okvaro vida ali slepe in slabovidne osebe (ACC, Environments, 1991).
Slika 3: Ugodje za uporabnika invalidskega vozička (ACC, Environments, 1991).
AKTIVNO STARANJE
Aktivno staranje je proces za izboljšanje kakovosti življenja in zdravja starejših ljudi (Active ageing, 2002). Velja tako za posameznike, kot za skupine prebivalstva. Ljudem omogoča, da se izboljša njihov fizični, socialni in duševni potencial skozi celotno življenje, hkrati zagotavlja varnost, zaščito in nego, kadar jo potrebujejo (Hvalič Touzery, 2021).
Problematika aktivnega staranja je zelo tesno povezana z univerzalnim načrtovanjem in grajenim okoljem. Velja pregovor »Star si toliko, kot se počutiš starega«, ki še kako drži. Če bomo že kot družba ustvarili prijazno okolje za vse ljudi, ali vsaj veliko večino, se bodo tudi starejši počutili bolje, lažje bodo premagovali vsakodnevne probleme in izzive.
Staranje prebivalstva postavlja veliko vprašanj tudi za politiko. Kako bomo pomagali našim državljanom, da ostanejo aktivni in neodvisni ko ostarijo? Kako lahko krepimo zdravje ljudi? Kako lahko kakovost življenja v starosti izboljšamo? Bodo starejši ljudje, upoštevajoč njihove, v večini skromne pokojnine, sposobni skrbeti zase in svoje zdravje? Kako najbolje uravnotežiti vlogo družine in države, ko pride do oskrbe starejših? Vse to so vprašanja, ki si jih deležniki graditve in zakonodajalci premalokrat zastavimo. Način staranja prebivalstva je predvsem pokazatelj politike in družbe v državi.
Problem staranja je tako pereč ravno zato, ker je eno od področji, ki je neizogibno. Vstopamo v 21.
stoletje, življenjska doba se na globalni ravni daljša in hkrati se višajo tudi družbene zahteve. Starejši ljudje so pomembni za strukturo naše družbe, tako tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO, 2020) trdi, da je država uspešna in ljudje zadovoljni, če vlada, mednarodne organizacije in civilna družba, sprejme politiko in programe »aktivnega staranja«. Zato je čas za ukrepanje, zdaj. V vseh državah in v državah v razvoju so ukrepi za pomoč starejšim, ostati zdravi in aktivni, nujnost, ne razkošje.
Statistika kaže na to, da po vsem svetu delež ljudi starejših od 60 let skokovito narašča. Med letoma 1970 in 2025 je ta rast približno 694 milijonov. Leta 2050 bo skupaj približno 1,2 milijarde starejši ljudi od 60 leta naprej (WHO, 2020).
Najbolj pogoste bolezni, ki jih imajo starejši ljudje po svetu:
- Kardiovaskularne bolezni (na primer koronarna srčna bolezen), hipertenzija, kap, sladkorna bolezen, rak, kronična obstruktivna pljučna bolezen, mišično-skeletna obolenja (kot sta artritis in osteoporoza), demenca in depresija, slepota in okvara vida (Active ageing, 2002).
Ena izmed glavnih determinant aktivnega staranja je grajeno okolje. Starejši ljudje, ki živijo v neprilagojenem okolju, z veliko ovirami, so bolj nagnjeni k izolaciji, kar povzroča depresijo, zmanjšanje kondicije in posledično zdravstvene težave. Posebno pozornost je treba nameniti starejšim, ki živijo na podeželju (približno 60 % po vsem svetu) (Active ageing, 2002). Urbanizacija in preseljevanje mlajših ljudi v mesta, lahko starejše ljudi pusti osamljene in brez pomoči, ki jo potrebujejo. Razne ovire in nevarnosti v bivalnem okolju lahko vodijo do izčrpavajočih in bolečih poškodb, predvsem zaradi padcev. Varna in ustrezna stanovanja so bistvenega pomena za dobro počutje mladih in starih. Za starejše ljudi lokacija in razporeditev bivalnih prostorov ter bližina družinskih članov, bistveno prispeva k kakovosti življenja in socialni vključenosti. Gradbeni zakonski in podzakonski akti morajo upoštevati zdravje in varnost starejših. Nevarnosti v gospodinjstvu in nasploh bivalnem okolju, ki povečujejo tveganje za padce in poškodbe, je treba odpraviti. Po svetu narašča trend starejših ljudi, ki živijo sami.
Zlasti so to starejše ženske, ki so večinoma vdove in so pogosto finančno zelo šibke (Active ageing, 2002). Zelo dobro je, da že v mladih letih razmišljamo o prilagoditvi svojega domačega okolja.
Padci med starejšimi so velik in naraščajoč vzrok za poškodbe, dodatne stroške zdravljenja in v najslabših primerih tudi smrti. Nevarnosti v okolju, ki so najpogostejši krivec za padce: nezadostna osvetlitev, spolzke ali neravne površine za hojo in pomanjkanje podpornih ograj. Najpogosteje se padci zgodijo v domačem okolju, posledice so lahko hude. Starejši ljudje imajo večjo možnost za invalidnost, daljše okrevanje, daljše bivanje v bolnišnici, večje tveganje za nadaljnjo odvisnost in celo smrt (Active ageing, 2002). Poleg padcev so prisotne tudi druge bolezni, ki zahtevajo prilagoditev bivalnega okolja.
V večini držav v razvoju, so kronične bolezni kot so bolezni srca, rak in depresija, glavni vzrok za obolevnost in invalidnost. Ta trend se bo v naslednjih nekaj letih in desetletjih samo še stopnjeval. Leta 1990 je bilo 51 % svetovnega prebivalstva duševno bolnih, kar vključuje duševne motnje in poškodbe.
Do leta 2020 so se te bolezni povzpele na 78 %, kar je zelo zaskrbljujoče (WHO, 2020). S pravilnim pristopom in načrtovanjem, bi lahko pripomogli k zmanjšanju bolezni in poškodb.
Slika 4: Delež duševnih motenj, poškodb in ostalih bolezni v letih 1990 in 2020 (WHO, 2020).
Do leta 2020 je več kot 70 odstotkov svetovnih bolezni v državah v razvoju in novo industrializiranih državah povzročilo nenalezljive bolezni, duševne motnje in poškodbe (Active ageing, 2002).
