UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje Oblikovanje modularnega pohištva
Jaka Pavlin Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI
Akademija za likovno umetnost in oblikovanje
DIPLOMSKO DELO
Univerzitetni študijski program prve stopnje Oblikovanje modularnega pohištva
Mentor: izr. prof. Jure Miklavc
Ime in priimek avtorja: Jaka Pavlin
Študent rednega študija Vpisna številka: 42180019
Študijski program in smer: Industrijsko in unikatno oblikovanje, Industrijsko oblikovanje
Ljubljana, junij 2021
Naslov diplomskega dela: Oblikovanje modularnega pohištva Title of the thesis: Design of modular furniture
industrijsko oblikovanje industrial design
pohištvo furniture
modularnost modularity
otroštvo childhood
otrok child
razvoj development
diplomska naloga BA thesis
UDK 7.05:645.4(043.2)
IZVLEČEK
Diplomsko delo se navezuje na temo oblikovanja otroškega pohištva za opremljanje otroških sob in njihovega življenjskega prostora. Temelji na konceptu modularnosti in večnamenske uporabe produkta, ki se s svojo spreminjajočo zasnovo prilagaja tako uporabniku kot tudi prostoru, v katerega je postavljeno. Produkt je namenjen otrokom od prvega do desetega leta starosti, saj raste z uporabnikom in ga tako spremlja skozi več starostnih obdobij.
Konceptualna rešitev nudi otroku varno in učenja polno odraščanje.
V prvem, raziskovalno-analitičnem delu naloge sem se srečeval s teoretičnim vidikom
pohištva, definicijo modula in modularnih sistemov ter z uporabniško in ergonomsko analizo.
V nadaljevanju sem skozi konceptualno fazo predstavil potek naloge od postavitve
oblikovalskih izhodišč do izoblikovanja končnega koncepta. Zadnji del diplomske naloge pa služi podrobnejšim opisom končne rešitve, s pomočjo vizualizacij predstavi produkt in njegovo rabo za različne namene.
ABSTRACT
The diploma thesis is related to the topic of designing children's furniture for furnishing children's rooms and their environment. It is based on the concept of modularity and multi- functionality usage of the product, which with its changing design adapts to the user and the space in which it is placed. The product is intended for children aged 1-10, as it grows with the user and accompanies them over several life stages. The conceptual solution offers the child a safe period of growing up and a childhood full of learning.
In the first, research – analysis based part, I meet with the theoretical aspect of furniture, the definition of modular systems and the module itself, and with the user and ergonomic analysis. In the following part, I present the course of the task through the conceptual phase, from setting the design starting points to formulating the final concept. The last part of my thesis serves to a more detailed description of the final solution and with the help of visualizations presents the product for different purposes.
KAZALO VSEBINE
UVOD ... 8
1. RAZISKOVALNO-ANALITIČNA FAZA ... 9
1.1 TEORETIČNO OZADJE POHIŠTVA ... 10
1.1.1 DEFINICIJA MODULA ... 11
1.1.1.1 MODULARNI SISTEMI ... 12
1.1.1.2 RAZLIKA MED GRADNIKOM IN MODULOM ... 13
1.2 KLASIFIKACIJA POHIŠTVA – DELITEV POHIŠTVA ... 14
1.2.1 DELITEV POHIŠTVA GLEDE NA NAMEN UPORABE ... 14
1.2.2 DELITEV POHIŠTVA GLEDE NA FUNKCIONALNOST ... 14
1.2.3 DELITEV TIPOLOGIJ POHIŠTVA ... 22
1.2.4 DELITEV POHIŠTVA GLEDE NA OBLIKO ... 25
1.2.5 DELITEV POHIŠTVA GLEDE NA MATERIAL ... 27
1.2.6 TEHNOLOGIJE OBDELAVE IN IZDELAVE POHIŠTVA ... 31
1.2.7 TRENDI ... 34
1.2.8 POHIŠTVO V OTROŠKIH SOBAH ... 38
1.3 ANALIZA TRGA ... 40
1.4 UPORABNIŠKA ANALIZA ... 44
1.4.1 RAZMERJE KONČNI UPORABNIK-KUPEC ... 44
1.4.2 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA ... 44
1.5 ERGONOMSKA ANALIZA ... 51
1.5.1 SEDALNE POVRŠINE ... 52
1.5.2 POVRŠINE ZA LEŽANJE ... 53
2. SINTEZA ... 55
2.1 OPREDELITEV PROBLEMA ... 55
2.2 OBLIKOVALSKA IZHODIŠČA ... 55
2.3 UPORABNIŠKI SCENARIJ ... 56
2.4 MOODBOARD ... 57
3. KONCEPTUALNA FAZA ... 58
3.1 PRVE IDEJNE ZASNOVE – PRVA FAZA ... 58
3.3 NADGRADNJA KONCEPTA – DRUGA FAZA ... 62
4. PREDSTAVITEV KONČNE REŠITVE – TRETJA FAZA ... 65
4.3 KONČNE REŠITVE PRODUKTA ... 68
4.3.1 DELITEV PRODUKTOV GLEDE NA STAROSTNA OBDOBJA OTROK ... 68
4.3.2 VIZUALIZACIJE ... 69
4.4 SWOT ANALIZA ... 76
5. ZAKLJUČEK ... 77
6. LITERATURA ... 78
7. SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA ... 80
PRILOGE ... 4 ANKETA
ANKETNI VPRAŠALNIK REZULTATI ANKETE TEHNIČNE RISBE
SEZNAM SLIKOVNEGA GRADIVA
UVOD
Za temo oblikovanja otroškega pohištva sem se odločil, saj me zelo zanima področje oblikovanja pohištva, s katerim posegamo v organizacijo prostorov. Razlog za usmeritev v temo oblikovanja otroškega pohištva je, da so mi od vedno pri srcu otroška igra, otrokovo razmišljanje in predvsem opazovanje otrok skozi njihov razvoj.
V zaključni nalogi dodiplomskega študija se osredotočam na probleme, kot so omejena uporaba posameznih kosov pohištva in zanemarjenost pohištvenih kosov, ki jih otrok z odraščanjem preraste in posledično zanemari. Opisane probleme rešujem na način analiz, anket in raziskav, vse to pa pripeljem do zasnove konceptualnega otroškega pohištva.
Izziv pri oblikovanju diplomske naloge mi predstavlja dodatno spoznavanje otrokovih navad skozi različna obdobja odraščanja in razumevanje poglavitnih potreb, ki jih otrok potrebuje v določenih starostnih obdobjih.
Oblikovalski cilj naloge je zasnovati otroško pohištvo, ki temelji na modularnosti in služi uporabniku kot sopotnik od obdobja otroštva vse do obdobja najstništva. Pohištvo temelji na prvinah organskih oblik in je oblikovano v skladu s potrebami otrok.
1. RAZISKOVALNO-ANALITIČNA FAZA
Raziskovalno-analitično fazo sem začel z raziskovanjem teoretičnega ozadja modula in oblikovanja pohištva. Pričel sem z zbiranjem literature o modularnosti in področju oblikovanja pohištva tako v elektronskih kot tudi tiskanih medijih. Teme, opisane v teoretičnem delu, služijo lažjemu razumevanju definicij modula kot gradnika oblikovanja pohištva.
Raziskavo sem nadaljeval s klasificiranjem pohištva glede na namen, funkcionalnost in material, raziskal sem tehnologije izdelave in obdelave ter prikazal trende na trenutnem pohištvenem trgu. Sledila je uporabniška analiza kupca in uporabnika. Uporabniško analizo sem opravil s pomočjo anketnega vprašalnika, ki sem ga sestavil za lažje razumevanje teme in konkretnejšega spoznavanja uporabnika. Raziskovalno-analitični del se je nadaljeval z
ergonomsko analizo, kjer sem izpostavil možne postavitve človekovega telesa glede na koncept produkta.