ZAKONODAJA
Uredba 305/2011 navaja: »Gradbeni objekti kot celote in njihovi posamezni deli morajo biti primerni za predvideno uporabo, pri čemer je treba zlasti upoštevati zdravje in varnost udeleženih ljudi skozi celoten življenjski cikel teh objektov. Gradbeni objekti morajo ob običajnem vzdrževanju izpolnjevati te osnovne zahteve za gradbene objekte ves čas ekonomsko sprejemljive življenjske dobe« (Uredba 305/2011).
Bistvena zahteva 3. in 4. (Uredba 305/2011) se glasi:
3. Higiena, zdravje in okolje:
»Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da skozi celoten življenjski cikel ne bodo ogrožali higiene, zdravja in varnosti delavcev, oseb v objektu, sosedov, ali povzročali prekomerne posledice za kakovost okolja ali podnebja skozi njihov celoten življenjski cikel«.
4. Varnost in dostopnost pri uporabi:
»Gradbeni objekti morajo biti načrtovani in grajeni tako, da pri uporabi ali obratovanju ne pomenijo tveganja za nastanek nesreč ali poškodb, kakršne so zdrs, padec, trčenje, opekline, električni udar, poškodbe zaradi eksplozije in vlomov. Gradbeni objekti morajo biti zlasti načrtovani in grajeni tako, da funkcionalno oviranim osebam omogočijo dostopnost in uporabo«.
Bistvene zahteve so prenesene v Gradbeni zakon ( Uradni list RS, št. 61/2017), kjer je navedena dodatna zahteva po univerzalni graditvi.
Skladno z Gradbenim zakonom (Uradni list RS, št. 61/2017) je univerzalna graditev in uporaba objekta ena izmed bistvenih zahtev, ki jo mora izpolniti objekt, glede na namen, vrsto, velikost, zmogljivost, predvidene vplive in druge značilnosti objekta ter druge zahteve. Na univerzalno graditev se konkretno
nanaša 15. člen omenjenega gradbenega zakona, ki navaja, da je univerzalna raba in gradnja objekta ena izmed bistvenih zahtev samega objekta. Bolj pomemben je 22. člen, ki bolj podrobno opredeli problem:
»Graditev in uporaba objektov, dostopnih vsem ljudem, ne glede na njihovo morebitno trajno ali začasno oviranost, pomeni projektiranje, gradnjo in uporabo objektov na način, ki omogoča neoviran dostop do objektov in njihovo uporabo. Dostopi, prehodi, povezovalne poti, vrata ter vertikalne povezave (stopnice, klančine, osebna dvigala in druge mehanske dvižne naprave) morajo ljudem s posameznimi funkcionalnimi oviranostmi omogočati samostojno uporabo, opremljeni morajo biti s potrebno signalizacijo in opremo za nemoteno gibanje, komunikacijo in orientacijo. Število parkirnih mest za invalide v bližini glavnega vhoda mora biti zadostno, kar znaša 5 % od celotnih parkirnih mest« (Uradni list RS, št. 61/2017).
Naj omenimo še pravilnik o stanovanjski gradnji (Uradni list RS, št. 45/2000) in pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št. 41/2018), ki sta posredno povezana z Gradbenim zakonom in navajata podobne smernice glede univerzalnega načrtovanja objektov v Sloveniji. Pravilnik o stanovanjski gradnji (Uradni list RS, št. 45/2000) sicer opredeli bolj natančne zahteve, npr. širina vrat, št. parkirnih mest,… vendar konkretno ne opredeli probleme, ki nastajajo pri gradnji družinskih hiš in se pokažejo čez desetletja, ko ostarimo. Vsebina pravilnika o graditvi objektov je podobna, le da se ta nanaša tudi na ostale javne objekte, npr. različne javne ustanove, gostinske obrate,…
Kot je razvidno iz zgornjega, je pomankanje jasnih pravil in usmeritev za univerzalno graditev stanovanjskih stavb za vsa življenjska obdobja v zakonskih in podzakonskih aktih v Sloveniji, zelo pereč problem in ravno to nas je spodbudilo k pisanju in raziskovanju te tematike.
NAMEN:
Diplomska naloga obravnava enodružinsko hišo (Hiša A) in stanovanje (Hiša B). Skladno z zahtevami in priporočili univerzalnega načrtovanja bomo ocenili ali hiša in stanovanje v fazi projektiranja in uporabe omogočata dostopnost uporabnikom v vseh življenjskih obdobjih. Osredotočili se bomo zgolj na osebe na invalidskem vozičku in starejše osebe. Ostale skupine funkcionalno oviranih oseb bomo zaradi kompleksnosti izključili. Na osnovi ocene bomo predlagali izboljšave. Poleg enodružinske hiše (Hiša A) bomo analizirali stanovanje (Hiša B), ki je prilagojeno bivanju osebe na invalidskem vozičku.
Ugotovitve analize stanovanja nam bodo v pomoč pri izdelavi izboljšav enodružinske hiše, obenem imajo veliko uporabno vrednost tudi za načrtovanje bivalnega okolja v prihodnosti.
Dejstvo, ki ga želimo poudariti je, da je kljub zgoraj opisanim pravnim aktom, gradbena zakonodaja na področju univerzalnega načrtovanja v Sloveniji, precej pomanjkljiva. Predvsem manjkajo konkretne usmeritve, ki bi zajele načrtovanje objektov rabe, za vsa življenjska obdobja. Domovi za starejše so zelo dragi, ljudje v večini nimajo prilagojenega življenjskega prostora za svoje potrebe (v starosti). Morda bi ravno zakonodaja (zakonski in podzakonski pravni akti) spodbudila ljudi, da začnemo bolj intenzivno ne le razmišljati, ampak tudi upoštevati določene zahteve. Verjamemo, da bi se dejansko začelo graditi več trajnostnih in prilagojenih objektov.
»Ta stran je namenoma prazna«
3 CILJI
1. Pregledati obstoječe zahteve in priporočila na področju univerzalnega načrtovanja stanovanjskih stavb ter podati ključne ugotovitve (zakoni in podzakonski pravni akti; standardi, priporočila, na nacionalnem, mednarodnem nivoju).
2. Pripraviti nabor zahtev in priporočil za univerzalno načrtovanje hiše A in hiše B (vhod, parkirno mesto, komunikacije, kuhinja, kopalnica, prostor). Izdelava ocenjevalnega lista.
3. Izvedba ocene dejanskega stanja na primeru hiše A in hiše B s pomočjo ocenjevalnega lista (v nadaljevanju rezultati).
4. Primerjava dejanskega stanja z zahtevami in priporočili.
5. Na osnovi ocene dejanskega stanja predlagati izboljšave.
Diplomska naloga je razdeljena na 7 poglavji. Za uvodnim poglavjem, ki se prepleta s krajšo predstavitvijo teoretičnega ozadja in cilji, so v poglavju 4 razložene metode dela z navedbami vseh pomembnih virov in priporočil, ki smo jih uporabili pri izdelavi diplomske naloge. Rezultati so predstavljeni v 5. poglavju, skupaj z diskusijo in vsemi informacijami o obravnavanih stavbah. V zadnjem poglavju sledi zaključek in povzetek vseh ugotovitev, načrtovanj in dognanj.
»Ta stran je namenoma prazna«
4 METODA
Pri izdelavi diplomske naloge smo zahteve in priporočila iskali na spletnem portalu pravno- informacijskega sistema (PISO, 2021), Eur-Lex (EUR- lex, 2021), straneh Ministrstva za okolje in prostor RS (GOV,2021), SIST (SIST- Slovenski inštitut za standardizacijo, 2021), WHO (WHO- Svetovna zdravstvena organizacija, ang. World health organization, 2021), EUROSTAT(Eurostat, 2021).
Upoštevali smo predpise iz Uradnega lista v RS:
- Gradbeni zakon 2017, Uradni list RS, št. 61/2017 s spr. 24.10.2017.
- Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj, Uradni list RS, št. 45/2011 s spr. 5.1.2011.
- Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov, Uradni list RS, št.41/2018 s spr. 5.6.2018.
- Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev oskrbovanih stanovanj za starejše ter o načinu zagotavljanja pogojev za njihovo obratovanje, Uradni list RS, št. 17/2011 s spr.
29.9.2004.
Tehnične podatke smo črpali tudi iz priročnika: Univerzalna stanovanjska graditev (Albreht s sodelavci, 2017); Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem (Vovk, 2000); Prostor za vse (Albreht s sodelavci, 2010); Z belo palico po mestu (Albreht s sodelavci, 2016).
Med izdelavo smo se oprli tudi na podatke iz standardov, ki veljajo v Sloveniji. Slovenski standardizacijski organ - SIST. Konkretno Standard SIST ISO 21542: 2012, Gradnja stavb- Dostopnost in uporabnost grajenega okolja.
Podatki, ki smo jih črpali iz tujih strani:
- Universal Design in Single-Family Housing, (2013).
- Universal Design in Housing, (2006).
Ostale smernice in priporočila:
- Priporočila projekta AWARD, (2013).
- Zavod Dostop, (2021).
- Zveza paraplegikov Slovenije, (2021).
- Društvo DLAN, (2021).
- Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije, (2021).
- Zveza slepih in slabovidnih Slovenije, (2021).
OBRAVNAVANI STAVBI
Kot smo opredelili v namenu diplomske naloge, bomo obravnavali in analizirali dve stanovanjski hiši.
V prvem primeru gre za enodružinsko hišo (Hiša A), ki je zgrajena do 5. gradbene faze, hiša je prazna in jo bomo popolnoma prilagodili ter dokončali v skladu s smernicami univerzalnega načrtovanja.
Omejili se bomo na uporabnike invalidskih vozičkov in starejše osebe. Za izris postavitve prostorov in notranjih elementov smo uporabili program Room Sketcher, ki omogoča dober prikaz v 3D in izris tlorisa objekta. Na podlagi izpolnjenega ocenjevalnega lista, s katerim smo ocenili trenutno situacijo, bomo predlagali izboljšave, le za zunanji del hiše. Kot že omenjeno, je hiša znotraj prazna, zato jo bomo popolnoma opremili in prilagodili v naslednjih poglavjih. V drugem primeru gre za stanovanje (Hiša
B), ki je v celoti opremljeno »na ključ« in je že prilagojeno gibalno ovirani osebi (uporabniku invalidskega vozička), na podlagi ocenjevalnega lista bomo izvedli oceno in predlagali morebitne izboljšave. Natančen opis obeh objektov s tehničnimi podatki smo predstavili v 5. poglavju (rezultati).
5 REZULTATI IN DISKUSIJA
5.1 Pregled obstoječe zakonodaje in priporočil na področju univerzalnih stanovanjskih stavb v RS
Zakonov, uredb, pravilnikov in ostalih uradnih dokumentov je v Sloveniji na tem področju veliko, zato smo izpostavili samo tiste bolj bistvene in povzeli njihovo vsebino, oz. namen.
UREDBE IN ZAKONI:
Uredba 305/2011, to je uredba, ki po večini ureja gradbene proizvode in s tem varnost pri uporabi, zahteve prenaša v gradbeni zakon. Uredba določa pogoje gradbenih proizvodov na trgu in dostop do njih, z uvedbo usklajenih pravil o načinu navajanja lastnosti gradbenih proizvodov v zvezi z njihovimi bistvenimi značilnostmi in o uporabi oznake CE ( oznaka CE pomeni, da proizvajalec prevzema odgovornost za skladnost gradbenega proizvoda z navedenimi lastnostmi). Če dobro pomislimo so tudi materiali za naše okolje zelo pomembni, npr. če izpostavimo eno od aktualnih tematik, lesene gradnje.
Človek bo veliko lažje živel v okolju iz naravnih materialov, kot iz raznih umetnih mas. Kot smo že omenili, je ta uredba prenesena v gradbeni zakon, zato ga bomo v nadaljevanju tudi podrobneje predstavili.
Glavne usmeritve na področju univerzalnega načrtovanja nam zagotavlja Gradbeni zakon (Uradni list RS, št. 61/2017). Ta zakon ureja in opredeljuje gradnjo objektov ter njihovo ureditev. Namen, ki je omenjen v 2. členu zakona je tudi spodbujanje trajnostne gradnje, pravilno umeščanje objektov v prostor in usklajenost objekta z okoljem in ljudmi v njihovem celotnem življenjskem ciklu. Slednje se uresničuje s projektiranjem, dovoljevanjem, gradnjo, uporabo, vzdrževanjem in inšpekcijskim nadzorom. Objekti morajo biti skladni s prostorskimi izvedbenimi akti in s predpisi o urejanju prostora, izpolnjevati morajo bistvene zahteve in biti evidentirani. Skladnost in funkcionalnost objektov je v prvi vrsti naloga vseh sodelujočih pri projektu (arhitekti, inženirji,…), kasneje tudi od uporabnikov samih.