Podrobno in temeljito opravljena raziskovalno-analitična faza mi je pripomogla k boljšemu pregledu zastavljene teme diplomskega dela.
1.1 TEORETIČNO OZADJE POHIŠTVA
Poglavje je namenjeno analizi definicije modula, modularnosti, modularizacije in teorije oblikovanja pohištva. V poglavju so predstavljene definicije modula, temelji modularnosti in bistvo modularnih sistemov. V nadaljevanju so opisane klasifikacije pohištva glede na različna področja, kot so funkcija, oblika in namen uporabe, tipologije, materiali in
tehnologije izdelave ali obdelave pohištva. Analizi teoretičnega dela pohištva sledi razvrstitev pohištvenih kosov glede na starost uporabnika v željen operativni prostor, nadaljuje pa se v uporabniško analizo z namenom določitve končnega uporabnika ter vse do ergonomske analize. Področja obravnave so v analitičnem delu opisana po navedenem vrstnem redu z namenom pridobivanja uporabnih informacij pri načrtovanju in oblikovanju modularnega otroškega pohištva.
1.1.1 DEFINICIJA MODULA
Modul je definiran kot bistvena samostojna in neodvisna funkcionalna enota, ki se spreminja glede na povezavo z izbranim izdelkom in okoljem, kateremu pripada. Navadno ima
predpisane standardizirane vmesnike in interakcije, ki enotam omogočajo sestavljanje raznovrstnih kompozicij iz posameznih enot. Kljub temu, da je modul samostojna enota, pa skoraj nikoli ne deluje samostojno. Moduli so enote, ki nam glede na svojo obliko in funkcijo, nudijo možnost povezljivosti v sisteme, ki jim pravimo modularni sistemi. Značilna lastnost modulov je modularnost, ki temelji na podlagi strukture in funkcionalnosti modularnih sistemov. »Modularna struktura je struktura, sestavljena iz samostojnih enot (modulov) s standardiziranimi vmesniki in interakcijami v skladu z definicijo sistema.« Zamenjava ene modularne enote z drugo lahko tako ustvari nove kombinacije in posledično tudi novo različico izdelka.1
Enoto lahko opredelimo kot modul zgolj v odnosu do večje in med seboj podobne strukture.
Celota, ki jo imenujemo modularni sistem, se pojavi kot rezultat medsebojnega delovanja in interakcije posameznih elementov v danem sistemu. Interakcija in odziv enot lahko delujeta dvosmerno, torej od celote k posamezni komponenti in obratno.2
Po SSKJ je modul izbrana osnovna mera za velikost česa oziroma sestavljiv del kake naprave.3
1 Thomas D. MILLER in Per ELGÅRD, Defining modules, modularity and modularization, Lyngby 1998, str.
16.
2 Prav tam.
3 Modul, Slovar slovenskega knjižnega jezika, dostopno na <https://fran.si/iskanje?View=1&Query=modul> (20.
4. 2021).
1.1.1.1 MODULARNI SISTEMI
Skozi čas se je pojem besede modul spremenil iz pomena fizične v pomen strukturne in funkcionalne enote. Tako lahko dandanes modularizacijo uvrščamo kot dejavnost, pri kateri poteka strukturiranje modularnih enot z vključevanjem funkcionalnosti vsake posamezne enote. Modularizacija deluje na treh temeljih modularnosti, ki so:4
• ustvarjanje raznolikosti enot,
• uporaba podobnosti enot in
• zmanjševanje zapletenosti enot.
Iz temeljev modularnosti se kristalizirata dva razloga, ki jih uvrščamo kot nosilca modularnih sistemov:
• Modularni sistem prepoznavamo po sposobnostih ustvarjanja razlik in podobnosti z izmenjavanjem in različnimi kombinacijami postavitve modularnih enot. Število možnih kombinacij postavitve zahteva, da imajo moduli standardizirane vmesnike in interakcije.
• Modularne enote so samostojne enote, sestavljene samo iz bistvenih elementov, ki omogočajo sestavo v funkcionalno celoto. Samostojnost modulov se kaže in realizira znotraj enote, kar pomeni, da je lahko posamezni del neodvisen od sistema.
Zgoraj našteta razloga sta nujno potrebna za razumevanje modularnosti, prvi opisuje modul, medtem ko drugi opisuje modularni sistem kot tak.5
4 D. MILLER in ELGÅRD 1998, op. 1, str. 8.
5 Prav tam, str. 10–11.
1.1.1.2 RAZLIKA MED GRADNIKOM IN MODULOM
Prvotna ideja besede gradnik se je razvila od časov Bauhausa s pomočjo podjetij, ki so si prizadevala združiti prednosti standardizacije in množičnega prilagajanja izdelkov.
V današnjih časih pa sta se pomena besed modul in gradnik tako tesno povezala, da se besedi velikokrat zamenjuje glede na ustreznost njihove uporabe. Tako se besedo gradnik uporablja namesto besede modul za enote, ki vsebujejo specifikacije vmesnikov in nudijo velike funkcionalnosti ter se lahko kombinirajo z drugimi enotami.
Modul mora vsebovati točno določeno mero funkcionalnosti v primerjavi s končnim
izdelkom. Modularna enota lahko nastopa v različnih kontekstih. Na področju mehatronike je modul uporabljen kot napajalna enota tiskalnika, na področju industrije pa je, ne glede na to, kakšno funkcijo enota opravlja, bistveno, da je funkcionalnost enote neodvisna od sistema, v katerega je postavljena. Po drugi strani je pomen besede gradnik bolj osredotočen na enote z omejeno funkcionalnostjo v primerjavi s končnim izdelkom.
Lego kocke običajno uvrščamo pod modularne enote, ampak to niso, saj vsebujejo manj funkcionalnosti v primerjavi s celotnim konstrukcijskim sistemom, katerega del so. Ne glede na to pa vsebujejo standardizirane vmesnike z namenom gradnje različnih oblik in številnih kombinacij.6
Slika 1: Lego kocka kot gradnik.
6 Prav tam, str. 3.
1.2 KLASIFIKACIJA POHIŠTVA – DELITEV POHIŠTVA
1.2.1 DELITEV POHIŠTVA GLEDE NA NAMEN UPORABE
Pohištvo glede na njegovo namembnost, pogoje in naravo uporabe lahko razdelimo v tri različne skupine:
• pohištvo, namenjeno opremljanju javnih zgradb in pisarn (pisarniško pohištvo, šolsko in vrtčevsko pohištvo, hotelsko pohištvo …),
• pohištvo, namenjeno opremljanju stanovanjskih sob v večstanovanjskih in
samostojnih stavbah (stanovanjsko pohištvo, kuhinjsko pohištvo, kopalniško pohištvo
…),
• pohištvo, namenjeno opremljanju prevozih sredstev (ladijsko pohištvo, vlakovno pohištvo, letalsko pohištvo).7
1.2.2 DELITEV POHIŠTVA GLEDE NA FUNKCIONALNOST
Jerzy Smardzewski je glede na področje funkcionalnosti pohištvo razdelil v različne skupine.
Izpostavil bi šest pohištvenih skupin, katerih kosi so običajno umeščeni v kontekst opremljanja otroških sob. Pohištvene skupine delimo, kot sledi:
• pohištvo za sedenje in ležanje,
• pohištvo, namenjeno delu in prehranjevanju,
• pohištvo za učenje,
• pohištvo za shranjevanje,
• večnamensko pohištvo in
• dopolnilno pohištvo.