V 22. členu tega zakona univerzalna graditev vključuje gradnjo in uporabo objektov, dostopnih vsem ljudem in graditev prilagojenih objektov. Dostopnost se nanaša predvsem na dostop, ne glede na njihovo morebitno trajno ali začasno oviranost, pomeni uporabo in gradnjo na način, ki bo omogočal neoviran dostop do objektov in njihovo uporabo. Ko govorimo o pojmu dostopnosti imamo v veliki večini v mislih razna dvigala, stopnice in druge mehanske dvižne naprave. Problem se pojavi, ker so vse zgoraj naštete zahteve, pogosto spregledane v primeru stanovanjskih stavb (Gradbeni zakon, Uradni list RS, ŠT. 61/2017).
Pomemben je tudi Zakon o arhitekturni in inženirski dejavnosti (ZAID), (Uradni list RS 61- 2913/2017, stran 8217). Ta zakon določa pogoje in naloge, ki jih morajo upoštevati arhitekti, načrtovalci in pooblaščeni inženirji, med te naloge spada tudi univerzalno in prilagojeno načrtovanje objektov.
PRAVILNIKI:
Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 45/2000). Ta pravilnik določa različne tehnične pogoje za gradnjo stanovanjskih stavb in stanovanj. Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za projektiranje in rekonstrukcijo že zgrajenih stanovanjskih stavb in stanovanj, z namenom preoblikovanja v bolj kvalitetno življenjsko okolje.
Zunanja ureditev stavb različnega značaja mora v splošnem omogočati dostop npr. reševalnim vozilom, invalidom, starejšim,…
Členov povezanih z univerzalnim načrtovanjem je v tem pravilniku zelo veliko, zato bomo omenili samo tiste bolj bistvene, ki konkretno opredelijo posamezno problematiko.
9. člen tega pravilnika jasno opredeli, da morajo biti vse stopnice na posameznem stopnišču enako široke in visoke, kar pomeni lažjo hojo, predvsem za gibalno ovirane. Po 10. členu morajo biti stopnice, balkoni, loggie in terase zavarovane z ograjo, ki je visoka najmanj 100 cm. Pomembne so tudi odprtine v ograji, ki morajo onemogočati prehod predmetov s premerom več kot 12 cm, kar je zelo pomembno tudi za uporabnike invalidskih vozičkov. Balkoni morajo biti praviloma široki vsaj 140 cm, kar omogoča vsaj delno dostopanje uporabnikom invalidskih vozičkov, ob predpostavki, da imamo ustrezno široka balkonska vrata. 11. člen pravi, da mora biti v stanovanjskih stavbah, ki imajo pritličje in več kot tri nadstropja, vgrajeno vsaj eno osebno dvigalo. V stanovanjskih stavbah, ki nimajo dvigala, morajo biti stanovanja namenjena funkcionalno oviranim osebam, v pritličju. Svetla višina (pomeni dejanska višina, brez robov, ovir,…) dvigala mora biti najmanj 80 cm. Gre za 32 členov, ki v splošnem opredelijo, da je stanovanje skupina prostorov, namenjenih za trajno bivanje v skladu z določbami stanovanjskega zakona. Prostori v stanovanju morajo biti med seboj funkcionalno povezani. V pravilniku je tudi priloga s preglednicami, ki opredelijo zahtevane razdalje med elementi v posameznih prostorih (npr. v kopalnici med steno in umivalnikom, ali med umivalnikom in prho, ….) (Pravilnik o minimalnih tehničnih zahtevah za gradnjo stanovanjskih stavb in stanovanj, Uradni list RS, št. 45/2000).
Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov (Uradni list RS, št.41/2018). Če se zgornji pravilnik bolj osredotoča na stanovanjske stavbe, gre tukaj v splošnem za podrobno določanje bistvenih zahtev, s katerimi se zagotavljata univerzalna graditev in uporaba objektov. Vključuje graditev in uporabo objektov, dostopnih vsem ljudem. V veliki meri se pravilnik nanaša na funkcionalno ovirane osebe, to so uporabniki invalidskih vozičkov in druge osebe s trajnimi ali začasnimi okvarami (npr.
gibalne oviranosti, okvare vida, sluha, poškodbe, kronične bolezni), motnjami (npr. motnje v duševnem razvoju) oziroma telesnimi značilnostmi, ki so lahko posledica različnih življenjskih situacij (npr.
starejši, otroci, nosečnice),… Pri načrtovanju, gradnji, uporabi in vzdrževanju objektov, ki morajo biti dostopni vsem, se upoštevajo naslednji standardi:
– SIST ISO 21542: 2021, – SIST 1186: 2016 in – SIST EN 60118-4: 2015.
V 5. členu tega pravilnika so opredeljene zahteve za zunanje površine in dostop vsem. Upoštevati moramo, da omogočamo neovirano in samostojno gibanje ter orientacijo po vseh površinah, ki so namenjene pešcem. Posamezni elementi, ki so del grajenega okolja, nikakor ne smejo prestavljati ovir in nevarnosti pri gibanju na površinah, ki so namenjene pešcem. Stremimo k temu, da se vsem omogoči dostop do objektov, praviloma po isti poti, če je to tehnično izvedljivo. Če ni, se to izvede po drugi, najbližji izvedljivi poti. Stopnice morajo biti oblikovane tako, da omogočajo dobro vizualno zaznavanje roba, kar je v pomoč predvsem slepim in slabovidnim. Pred vhodi v objekte, govorimo o objektih javnega značaja, morajo biti stopnišča opremljena tudi s taktilnimi oznakami. Svetla višina poti mora biti najmanj 2,25 m, širina najmanj toliko (2,25 m). Dostop in vhod v javne objekte morata biti dostopna za vse, to pomeni, da je poleg stopnic potrebno zagotoviti tudi klančino in dvigala. Če se 5. člen osredotoča na zunanjo ureditev, nam 6. člen natančneje poda navodila za načrtovanje in urejanje notranjih prostorov. Vsem moramo zagotoviti dostop v objekt na istem mestu ali blizu njega, ki mora biti oblikovan in opremljen tako, da ga lahko tudi slabovidna ali slepa oseba enostavno najde in
uporablja. Če pri rekonstrukcijah, vzdrževanju ali spreminjanju namembnosti objekta to ni mogoče zagotoviti, mora biti na primernem mestu ob vhodu v objekt nameščen video signal, ki osebi omogoča nemoten prehod. Grajeni in premični elementi ne smejo predstavljati ovire pri gibanju. Minimalna svetla višina vhodnih vrat v objektih je 0,9 m, višina pragu največ 1,5 cm in prehod med opremo najmanj 0,8 m. Pri gradnji objektov, predvsem rekonstrukcijah je obvezna vgradnja mehanskih dvižnih naprav, razen če je poseg tehnično neizvedljiv. V tem primeru, kot alternativo lahko uporabimo npr. stopniščne vzpenjalce ali druge podobne naprave (Pravilnik o univerzalni graditvi in uporabi objektov, Uradni list RS, št. 41/2018).