7 Jerzy SMARDZEWSKI, Furniture design, New York 2015, str. 49.
Vsako od zgoraj naštetih skupin zaznamujejo posebne lastnosti in zahteve uporabnika, kot je npr. prilagajanje tehničnih specifikacij kosov pohištva glede na uporabnikove
antropometrične značilnosti.8
POHIŠTVO ZA SEDENJE IN LEŽANJE
Skupino pohištvo za sedenje delimo na dve podskupini:
• pohištveni kosi, ki delno podpirajo uporabnikovo telo oziroma hrbet,
• pohištveni kosi, ki zagotavljajo podporo večjemu delu ali celoti uporabnikovega telesa.
Pohištveni kosi, ki v celoti ne zagotavljajo podpore uporabnikovemu telesu, ampak nudijo podporo le v predelu hrbta in sedalnih površin, predstavljajo tipični stoli različnih velikosti, vreče za sedenje in pručke. V podskupino pohištvenih kosov, ki podpirajo večji del oziroma celotno uporabnikovo telo, pa uvrščamo fotelje, ležalnike in kavče.9
Slika 2: Pohištvo za sedenje.
8 Prav tam, str. 50–51.
9 Prav tam, str. 51.
Pohištvo, katerega glavna funkcija je zagotavljanje stalne in udobne podpore človekovega telesa v ležečem položaju, imenujemo pohištvo za ležanje. V to skupino pohištva so uvrščeni tudi pohištveni kosi, ki poleg izpolnjevanja osnove funkcije ležanja zagotavljajo podporo uporabnikovega telesa v sedečem položaju. Zaradi tega lahko pohištvo za ležanje delimo v dve podskupini:
• pohištvo s funkcijo ležanja (kavči, vzmetnice in postelje) in
• pohištvo s funkcijo poležavanja in sedenja (zložljive sedežne garniture, ležalniki
…).10
Slika 3: Pohištvo za ležanje.
10 Prav tam, str. 51–52.
POHIŠTVO, NAMENJENO DELU IN PREHRANJEVANJU
Skupino pohištva, namenjenega delu in prehranjevanju, predstavljajo pohištveni kosi, ki s svojo strukturo omogočajo opravljanje zgoraj omenjenih funkcij na ravnih površinah. Sem uvrščamo pisalne, jedilne in stranske mize ter pulte v sprejemih prostorih, kot so bifejski, hotelski in kuhinjski pulti. Delimo jih na mize za konferenčne prostore, šolske in vrtčevske mize ter mize za pisarniške in jedilne potrebe. Površine pohištvenih kosov so uporabljene kot delovne površine, površine za študij, površine za pripravo in konzumiranje jedi, služijo pa lahko tudi kot podloga za odlaganje rož in različnih tipov razsvetljave. 11
Slika 4: Pohištvo, namenjeno delu in prehranjevanju.
11 Prav tam, str. 52.
POHIŠTVO ZA UČENJE
Pohištvo za učenje zajema predvsem klopi, šolske mize, mize za risanje oziroma pohištvo, ki zagotavlja ustrezno trdnost, togost in stabilnost. Pri oblikovanju pohištva, ki je namenjeno v izobraževalne namene, je potrebno predvideti drugačne obremenitve telesa od normativov, med drugim pa je med izdelavo pomembno uporabljati materiale nestrupenih strukturnih komponent. 12
Slika 5: Pohištvo za učenje.
12 Prav tam, str. 53.
POHIŠTVO ZA SHRANJEVANJE
Pohištveni kosi, ki jih uvrščamo v skupino pohištva za shranjevanje, so police, predalniki, omare in knjižne omare. Ta skupina je najobsežnejša, saj se pohištveni elementi te skupine pojavljajo v različnih dimenzijah in oblikah, odvisno od oblike in dimenzij skladiščenih predmetov. Glede na stopnjo povezanosti s prostorom lahko pohištvo te skupine razdelimo na:
• mobilne enote pohištva (enote niso povezane z gradbenimi elementi prostora) in
• nepremične enote pohištva (enote so neprekinjeno povezane z gradbenimi elementi prostora).13
Slika 6: Pohištvo za shranjevanje.
13 Prav tam, str. 53–54.
DOPOLNILNO POHIŠTVO
Unikatno oblikovane pohištvene kose, največkrat uvrščamo v skupino dopolnilnega pohištva, saj se večinoma izdelujejo za individualne potrebe uporabnikov. Uporabniki pričakujejo enotno obliko, univerzalno konstrukcijo in tehnologijo izdelave, da bi na ta način ohranili likovno govorico in doslednost oblikovanja interjerja.14
14 Prav tam, str. 54.
VEČNAMENSKO POHIŠTVO
Pohištvu dodajamo funkcije na način, da ga uporabljamo za namene, katerim naj ne bi prvotno služil. Če na stol odložimo oblačila, nam lahko stol služi kot prostor za shranjevanje oblačil, hkrati pa služi kot podloga za sedenje.
Izvor večnamenskega pohištva je nastal z dodajanjem različnih funkcij pohištvenim kosom in želje po izpolnjevanju različnih uporabniških potreb. Sodobno večfunkcijsko pohištvo je najpogosteje umeščeno v manjša stanovanja, saj s svojo večnamensko uporabo rešuje problem stiske prostora.15
Slika 7: Večnamensko pohištvo.
15 Prav tam, str. 54.
1.2.3 DELITEV TIPOLOGIJ POHIŠTVA
Jim Postell omenja skupine tipologij, ki se predstavljajo kot rezultat idej, prisotnih pri zasnovi in oblikovanju pohištva. Omenil bi skupine, ki najboljše kažejo možne zasnove otroškega pohištva:
• sestavljivo pohištvo,
• vgrajeno pohištvo,
• mehansko oziroma razstavljivo pohištvo,
• premično pohištvo ter
• samostoječe pohištvo.16
V otroških sobah oziroma sobah, namenjenih otrokom, najdemo pohištvene eksponate, ki nastopajo v vseh naštetih skupinah, največkrat pa imamo opravka s pohištvenimi elementi iz skupin sestavljivega in premičnega pohištva.
SESTAVLJIVO POHIŠTVO
Sestavljivo pohištvo zajema tiste pohištvene kose, ki se distribuirajo in prodajajo v razstavljenem stanju, naloga kupca pa je ta, da ga sestavi sam. To vrsto pohištva pogosto imenujemo s sopomenko 'ready-to-assemble furniture', saj s svojim 'flat-pack' oziroma 'knock-down' načinom sestave temelji na majhnem volumnu embalaže in omogoča lažji transport.
Najbolj znani podjetji na svetu, ki prodajata sestavljivo pohištvo in pri prodaji pohištva
uporabljata 'flat-pack' oziroma 'knock-down' način pakiranja, sta The Artek Company in IKEA.
Uspeh zgoraj omenjenih podjetij se delno pripisuje premišljenemu načinu prodaje in pakiranja, ki skrbi za stroške transporta in prihranke njihovih potrošnikov.17
16 Jim POSTELL, Furniture design, New Jersey 2007, str. 54–55.
17 Prav tam, str. 54–55.
VGRAJENO POHIŠTVO
Med vgrajeno pohištvo uvrščamo pohištvene elemente, ki ob namestitvi zahtevajo mehansko pritrditev. Vgrajeni deli so navadno pritrjeni na tla, steno ali strop, odvisno od karakteristik izbrane okolice. Pri montaži vgrajenih delov pohištva se pogosto uporablja medsebojno povezljiv sistem 'French cleat' oziroma sistem francoskih zatičev. Tak način spajanja je namenjen podpori težkih pohištvenih elementov, sestavljen je iz dveh delov, pri čemer je en del pritrjen na vgradni panel, drugi pa na obstoječo steno.18
Pri načrtovanju vgrajenega pohištva moramo oblikovalci predhodno razmišljati o povezljivosti pohištva s predhodno podano okolico.