ORGANIZACIJE
V nadaljevanju bomo našteli različna društva, ki v Sloveniji skrbijo za starejše, gibalno ovirane ali kakorkoli drugače omejene osebe. Društva so zelo uporabna z vidika, da pogosto navajajo še dodatne smernice in priporočila, ki jih mogoče v zakonih / pravilnikih ni in jih je dobro vključiti kot kakovosten vir informacij.
Naj omenimo: Nacionalni svet invalidskih organizacij, Zveza paraplegikov Slovenije, ZSSS, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, Dlan, združenje gluhoslepih Slovenije in ostali.
PRIROČNIKI
V veliko pomoč pri načrtovanju so nam poleg zakonov, pravilnikov, društev tudi razni priročniki. Eni glavnih na tem področju so:
- Strateško načrtovanje dostopnosti, priročnik (Albreht s sodelavci, 2018).
- Z belo palico po mestu - Priročnik za načrtovanje talnega taktilnega vodilnega sistema (Albreht s sodelavci, 2016).
- Infrastruktura za pešce, Splošne usmeritve ( Ministrstvo za infrastrukturo Republike Slovenije, 2017).
- Univerzalna stanovanjska graditev, priročnik (Albreht s sodelavci, 2017).
- Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem (Vovk, 2000).
- Prostor za vse (Albreht s sodelavci, 2010).
- Inkluzivno oblikovanje in dostop do informacij (Albreht s sodelavci, 2016).
5.2 Ocenjevalni list
Na osnovi zakonov in podzakonskih aktov, priporočil,… iz poglavja 4.1 smo izdelali ocenjevalna lista.
Najprej smo opredelili splošne zahteve in priporočila za zunanjo ureditev in prilagojenost grajenega okolja. Nato še notranje zahteve in priporočila, v naslednjem poglavju smo omenjena ocenjevalna lista primerjali z dejanskim stanjem.
Zahteve za posamezne elemente in prostore v hiši smo povzemali iz standarda SIST ISO 2154: 2012, priročnika za Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem (Vovk, 2000), priročnika Univerzalna stanovanjska graditev (Albreht s sodelavci, 2017), knjige Stanovanje v starosti (Železnik s sodelavci, 2020), priročnika Prostor za vse (Albreht s sodelavci, 2010), priročnik Dostopnost objektov v javni rabi (Sendi s sodelavci, 2015) in iz lastnega vira (prijateljica na invalidskem vozičku). Pri lastnem viru smo se osredotočili predvsem na velikost vozička in posledično
višino in širino posameznih elementov v hiši in izven nje. Obravnavamo električni voziček, saj ga uporablja oseba v navedenem stanovanju.
Podatki za električni voziček (Julija Vahčič, 2021):
Širina vozička 60 cm
Višina vozička (do vrha naslonjala za hrbet) 99 cm Višina vozička + osebe (merjeno do višine oči) 130 cm
OPOMBA: Višina vozička + osebe je izmerjena na eni osebi (uporabnici hiše B) , zato se lahko pojavijo rahla odstopanja.
Slika 6: Invalidski voziček (Julija Vahčič, 2021). Slika 5: Primerna širina notranjih vrat za prehod funkcionalno ovirane osebe (Julija Vahčič, 2021).
V nadaljevanju je prikazan nabor zahtev in priporočil za zunanjo ter notranjo ureditev bivalnega prostora v hiši / stanovanju (Tabela 1 in 2).
Tabela 1: Nabor zahtev in priporočil za zunanjo ureditev v hiši / stanovanju.
Bivalni prostori + Zahteva / priporočilo
ZUNANJA UREDITEV V HIŠI / STANOVANJU
Parkirni prostor pred vhodom oddaljen največ 50 m (do vhoda).
Ustrezno utrjen dostop do vhoda (npr. asfalt, tlakovci, ipd …), raven ali blag naklon poti 1 : 20 (5%).
Stopnice, ki niso višje od 17 cm (ustrezno med 14 - 17 cm), globina naj bo od 29 - 32 cm.
Velja ustrezno razmerje med višino in globino stopalne ploskve: Po formuli 2 x višina + globina = 63 cm. Ustrezno dodati protizdrsne trakove. Optimalna je izvedba klančine (dostop z invalidskim
vozičkom), pri kateri je ustrezen naklon 1 : 15 (še dopusten 1 : 12 oz. 8%). Dolžina klančine max 6 metrov, sicer vmesno počivališče ( 150 cm). Širina klančine min 90 cm, ograja v višini 70 - 90 cm.
Obojestranska ograja z držajem v višini 90 cm od posamezne stopnice.
Nadstrešek nad vhodom, nadkrite stopnice.
Ustrezna vrata z lahkim odpiranjem. Še bolje izogibanje odpiranju z kljuko, odpiranje prek senzornega zaznavanja, npr. prsta, da se izognemo težkemu odpiranju.
Svetla širina vhodnih vrat min 90 cm, odmik od kota/ovire vsaj 50 cm. Vrata ne smejo biti pretežka za odpiranje, kljuka in ročaj morata biti primerno oblikovana za prijem. V kolikor so vrata steklena morajo biti označena z barvasto črto v višini oči.
Zaželen prag v nivoju tal ali max 2 cm in dobro osvetljen.
Višina stikal 100 – 110 cm.
Tabela 2: Nabor zahtev in priporočil za notranjo ureditev bivalnega prostora v hiši / stanovanju.
Bivalni prostori + Zahteva / priporočilo
NOTRANJA UREDITEV V HIŠI / STANOVANJU
Komunikacijski prostori (hodniki, prehodi, predprostori,…)
Čim manj prehodov in višinskih razlik, robov med posameznimi prostori, zaželen je en nivo v celotni hiši.
Širina hodnika najmanj 160 cm (optimalno, da se srečata dve osebi).
Širina vseh notranjih vrat 90 cm, svetla širina min 80 cm, vratno krilo pri dvokrilnih vratih max 100 cm.
Za prehod invalidskega vozička skozi vrata je potrebna površina za manevriranje 200 cm (vsota svetle širine vrat in dolžine odprtih vrat (od zidu do konca vratnega krila)). Prosta površina ob kljuki, na strani odprtine vrat, kamor se odpira vratno krilo vsaj 60 cm širine. Zaželena drsna vrata.
Minimalna svetla višina za prehod osebe na invalidskem vozičku je 90 cm.
Srečanje dveh oseb na vozičku min širina 160 cm, optimalna 180 cm.
Višina vseh stikal 80 – 110 cm, vsaj 60 cm od roba stene.
Kljuke, držala na višini 75 – 80 cm, dolžine vsaj 30 cm.
Notranje stopnice (v kolikor so, optimalno je brez stopnic, en nivo)
Dvoramne stopnice, kratka rama širine 130 cm, max 12 stopnic ali počivališče. Max višina stopnice 17 cm in globina 29 cm. Obojestranska ograja z držajem na višini 80 - 90 cm, oblikovan tako, da omogoča zanesljiv prijem.
Dobra osvetljenost.
Kuhinja
Pomivalno korito v višini delovenga pulta (podatki z višinami navedeni nekaj vrstic nižje).
Plinski štedilnik se odsvetuje zaradi varnosti pred opeklinami, priporoča se indukcijska plošča v višini delovnega pulta (podatki z višinami navedeni nekaj vrstic nižje).
Zgornje kuhinjske police do višine 150 cm (št. polic odvisno od postavitve kuhinje in elementov v njej). Spodnja polica najmanj 40 cm od tal.
Če se elementi nahajajo ob 2 nasprotnih stenah, razmik med njimi vsaj 125 cm.
Ob 1 steni razmik med steno in kuhinjsko opremo vsaj 140 cm, med štedilnikom in pomivalnim koritom vsaj element in pol razmaka.
Širina kuhinjskih elementov 80 cm, višina 70 cm, dostopno pomivalno korito, odstavne površine ob hladilniku in pečici, izvlečne deske v višini 70 cm od tal.
Pomivalno korito z enoročno pipo, v višini delovnega pulta. Spodaj prosto oziroma dostopno, da uporabnik invalidskega vozička delo lahko izvaja pravokotno na pomivalno korito.
Hladilnik od 40 do 140 cm, pri tem je treba paziti na dostopnost zaradi odpiranja vrat, da oseba na invalidskem vozičku doseže vse police znotraj hladilnika.
Zaželena električna pečica vgrajena višje (spodnji rob pečice v višini delovnega pulta), vratca pečice zasnovana kot odlagalna niša za vroča živila.
Minimalna dolžina delovnega pulta 60 cm.
Višina delovnega pulta:
- 85 - 105 cm za ljudi, ki lahko stojijo
- 85 - 105 cm za sedeča dela, pod pultom 60 cm prazen prostor (velja tudi za telesno prizadete, ki lahko npr. samo sedijo)
- Invalidski voziček: 85 cm, pod pultom 80 cm proste površine.
Višina jedilne mize 70 – 80 cm.
Spalnica/soba
Priporoča se omara z drsnimi vrati in pripomočkom za lažje doseganje obešenih oblačil.
Višina pisalne mize min 70 cm.
Višina postelje (brez jogija, spodnji rob) max 40 cm.
Kopalnica
Stranišče v min izmeri 180 cm x 165 cm.
Školjka dostopna čelno ali ob strani, sedežna ploskev na višini 40 – 45 cm od tal, priporočljiva je konzolna wc školjka in povišica.
Pomično oprijemalo ali konzolno držalo ob školjki (eno, dve).
Umivalnik- možno zapeljati podenj. Umivalnik globine vsaj 50 cm. Zgornji rob umivalnika naj bo vsaj 80 cm od tal. Razdalja med prednjim robom wc školjke in pipo umivalnika pritrjenega na steni vsaj 70 cm. Odtočni sifon čim bližje steni, kar omogoča lažji dostop uporabnika na invalidskem vozičku.
Izvlečno ogledalo z naklonom, ki omogoča prilagajanje glede na velikost osebe.
Svetla širina vrat min 80 cm. Priporočajo se drsna vrata.
Prha z odtokom v 2 - 3 % naklonu. Za starejše osebe in /ali uporabnike invalidskih vozičkov je primerna kopalnica s prho brez kadi.V kolikor imamo kad, naj bo ob vzglavju 40 cm prostora za presedanje. Brez ostrih robov in z kljukami na vratih v dosegu.
V prhi naj bodo tla vodotesna, ustrezno urejeno odtekanje vode, zaželen je sklopni sedež in namestitev držal.
Obešalniki, kljuke- pritrjeni na dosegu roke, na višini do 120 cm.
Enoročne pipe, nedrseča tla in držala za oprijemanje.
5.3 Dejansko stanje
5.3.1 Enodružinska hiša v fazi projektiranja (Hiša A)
V nadaljevanju smo pripravili ocenjevalni list, na podlagi katerega bomo ocenili trenutno situacijo in predlagali izboljšave. Ocenjevalni list je izdelan na osnovi nabora zahtev, priporočil za zunanjo in notranjo ureditev hiše iz poglavja 5.2. Naj omenimo, da ima obravnavana hiša 2 vhoda, eden od njiju popolnoma neprimeren za gibalno ovirano osebo, zato smo predvideli uporabo enega vhoda, pri katerem se lahko stopnice spremenijo v primerno klančino (Slika 7 – 10).
Zahteve za posamezne elemente in prostore v hiši smo povzemali iz standarda SIST ISO 2154: 2012, priročnika za Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem (Vovk, 2000), priročnika Univerzalna stanovanjska graditev (Albreht s sodelavci, 2017), knjige Stanovanje v starosti (Železnik s sodelavci, 2020), priročnika Prostor za vse (Albreht s sodelavci, 2010), priročnik Dostopnost objektov v javni rabi (Sendi s sodelavci, 2015) in iz lastnega vira (prijateljica na invalidskem vozičku).