MEHANSKO OZIROMA RAZSTAVLJIVO POHIŠTVO
Razstavljivo pohištvo uporabniku omogoča, da se kljub svoji primarni obliki lahko spremeni v drugačno, sekundarno obliko in s tem omogoča številne konfiguracije postavitve. Glavna značilnost mehanskega pohištva je to, da vsebuje različne konstrukcijske in mehanske sisteme. V to skupino uvrščamo zložljive stole, raztegljive mize, risalne mize, ki s svojo razstavljivo konstrukcijo omogočajo večjo funkcionalnost, olajšajo razporejanje po prostoru in omogočajo večjo možnost shranjevanja. 19
PREMIČNO POHIŠTVO
V skupino premičnega pohištva spadajo pohištveni kosi, ki nam ob svoji prvotni funkciji hkrati nudijo možnost premikanja.20 V to skupino uvrščamo predvsem pisarniško pohištvo, npr. pisarniške stole, predalnike na kolesih in vse ostale pohištvene kose, ki nam s pomočjo premikanja omogočajo lažjo in boljšo postavitev pa tudi oblikovanje prostora po svojih željah.
18 Prav tam, str. 55.
19 Prav tam, str. 58.
20 Prav tam, str. 59.
PROSTOSTOJEČE POHIŠTVO
V pohištveni industriji največ pohištva klasificiramo kot prostostoječega. Samostoječe pohištvene kose delimo v dve skupini:
• pohištvo, ki je dostopno iz vseh smeri,
in
• pohištvo, ki nima dostopa iz vseh smeri.
Pohištvo, ki ni dostopno iz vseh smeri, ima omejeno uporabo, saj so taki kosi pohištva največkrat postavljeni poleg drugih pohištvenih elementov ali ob stene podanega prostora. V to skupino spadajo postelje, sedežne garniture, pisalne mize in omare. Skupino pohištva, dostopnega iz vseh smeri, pa predstavljajo pohištveni elementi, ki so postavljeni na sredino prostora in imajo možnost dostopa iz več smeri. Skupino predstavljajo pohištveni kosi, kot so kavne mizice, stoli, konferenčne mize itd.21
21 Prav tam, str. 56.
1.2.4 DELITEV POHIŠTVA GLEDE NA OBLIKO
»Oblika predstavlja fizično in prostorsko strukturo entitete; vendar ni sopomenka za maso ali prostornino. Glasba in poezija imata strukturo, tako kot oblika, ampak ne predstavljata oblike same.«22
Oblika pohištva je odvisna tako od strukture, funkcije in materialne zgradbe kot tudi socialne uporabe, tehničnih lastnosti in tehnologij izdelave produkta. Glede na obliko je avtor knjige Furniture design pohištvo razdelil na:
• pohištvo zaobljenih oblik,
• pohištvo oglatih oblik,
• kombinirano/kompozitno pohištvo,
• pohištvo pravokotnih oblik in
• modularno pohištvo.23 ZAOBLJENO POHIŠTVO
Zaobljeno pohištvo je narejeno iz ploskev, ki omogočajo krivljenje v dve ali več smeri.
Krivljeni deli pohištva omogočajo prepletanje organskih z ravnimi oblikami.24 OGLATO POHIŠTVO
Pohištvo, pri katerem ploskve niso spojene pod pravim kotom, temveč pod drugačnim naklonom, imenujemo pohištvo oglatih oblik. Zaradi naklonskih sprememb stranic pohištvenih kosov so le-te največkrat spojene s pomočjo lepil ali vijakov. 25
22 Prav tam, str. 41.
23 Prav tam, str. 45–48.
24 Prav tam, str. 46.
25 Prav tam, str. 45.
KOMBINIRANO/KOMPOZITNO POHIŠTVO
Kombinirano pohištvo je pohištvo, ki združuje zaobljene, oglate in pravokotne oblike v končno obliko. Kompozitno pohištvo pa pravimo tistemu pohištvu, ki je sestavljeno iz enega ali več materialov, povezanih v smiselno celoto.26
PRAVOKOTNO POHIŠTVO
V to skupino uvrščamo pohištvo, ki je ustvarjeno iz pravokotnih geometrijskih oblik, kot so črte, ravnine in volumni. Ploskve in stranice so med seboj povezane in spojene pod kotom 90°
zaradi velikosti, stroškov izdelave in možnosti postavitve ob stene in vogale prostorov.27 MODULARNO POHIŠTVO
Modularna pohištvena oprema deluje na razporeditvi komponent. Komponente so sestavljene iz enega ali več modulov, ki nudijo možnost različnih postavitev. Sestavni deli modularnega pohištva morajo biti narejeni iz med seboj podobnih oziroma sorazmernih oblik. Tako
pohištvo se opira na številne variacije enot/modulov, ki so oblikovani po načelu geometrije in so lahko razporejeni na različne načine. 28
»Modularna oprema je sama po sebi prilagodljiva, zasnovana kot sistem komponent, ki jih je mogoče montirati, razstaviti in rekonfigurirati.« 29
26 Prav tam, str. 45.
27 Prav tam, str. 46.
28 Prav tam, str. 46–47.
29 Prav tam, str. 47–48.
1.2.5 DELITEV POHIŠTVA GLEDE NA MATERIAL
Glede na izbor in vrsto materiala, iz katerega načrtujemo, oblikujemo in izdelujemo, lahko pohištvo delimo na:
• leseno pohištvo (pohištvo, ki je v celoti ali skoraj v celoti narejeno iz lesenih materialov),
• kovinsko pohištvo (kovina je največkrat uporabljena za podnožje oziroma ogrodje pohištvenih kosov, za delovne površine sta največkrat uporabljena les ali steklo) in
• pohištvo iz drugih materialov (plastično otroško pohištvo, stekleno pohištvo itd.).
Ponudba pohištva je na trgu zelo velika, kakovost materialov, uporabljenih za izdelavo, pa običajno raste v sorazmerju z njegovo ceno.30
30 Materiali za pisarniško pohištvo, SloNep: dom in nepremičnine, dostopno na <https://www.slonep.net/dom- in-oprema/poslovni-prostori/materiali> (17. 4. 2021).
Pohištvo iz masivnega lesa velja za pohištvo, narejeno iz najbolj obstojnega materiala. Kosi pohištvenih eksponatov so izdelani iz celih kosov naravnega lesa. Masivno pohištvo nudi pozitive lastnosti, kot so dolga življenjska doba izdelka in enostavna sanacija poškodb, med drugim pa tudi negativne lastnosti, kot je visoka cena in redka uporaba.31 Masivni les se navadno uporablja za izdelavo omar, postelj in pohištva za spalnice.32
Slika 8: Plošča iz masivnega lesa.
31 Prav tam.
32 Otroško in mladinsko pohištvo, Svetpohistva.si, dostopno na
<https://www.svetpohistva.si/trgovina/otrosko_pohistvo/#:~:text=%20Za%20izdelavo%20omare%20in%20obla zinjenega%20otro%C5%A1kega%20pohi%C5%A1tva,odporno%20na%20fizi%C4%8Dne%20pritiske.%20Kov ina%20se...%20More%20> (18. 3. 2021).