OPOMBA: Osredotočili smo se na prazno hišo, notranjost in opremo bomo v celoti prilagodili za osebo na invalidskem vozičku in starejšo osebo (glede na sedanje smernice in priporočila). Posledično je ocenjevalni list zasnovan le za zunanji in vhodni del hiše.
OCENJEVALNI LIST Z OCENO DEJANSKEGA STANJA
Tabela 3: Ocenjevalni list z oceno dejanskega stanja enodružinske hiše v fazi projektiranja (Hiša A).
Bivalni prostori + Zahteva / priporočilo
Ustreznost kriterijem (da/ne)
Opombe Predlogi / Izboljšave
ZUNANJA UREDITEV
Parkirni prostor pred vhodom oddaljen največ 50 m.
DA Ustrezen parkirni
prostor.
Ustrezno utrjen dostop do vhoda (npr. asfalt, tlakovci, ipd,…), raven ali blag naklon poti 1 : 20 (5%).
NE Peščen dostop, raven,
brez naklona.
Utrdimo in ustrezno uredimo dostop do vhoda (npr. asfalt, prane plošče, itd…).
Preferira se vhod brez stopnic, v primeru da so stopnice že izvedene veljajo spodnje zahteve. Stopnice, ki niso višje od 17 cm (ustrezno med 14 -17 cm), globina naj bo od 29 – 32 cm. Velja ustrezno razmerje med višino in globino stopalne ploske:
Po formuli 2 x višina + globina = 63 cm.
Višina stopnice: 15 cm in globina 30 cm.
2 x 15cm + 30 cm= 60 cm.
DA
Navedli smo ustrezno višino stopnice za ljudi z hojicami, berglami in drugimi pripomočki, za potrebo invalidov se naj izdela klančina.
Ustrezen naklon klančine je 1 : 15 (še dopusten 1 : 12 oz 8%).
Dolžina klančine max 6 metrov, sicer vmesno počivališče (150 cm).
Širina klančine min 9' cm, ograja v višini 70 – 90 cm. Lahko se namesto klančine namesti dvižna ploščad.
Obojestranska ograja z držajem v višini 90 cm od posamezne stopnice.
NE Ni ograje. Postavitev ograje v
višini 90 cm na obeh straneh.
Nadstrešek nad vhodom, nadkrite stopnice.
DA Nastrešek nudi zgornji
balkon v širini 104 cm.
Ustrezna vrata z lahkim odpiranjem. Še bolje izogibanje odpiranju z kljuko, odpiranje prek senzornega zaznavanja, npr. prsta, da se izognemo težkemu odpiranju.
NE Vrata so običajna. Vgradili bi lahka vrata z
elektronskim
odklepanjem in
senzornim zaznavanjem.
Svetla širina vhodnih vrat min 90 cm, odmik od kota/ovire vsaj 50 cm. Vrata ne smejo biti pretežka za odpiranje, kljuka in ročaj morata
biti primerno
oblikovana za prijem. V kolikor so vrata steklena morajo biti označena z barvasto črto v višini oči.
DA Izmerjena širina
vhodnih vrat: 94 cm.
Vgradili bi lahka vrata z elektronskim
odklepanjem in
senzornim zaznavanjem.
Zaželen prag v nivoju tal ali max 2 cm in dobro osvetljen.
NE Previsok prag (vidno na
sliki 9).
Prag bomo ustrezno sanirali in ga
nadomestili s
primernejšim.
Višina stikal 100 - 110 cm.
DA Izmerjena višina:
105cm.
Spodnja slika prikazuje stopnice ob vhodu, ki ga bomo uporabljali.
Slika 7: Stopnice pri vhodu, kjer manjka ograja in protizdrsni trakovi (Lucija Klinc, 2021).
Slika 8: Neustrezne stopnice (Lucija Klinc, 2021).
Slika 9: Neustrezen zaključek ob vhodu v hišo (Lucija Klinc, 2021).
Slika 10: Podest ob vhodu (Lucija Klinc, 2021).
Kot smo omenili ima hiša dva vhoda, neustrezne stopnice (slika 8), v tem primeru ne bi uporabljali, saj so nefunkcionalne za gibalno ovirane osebe. Potrebno je omeniti, da ustrezne stopnice (glede na v / š) na sliki 7 še nimajo ograje. Prav tako, bi z vidika univerzalnega načrtovanja dodali kontrastne oznake in stopnice primerno zaščitili (npr. pozimi, da ne bi drselo,…) ali zamenjali material pohodnih ploskev.
Iz zgornje slike (Slika 9) je razviden neustrezen zaključek ob vhodu, ki bi ga za potrebe funkcionalno oviranih oseb morali odstraniti oziroma ustrezno sanirati, zravnati. Lahko bi v ta namen namestili krtačke na spodnjo stran vhodnih vrat ali gumirano pripiro.
Slika 10 prikazuje podest ob vhodu. Za ljudi s hojcami in berglami je dokaj primeren, z ustrezno namestitvijo ograje na podest in fasado. Primeren je tudi za uporabnike invalidskih vozičkov, saj je povprečna širina vozička cca 60 cm, širina podesta je 107 cm.
OPIS HIŠE S TLORISI (Hiša A)
Obravnavana hiša je zgrajena do 5. gradbene faze, kar pomeni, da je potrebna še oprema notranjih prostorov. Opremili in uredili jih bomo na način, da bodo funkcionalni tudi kasneje, ko bomo bodisi potrebovali določene prilagoditve. Upoštevali smo prilagoditve za starejše osebe ter uporabnike invalidskih vozičkov. Hiša je novogradnja, ki se naslanja na že obstoječo hišo (dvojček).
Neto tlorisna površina (uporabna površina, brez stopnišč, garaž,…): 225,73 m2 Bruto tlorisna površina: 270,44 m2
Za lažjo predstavo po posameznih prostorih prilagamo tlorise, prereze ter pogled na JV fasado.
Slika 11: Tloris pritličja (Projektna dokumentacija, Lucija Klinc, 2021).
Obkrožen je obravnavan vhod, ki ga bomo uporabljali.
Slika 12: Tloris nadstropja (Projektna dokumentacija, Lucija Klinc, 2021).
Slika 13: Prerez A-A (Projektna dokumentacija, Lucija Klinc, 2021).
Slika 14: Prerez B-B (Projektna dokumentacija, Lucija Klinc, 2021).
Slika 15: JV Fasada (Z puščico je označen predviden vhod), (Projektna dokumentacija, Lucija Klinc, 2021).
5.3.2 Stanovanje v fazi obratovanja (Hiša B)
V nadaljevanju smo pripravili ocenjevalni list, na podlagi katerega bomo ocenili trenutno situacijo in predlagali izboljšave, če bodo le te potrebne. Ocenjevalni list je narejen na osnovi nabora zakonskih zahtev in priporočil notranje ureditve iz poglavja 5.2. Gre za stanovanje, v stanovanjski hiši, ki je v celoti prilagojeno osebi na invalidskem vozičku, zato smo tu upoštevali priporočila, ki veljajo za uporabnike invalidskih vozičkov.
Zahteve za posamezne elemente in prostore v hiši smo povzemali iz standarda SIST ISO 2154: 2012, priročnika za Načrtovanje in prilagajanje grajenega okolja v korist funkcionalno oviranim ljudem (Vovk, 2000), priročnika Univerzalna stanovanjska graditev (Albreht s sodelavci, 2017), knjige Stanovanje v starosti (Železnik s sodelavci, 2020), priročnika Prostor za vse (Albreht s sodelavci, 2010), priročnik Dostopnost objektov v javni rabi (Sendi s sodelavci, 2015) in iz lastnega vira (prijateljica na invalidskem vozičku).
OPOMBA: Kot je razvidno, smo se pri hiši osredotočili tako na zunanjo kot notranjo ureditev, pri stanovanju zaradi obsežnosti samo na notranjo ureditev.
OCENEVALNI LIST Z OCENO DEJANSKEGA STANJA
Tabela 4: Ocenjevalni list z oceno dejanskega stanja stanovanja v fazi obratovanja (Hiša B).
Bivalni prostori + Zahteva / priporočilo
Ustreznost kriterijem (da / ne)
Opombe Predlogi /
Izboljšave NOTRANJA UREDITEV
Komunikacijski prostori (hodniki, prehodi, predprostori,…)
Čim manj prehodov in višinskih razlik, robov med posameznimi prostori, zaželjen je en nivo v celotni hiši.
DA Notranji prostori brez prehodov, gre za stanovanje v hiši, vsi prostori se nahajajo v enem nivoju /
nadstropju.
Širina hodnika najmanj 160 cm (optimalno, da se srečata dve osebi) (Železnik s sodelavci, 2020).
DA Širina predprostora, tik ob vhodnih vratih je 180 cm (vidno na sliki 16).
Širina vseh notranjih vrat 90 cm, svetla širina min 80 cm, vratno krilo pri dvokrilnih vratih max 100 cm.
DA Izmerjena svetla širina vrat 80 cm, kar ravno zadošča kriterijem. Vrata v celotnem stanovanju so enokrilna.
Za prehod invalidskega vozička skozi vrata je potrebna površina za manevriranje 200 cm (vsota svetle širine vrat in dolžine odprtih vrat (od zidu do konca vratnega krila)).
Prosta površina ob kljuki, na strani odprtine vrat, kamor se odpira vratno krilo, vsaj 60 cm širine. Zaželjena drsna vrata.
DA in NE Ustrezno izvedeno in dostopno (vidno na sliki 16 in sliki 18).
Popolnoma neustrezna
balkonska vrata, prikazana na sliki 26. Za dostop invalida
neprimerno, predlagamo
vgraditev vrat z drsnim odpiranjem, brez pragov in širine vsaj 90 cm.
Minimalna svetla višina za prehod osebe na invalidskem vozičku je 90 cm.
DA Etažna višini povsod ustrezna, izmerjena svetla višina 2,50 m, kar je v skladu z pravilnikom o minimalnih tehničnih zahtevah za graditev stanovanjskih stavb in stanovanj.
Srečanje dveh oseb na vozičku min širina 160 cm (Železnik s sodelavci, 2020).
DA in NE Slika 16, kjer se nahaja predprostor je ustrezne širine za srečanje dveh invalidskim vozičkov.
Slika 6, kjer je prikazan hodnik in slika 18, kjer je prikazan vetrolov,
sta neustrezne širine. Skozi prostor se lahko zapelje samo en invalidski voziček. Ker v stanovanju živi
samo ena
uporabnica invalidskega vozička, to ni tako kirtično.
Višina vseh stikal 80 – 110 cm, vsaj 60 cm od roba stene.
DA Ustrezna višina stikal in oddaljenost od roba stene.
Kljuke, držala na višini 75 – 80 cm, dolžine vsaj 30 cm.
DA Kuhinja
Pomivalno korito v višini delovnega pulta (podatki z višinami navedeni nekaj vrstic nižje).
DA
Plinski štedilnik se odsvetuje zaradi varnosti pred opeklinami, priporoča se indukcijska plošča v višini delovnega pulta (podatki z višinami navedeni nekaj vrstic nižje).
DA Vgrajena je indukcijska plošča v višini delovnega pulta.
Zgornje kuhinjske police do višine 150 cm (št. polic odvisno od postavitve kuhinje in elementov v njej). Spodnja polica najmanj 40 cm od tal.
DA Police so vgrajene do višine 120 cm, vendar jih uporabnik invalidskega vozička ne doseže.
Če se elementi nahajajo ob 2 nasprotnih stenah, razmik med njimi vsaj 125 cm.
DA Razmik med delovnim
pultom in kuhinjskim
otokom 130 cm
(postavitev kuhinje je razvidna iz tlorisa na sliki 25 - kuhinja označena z rdečo barvo).
Ob 1 steni razmik med steno in kuhinjsko opremo vsaj 140 cm, med štedilnikom in pomivalnim koritom vsaj element in pol razmaka.
DA Elementi se nahajajo ob 2 nasprotnih stenah, zato se upošteva dimenzije iz prejšnje vrstice. Med
štedilnikom in
pomivalnim koritom je izmerjen razmak 90 cm, kar je ustrezno.
Širina kuhinjskih elementov 80 cm, višina 70 cm, dostopno pomivalno korito, odstavne površine ob
DA Izmerjena širina
kuhinjskih elementov 80 cm in višina 70 cm, kar je popolnoma ustrezno. Ob