Nekoliko cenejše je pohištvo, narejeno iz furnirja. Furnirsko pohištvo velja za imitacijo masivnega pohištva, saj mu je po zunanjem videzu enako, po zgradbi in izboru materiala pa različno. Način in obdelava lesa temeljita na osnovnem jedru iz cenejšega lesa, nanj pa je pritrjen, po navadi lepljen furnir iz dražjega lesa. Pohištvo iz furnirja ni tako obstojno kot pohištvo iz masivnega lesa, saj pri slabi izdelavi navadno prihaja do odstopanja furnirskih lepljencev.33
Slika 9: Furnirske plošče.
33 Materiali za pisarniško pohištvo, op. 30.
Pohištvo iz iverke ali ivernih plošč je najcenejše dostopno pohištvo. Jedro iverne plošče predstavlja sredica, sestavljena iz majhnih delcev lesa, med seboj lepljenih z lepilom.34 Čeprav iverne plošče posnemajo površine dreves, nimajo takšne materialne trdnosti kot masivni les. Pohištveni kosi, narejeni iz iverke, imajo relativno kratko življenjsko dobo v primerjavi z ostalimi materiali.35
Slika 10: Iverne plošče.
34 Prav tam.
35 Otroško in mladinsko pohištvo, op. 31.
1.2.6 TEHNOLOGIJE OBDELAVE IN IZDELAVE POHIŠTVA
Opisane so tehnologije izdelave, ki jih uporabljamo za izdelavo in obdelavo materialov, namenjenih pohištvu v otroških sobah. Navedene imam bistvene tehnologije izdelave in obdelave, ki sta jih opisala Metoda Vranjek in James Christopher Postell. Opisani postopki izdelave in obdelave materialov si sledijo po zaporedju vse od načrtovanja do oblikovanja ter izdelave pohištva.
Obdelovanje materialov je največkrat izvedeno zaradi estetskih, zaščitnih in vzdrževalnih razlogov kot tudi iz namena povečanja tržne vrednosti.36
REZANJE/ŽAGANJE
Pri postopku rezanja lesa in drugih materialov je potrebno konstantno izvajati enakomeren pritisk obdelovanca ob rezilo stroja. Tako je potrebno pustiti rezilu, da opravi večino dela, pri čemer ne smemo potiskati obdelovanega kosa materiala ob rezilo stroja. Stroji za rezanje zahtevajo uporabo ustreznih rezil, ki so odvisna od želene vrste reza. Pri rezanju in
oblikovanju lesa se uporablja veliko število vrst ročnih in električnih orodij. Sem uvrščamo predvsem žage, kot so namizne, vbodne, pomične, krožne in ročne žage. 37
SPAJANJE
Postopek združevanja materialov, ki igra ključno vlogo pri oblikovanju pohištva, imenujemo spajanje. Pri postopku spajanja ima spoj ključno vlogo, saj mora biti dovolj močan, da ubrani vse sile, ki so nanj povzročene. Spoj pri oblikovanju pohištvenih eksponatov pogosto velja za najšibkejšo točko konstrukcije, ampak lahko kljub zadovoljevanju primarne funkcije nudi tudi dodano vrednost estetike.
V današnjem času materiale spajamo na veliko načinov, nekateri od teh so lepljenje,
mehansko spajanje (spajanje s pomočjo lesenih spojev, žebljev, kovic ...) ter šivanje in tkanje.
Spoji, narejeni s pomočjo šivanja in tkanja, so lahko enakovredni ostalim sredstvom za združevanje, saj poleg svoje izjemne moči nudijo udobje in veliko estetskih lastnosti.38
36 Metod VRANJEK, Površinska obdelava in zaščita lesa, Maribor 2008, str. 4.
37 POSTELL 2007, op. 16, str. 221–222.
38 Prav tam, str. 224–225.
KRIVLJENJE
Tehnologija krivljenja lesa je učinkovit način obdelave lesa, saj s krivljenjem lahko izdelamo naravne forme z majhnim obsegom odpadnega materiala. Pri postopku krivljenja se tanke sloje lesa niza enega za drugim ter se jih spoji z lepilom. Obstajata dva načina krivljenja, in sicer:
• krivljenje s pritiskom ob kovinski kalup in
• krivljenje s toplotno obdelavo oziroma ultrazvočnimi vibracijami.
Po končanem postopku obdelave se les vzame iz kalupa, nato gre v nadaljnjo obdelavo.
Rezultati krivljenja lesa temeljijo na majhni teži, cenovno ugodni izdelavi (začetni stroški nakupa orodij so relativno visoki), možnosti masovnega proizvajanja in čvrstem oblikovanju.
Najpogosteje uporabljena materiala pri postopku krivljenja sta tako bukov kot tudi brezin furnir. 39
BRUŠENJE
»Brušenje je način obdelave, kjer odrezujemo zelo majhne delce materiala – lesa ali temeljnih premaznih sredstev z velikim številom 'rezil' (brusnih zrnc oziroma abraziva).« 40
Z uporabljanjem brusilnih sredstev in pripomočkov dosegamo izravnavanje in oblikovanje površine, sočasno pa različne stopnje mehkote in gladkosti. Postopek brušenja predstavlja eno izmed pomembnejših priprav podlage za nadaljnjo obdelavo, med drugim pa lahko med postopkom brušenja naredimo napake, ki jih tudi z nadaljnjo obdelavo težko odstranimo.
Glede na obliko brusilna sredstva delimo na upogibna, toga in prosta brusilna sredstva.41
39 Prav tam, str. 219.
40 VRANJEK 2008, op. 36, str. 7.
41 Prav tam.
SESTAVLJANJE IN LEPLJENE
Sestavljanje in lepljenje lesenih kosov je zapleten in zahteven postopek, ki ga je potrebno skrbno načrtovati. Za pravilno izvedbo procesa lepljenja in vpenjanja materiala potrebujemo veliko prostora, predvsem pa ravne in čiste delovne površine. Proces lepljenja navadno zahteva tudi precej časa, saj nekatera lepila potrebujejo določeno časovno obdobje, da se strdijo ali popolnoma posušijo.
Med lepljenjem moramo biti pozorni na nanašanje zadostne količine lepila in na nanašanje lepila obeh lepljenih komponentah. Pri lepljenju pohištva se uporablja veliko različnih vrst lepil, najbolj pogosta so lepila na osnovi topil in vode, epoksidne smole, polivinil acetatna lepila, kontaktna lepila, cianoakrilatna lepila in silikonska lepila.42
KONČNA OBDELAVA
Končna obdelava materiala predstavlja najpomembnejšo fazo v postopku izdelave
pohištvenih kosov. Faza navadno traja precej časa, saj lahko traja v nedogled. Zahteva prostor za delo, presojo in človeške spretnosti, da se ugotovi, katere procese je potrebno uporabiti v fazi končne obdelave, saj se je potrebno odločiti, kdaj sta postopek in izdelek končana.
Končne dodelave na izdelku je potrebno skrbno pretehtati, saj nam lahko povzročijo visoke stroške in lahko močno vplivajo na kakovost materialov, izbranih za izdelavo pohištva.
Med postopke končne obdelave oziroma dodelave uvrščamo barvanje, beljenje, luženje, lakiranje in nanašanje različnih premaznih sredstev oziroma tekstur na skoraj končan produkt.43
42 POSTELL 2007, op. 16, str. 222–224.
43 Prav tam, str. 234–235.
1.2.7 TRENDI
MULTIFUNKCIONALNO POHIŠTVO
Z nadaljevanjem razvoja tehnologije bo vsakodnevno pohištvo zamenjalo pohištvo z več funkcijami uporabe. Za izkoriščevanje celotnega potenciala majhnih prostorov bo potrebne veliko iznajdljivosti tako pri opremljanju kot tudi organizaciji prostorov. Potrošniki bodo vedno bolj iskali inovativne rešitve pohištvenih eksponatov, ki imajo večfunkcijske možnosti uporabe (kot so zložljivo in tehnološko vodeno pohištvo). Takšne smernice so odličen način za opremo interierjev s ciljem po prihranitvi prostora, ki bi bil drugače zapolnjen z
nepotrebnimi pohištvenimi elementi. Multifunkcionalno pohištvo obenem ponuja možnost ponovne uporabe prostorov, ki bi bili drugače zasedeni, hkrati pa povečuje prostorsko učinkovitost.44
PAMETNO POHIŠTVO
Pohištvo z vgrajeno tehnologijo je hitro rastoča tržna niša, obenem pa velja za prihodnost pohištvene industrije. Klasično oziroma nepametno pohištvo ne omogoča tehnoloških funkcij, ki jih premore pohištvo z vgrajeno tehnologijo. Pametno pohištvo ponuja številne
funkcionalne dejavnosti, kot so:
• brskanje po internetu,
• polnjenje mobilnih in drugih naprav,
• poslušanje radia itd.
44 5 major trends in the furniture industry for 2020, About Manchester, dostopno na
<https://aboutmanchester.co.uk/5-major-trends-in-the-furniture-industry-for-2020/> (15. 4. 2021).
Slika 11: Pametno pohištvo.
Povpraševanje po pametnem pohištvu narašča, saj je hitro rastoča tržna niša, mnogi ga imajo za prihodnost pohištva. Proizvajalci pohištva z vgrajeno tehnologijo ustrezajo zahtevam spreminjajočega načina življenja in trendom v današnjem času.45
45 Furniture industry trends – our predictions for 2020, Cadesignform, dostopno na
<https://www.cadesignform.com/blog/furniture-industry-trends> (18. 4. 2021).
MODULARNOST
Modularnost predstavlja še eno izmed glavnih smernic, h kateri se pohištvena industrija usmerja in jo bo v prihodnosti še bolj vključevala v pohištvene eksponate. Modularni sistemi pohištva bodo prevzeli domove mladih posameznikov, ki uživajo v dinamičnemu načinu življenja. Modularnost ponuja veliko prednosti, ena izmed njih je omogočanje nenehno spreminjajočega ambienta z različnimi kombinacijami postavitve modularnih enot.46
Slika 12: Modularno pohištvo.
46 Interior design trends to watch for in 2017, Interiorzine, dostopno na
<https://www.interiorzine.com/2016/09/15/interior-design-trends-2017/> (17. 4. 2021).
TRAJNOST POHIŠTVA
Okolju prijazno pohištvo je nastopilo kot reakcija na polemiko zaskrbljenosti glede krčenja gozdov in globalnega segrevanja planeta. Trajnost izdelkov se je v zadnjih letih začela uvajati tudi na področju pohištvenega oblikovanja, saj se zmeraj več proizvajalcev pohištvenih eksponatov usmerja k dolgoročni ekološki trajnosti, tako pri nabavi materialov kot tudi pri proizvodnji produktov. Zaradi pomoči pri zmanjševanju negativnega vpliva na okolje je večina proizvajalcev v tej panogi začela sprejemati zelene rešitve, kot so:
• uporaba naravnih (trajnostnih) materialov,
• uporaba recikliranih materialov,
• ozaveščanje o stopnji onesnaženosti in izpustov emisij v okolje.47
47 5 major trends in the furniture industry for 2020, op. 42.
1.2.8 POHIŠTVO V OTROŠKIH SOBAH
V otroških sobah najdemo veliko različnih tipov pohištvenih kosov, vsak izmed njih pa je namenjen svoji funkciji uporabe. Na pohištvenih kosih se otroci prehranjujejo, igrajo, učijo, sproščajo ali opravljajo različna druga opravila. V tem poglavju analiziram pohištvene kose, ki so največkrat najdeni v otroških sobah, glede na otrokovo starostno obdobje.
OTROŠKA SOBA
Starost od 0 do 3 let:
• stajica,
• gugalnik,
• police,
• omare/omarice,
• previjalne mize.
Starost od 5 do 7 let
• postelja,
• police,
• omare,
• nočna omarica,
• risalne deske,
• gugalnica,
• predalniki,
• stoli,
• pisalna miza.
Starost od 3 do 5 let:
• postelja,
• police,
• omare,
• nočna omarica,
• risalne deske,
• gugalnica,
• predalniki,
• stoli,
• pisalna miza.
Starost od 7 do 10 let:
• postelja,
• police,
• omare,
• nočna omarica,
• risalne deske,
• gugalnica,
• predalniki,
• stoli,
• pisalna miza.
Z analizo razvrščanja pohištvenih kosov po starostnih obdobjih otrok sem želel izvedeti, kateri pohištveni kosi nastopajo v posameznih obdobjih in hkrati tudi, kateri pohištveni elementi spremljajo otroka skozi odraščanje v določenem starostnem obdobju. Ugotovil sem, da največja sprememba nastane med prvim in petim letom, saj otrok preraste izdelke, ki so mu bili namenjeni kot dojenčku.
1.3 ANALIZA TRGA
Med raziskavo trga sem na obstoječem trgu opazil nekaj primerov dobrega oblikovanja otroškega modularnega pohištva. Primere oblikovanja sem analiziral, saj sem s tem pridobival negativne in pozitivne lastnosti o strukturi, funkcionalnosti in dodani vrednosti izdelkov.
FILOMI – Growing furniture for kids (0–18)
Filomi je serija modularnega pohištva, ki spremlja otroke od jaslic do najstniških let. Moduli nudijo možnosti spreminjanja oblike, glede na potrebe uporabnika. Ta modularni sistem pohištva je izdelan iz masivnega lesa, opremljen je pa tudi s škatlami in vrečkami iz mehkega filca. Naloga škatel in vrečk je organizacija stvari, ki jih uporabnik potrebuje skozi
vsakodnevno uporabo. Vsi elementi modularnega sistema nudijo dodano vrednost prilagajanja. Sestavni deli so med seboj povezani s povezavami iz nerjavečega jekla, kar omogoča varne kombinacije in stabilne kombinacije postavitve modularnih enot.48
Slika 13: FILOMI – Growing furniture for kids (0–18).
48 FILOMI – growing furniture system for kids (0–18), Afilii, dostopno na <https://afilii.com/en/product/play- and-childrens-furniture/filomi-growing-furniture-system-for-kids/> (30. 4. 2021).
Prednosti:
• možnost nudenja več produktov v enem sistemu,
• spreminjanje oblike.
Slabosti:
• masivnost,
• sistem ima veliko elementov/sestavnih delov.
CHICA – Demountable child's chairs
Modularni sistem z imenom Chica je modularni sistem, sestavljen iz modularnih plastičnih komponent. Komponente s svojo obliko nudijo možnost postavitve različnih kombinacij modularnih enot, kot so ustvarjanje sedežev, miz in različnih igralnih struktur. Elementi so izdelani v štirih različnih svetlih barvah, narejeni iz ABS plastike. Prototipi so bili prvič predstavljeni na razstavi MoMa iz leta 1972 v Italiji z namenom prikaza koncepta. Koncept igralnih enot temelji na ustvarjanju okolja, saj s svojo prilagodljivo funkcijo omogočajo več načinov uporabe in razporeditev po prostoru. 49
Slika 14: Chica demountable child's chairs.
49 Art and artists, Donato D'URBINO, Jonathan DE PAS, Paolo LOMAZZI in Giorgio DECURSO, Chica demountable child's chairs, MoMA, dostopno na <https://www.moma.org/collect ion/works/89828> (13. 3.
2021).
Prednosti:
• lahka sestavljivost,
• lahki materiali,
• lahek transport,
• učinkovito zlaganje modulov.
Slabosti:
• uporaba kompozitnih materialov,
• krhkost plastike.
Studio Gorm, PEG
Peg je modularni prilagodljiv sistem pohištva, sestavljen iz preprostih komponent, ki jih je mogoče sestaviti na različne načine za možnost uporabe v številnih različnih scenarijih. Serija pohištva je sestavljena iz nabora elementov masivnega lesa, obenem pa nudi uporabniku, da pohištvo sestavi sam (stol, mizica, klop in obešalnik). Elementi nudijo možnost razstavljanja na manjše komponente in, ko niso v uporabi, nudijo možnost obešanja na stene. Spoji sistema PEG so narejeni iz lesa in so razstavljivi, delujejo na principu navoja in za njihovo montažo oziroma sestavo ne potrebujemo nobenega orodja. Sistem PEG nam nudi možnost, da privarčujemo s prostorom.50
Slika 15: Studio Gorm, PEG.
50 Rose ETHERINGTON, Peg by studio Gorm, Dezeen, dostopno na
<https://www.dezeen.com/2010/06/28/peg-by-studio-gorm/> (25. 3. 2021).
Prednosti:
• enostavna sestavljivost/razstavljivost elementov,
• uporabljeni naravni materiali,
• lahek transport,
• spajanje brez uporabe lepil.
Slabosti:
• šibkost spojev,
• vprašanje obstojnosti produkta,
• veliko elementov, kar pomeni velike stroške izdelave.
1.4 UPORABNIŠKA ANALIZA
Skozi uporabniško analizo sem analiziral anketni vprašalnik in sem na podlagi pridobljenih podatkov dobil dobre smernice in izhodišča za razvoj produkta.
1.4.1 RAZMERJE KONČNI UPORABNIK-KUPEC
Ko govorimo o otroškem pohištvu je uporabnik otrok, ki uporablja produkt. Končni uporabniki dotično mojega produkta pa so vsi otroci, stari med 0 do 10 let.
Po SSKJ je uporabnik nekdo, kdor kaj uporablja glede na namenskost.51
Pred uporabniki navadno pridejo v stik s pohištvom osebe, ki so zadolžene za montažo produkta. Glede na to, da otroci nimajo svojih financ, so kupci mojega produkta starši oziroma skrbniki otrok.
Po SSKJ je kupec nekdo, kdor kaj kupi oziroma nekdo, kdor namerava, hoče kaj kupiti.52
1.4.2 ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA
S pomočjo analize anketnega vprašalnika sem poizkušal določiti podrobnejše smernice o ciljni skupini kupcev, cenovnem razredu produkta, pomembnosti izdelave pohištva iz
trajnostnih materialov, smernicah, kaj za kupca pomeni dobro oblikovan kos pohištva, ter na koliko časa kupci navadno zamenjajo pohištvene elemente. Poizkusil sem tudi izvedeti, kakšno razmerje imajo kupci o ideji modularnega pohištva in pohištva, ki nudi večnamensko funkcionalnost.
Anketa je vsebovala vprašanja o splošnih podatkih anketirancev, vprašanja o nastanitvi anketirancev, vprašanja o smernicah oblikovalskih izhodišč in vprašanja o konceptualnih idejah pohištvenih eksponatov.
51 Uporabnik, Slovar slovenskega knjižnega jezika, dostopno na
<https://fran.si/iskanje?View=1&Query=uporabnik> (20. 4. 2021).
52 Kupec, Slovar slovenskega knjižnega jezika, dostopno na
<https://fran.si/iskanje?View=1&Query=kupec> (20. 4. 2021).
SPOL
Vsa vprašanja in rezultate, pridobljene iz anketnega vprašalnika, je mogoče pregledati v poglavju prilog, v nadaljevanju pa imam predstavljene ključne podatke o končnih kupcih in uporabnikih otroškega pohištva.
Kdo so kupci otroškega pohištva?
– Moški in ženske,
– starosti v povprečju od 18 do 50 let.
31 %
69 %
0 %
Moški ŽenskI Drugo
Graf 1: Analiza anketnega vprašalnika - spol.
0 %
48 %
42 %
10 % 0 %
10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 %
do 18 let od 18 do 25 let od 25 do 50 let nad 50 let
Graf 2: Analiza anketnega vprašalnika – starost.
STAROST
MESEČNI DOHODEK KUPCEV
CILJNA CENOVNA SKUPINA Kakšna je ciljna cenovna skupina?
– Ciljna cenovna skupina je nad 500 evri za posamezen pohištveni eksponat.
– Povprečen mesečni dohodek kupcev je med 500 evri in 1000 evri.
Graf 3: Analiza anketnega vprašalnika – mesečni dohodek kupcev.
Graf 4: Analiza anketnega vprašalnika – ciljna cenovna skupina.
Kakšen je odnos kupcev do trajnosti pohištvenih eksponatov?
– Pohištvo je v povprečju zamenjano po več kot petih letih.
– Večina kupcev podpira ponovno uporabo pohištva v druge namene.
3 %
11 %
86 %
od 2. do 3. leta 5 let nad 5 let
Graf 5: Analiza anketnega vprašalnika – nadomeščanje pohištvenih kosov z novimi.
76 % 32 %
8 %
Podpiram ponovno uporabo pohištva.
Pohištvo obdržim samo, če je dobro ohranjeno.
Raje kupim novo pohištvo in starega zavržem.
Graf 6: Analiza anketnega vprašalnika – ohranjanje pohištvenih eksponatov.
NADOMEŠČANJE POHIŠTVENIH KOSOV Z NOVIMI
OHRANJANJE POHIŠTVENIH EKSPONATOV
Kaj za kupca pomeni dobro oblikovan kos pohištva?
– Dobro oblikovano pohištvo za večino kupcev pomeni, da je oblikovano iz kvalitetnih materialov, kar se da uporabno, srednjega cenovnega razreda z večnamensko uporabo.
Graf 7: Analiza anketnega vprašalnika – značilnosti dobro oblikovanega pohištva.
ZNAČILNOSTI DOBRO OBLIKOVANEGA POHIŠTVA
Razmerje kupcev o ideji modularnega pohištva in pohištva za večnamensko uporabo?
- Večina prašanih izraža zanimivost o predlaganih idejnih zasnovah.
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
Nezanimivo
1 2 3 4 5 6 7
Graf 8: Analiza anketnega vprašalnika – ideja o modularnosti.
0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 % 70 % 80 % 90 % 100 %
Nezanimivo
1 2 3 4 5 6 7
Graf 9: Analiza anketnega vprašalnika – ideja o multifunkcionalnosti.
MODULARNOST
Zanimivo
Zanimivo
MULTIFUNKCIONALNOST
Na podlagi pridobljenih podatkov sem pridobil tehtna izhodišča za razvoj modularnega otroškega pohištva z uporabo trajnostnih materialov, namenjenega srednjemu cenovnemu razredu. V zasnovo produkta bom poskusil vključiti večnamensko rabo glede na namen uporabe v različnih starostnih obdobjih.
1.5 ERGONOMSKA ANALIZA
»Ergonomija izdelka se ukvarja z načrtovanjem uporabnih predmetov. Ergonomsko oblikovani izdelki so človeku prijazni in mu zagotavljajo večje udobje in učinkovitost, za izdelek pa ergonomskost pomeni tudi dodano vrednost. Z ergonomskim oblikovanjem človeku omogočimo predvsem enostavno in varno uporabo izdelka.«53
Ergonomsko analizo sem začel z analiziranjem standardnih dimenzij pohištva ter
ergonomskih načel ergonomije. Pri analizi sem dajal poudarek reprezentativnim kosem, ki jih najdemo v otroških sobah, kot so postelje in stoli.
Bistveni poudarek pri ergonomski analizi pohištva je potrebo usmeriti namenu uporabe izdelka, sredstvom, ki bodo na izdelku uporabljana, ciljni populaciji, kateri bo služil izdelek, in kakšen bo njegov postopek uporabe. 54
Dvanajst načel ergonomije:
1. Ohranjaj nevtralni položaj telesa.
2. Zmanjšaj uporabo mišične sile.
3. Ohranjaj vse lahko dosegljivo.
4. Zagotovi delo na primerni višini.
5. Zmanjšaj število ponavljajočih se gibov.
6. Zmanjšaj statično mišično delo.
7. Zmanjšaj točkovni pritisk na telo.
8. Omogoči zadosten manevrski prostor.
9. Predvidi mišični počitek.
10. Ohranjaj udobno delovno okolje.
11. Zagotovi razumljivost ukazov.
12.Zmanjšaj stres.55
53 Tjaša KERMAVNAR in Metoda DODIČ-FIKFAK, Oblikovanje po meri človeka, Ljubljana 2013, str. 10.
54 Prav tam.
55 Prav tam, str. 16–25.
Za pomoč pri načrtovanju izdelka ali delovnega mesta si največkrat pomagamo z
ergonomskimi načeli. 56 Načela lahko slabosti odpravijo takoj, za veliko večino dejavnikov pa so posledice opazne šele na dolgi rok.
1.5.1 SEDALNE POVRŠINE
Pri snovanju izdelkov s funkcijo sedenja moramo biti pozorni na dimenzije sedežnih garnitur.
Bistvene so višina, širina in globina
Glede na položaj sedenja na sedežni površini delimo tri različne položaje, in sicer:
– prednji položaj (trup uporabnika je nagnjen naprej – najmanj primeren), – srednji položaj (trup je poravnan, kot med stegni in hrbtenico je 90°) in – zadnji položaj (trup uporabnika je nagnjen nazaj).57
Slika 16: Prikaz možnih položajev sedenja.
56 Prav tam, str. 16.
57 Prav tam, str. 131.
Višina sedalnega dela naj nastopa na višini 35 cm–50 cm, pri čemer morajo stopala v celoti ostati na tleh. Širino sedalnega dela navadno prilagajamo glede na širino uporabnika, povprečna širina sedalne površine znaša 40 cm–56 cm.58
Slika 17: Vpliv višine sedeža na položaj medenice.
1.5.2 POVRŠINE ZA LEŽANJE
Na trgu nastopa veliko različnih dimenzij vzmetnic. Slaba lastnost nabora vzmetnic na trgu pa je ta, da na trgu ni univerzalnih mer za otroško vzmetnico, razvrščenih po različnih starostnih obdobjih prilagajanja ležišča uporabniku. Vzmetnice otroškega ležišča lahko naročimo samo po meri oziroma z namenom uporabe v prihodnosti, kjer v glavnem izberemo eno izmed univerzalnih mer. 59
58 Prav tam, str. 134.
59 Dimenzije vzmetnic – otroške vzmetnice po meri po ugodni ceni, Aniles, dostopno na
<http://www.aniles.si/dimenzije-vzmetnic> (2. 4. 2021).
Vzmetnice glede na velikost ležišča delimo v tri večje skupine:
Enojna postelja:
• 80 cm x 190 cm/200 cm,
• 90 cm x 190 cm/200 cm,
• 100 cm x 190 cm/200 cm.60
Dvojna postelja:
• 120 cm x 190 cm/200 cm,
• 140 cm x 190 cm/200 cm,
• 160 cm x 190 cm/200 cm.61
Zakonska postelja:
• 180 cm x 190 cm/200 cm,
• 200 cm x 200 cm.62
60 Prav tam.
61 Prav tam.
62 Prav tam.
2. SINTEZA
Pred oblikovanjem otroškega modularnega pohištva sem si zadal veliko izhodišč, ki jih bom poskusil vključiti v končno obliko izdelka. Izhodišča so zastavljena za pomoč pri doseganju zadanega cilja.
2.1 OPREDELITEV PROBLEMA
Želim zasnovati modularno otroško pohištvo, ki bi spreminjalo funkcije uporabe glede na željeno potrebo uporabnika. Po pregledu trga nisem zasledil rešitve, ki bi poizkušala povzemati oziroma povzemala faktorje, ki so pomembni za otrokov razvoj (igra, spanje, učenje – razvijanje motorike …).
2.2 OBLIKOVALSKA IZHODIŠČA
Slika 18: Concept map modularnega pohištva.
Oblikovati sem želel:
– otroško modularno pohištvo za potrebe v otroških sobah, – omogočiti dve ali več funkcij uporabe (mulftifunkcionalnost), – produkt enostaven za uporabo,
– pohištvo za otroke med prvim in desetim letom starosti, – produkt, ki bo rastel z uporabnikom,
– produkt kompatibilen z okolico, – produkt iz okolju prijaznih materialov,
– produkt, ki bo nudil serijo variacij (modularni sistem), – pohištvo s prvinami modernizma in minimalizma.
2.3 UPORABNIŠKI SCENARIJ
Odločil sem se oblikovati otroško pohištvo, ki bo s svojo modularnostjo otroku zadovoljevalo potrebe od prvega do desetega leta starosti. Zamislil sem si pohištveni kos, ki bo lahko
uporabljen kot mobilna in tudi kot nepremična mobilna enota, hkrati pa bo zavzemal funkcije sedenja, ležanja, možnosti postavitve v enoto za učenje, igro oziroma enoto za shranjevanje.
Ideja temelji na snovanju večnamenskega pohištvenega eksponata, ki bo lahko služil tudi kot okrasno oziroma dopolnilno pohištvo.
2.4 MOODBOARD
Slika 19: Moodboard modularnega pohištva.
3. KONCEPTUALNA FAZA
3.1 PRVE IDEJNE ZASNOVE – PRVA FAZA
Po zaključenem nalitično-teoretičnem delu sem se začel ukvarjati s skiciranjem oziroma snovanjem oblik mojega modularnega sistema. V mislih sem imel modul, ki izhaja iz osnove forme kroga, ki sem ga z odvzemanjem elementov spremenil v polkrožno obliko. S prvimi idejnimi zasnovami sem želel prikazati čistost oblik, ki nagovarja na možnosti večnamenske uporabe s še ne razdelanimi možnostmi spajanja.
Slika 20: Skice idejnih zasnov 1.
Prvotno idejo modula sem sprva poskušal nadgraditi z dodajanjem novih fiksnih in prilagodljivih elementov, ki bi prvotni zasnovi omogočali več funkcionalnosti glede na željeno rabo elementa. V tem koraku sem si zadal približne dimenzije modula, ki sem jih v nadaljevanju spreminjal in nadgrajeval glede na funkcije, ki jih bo modul nudil.
Slika 21: Skice idejnih zasnov 2.
Sledil je nadaljnji razvoj koncepta na podlagi vključevanja predelnih sten, ki s svojo
prisotnostjo nudijo številne nove uporabe. Nadgradnja koncepta je sledila na podlagi prenosa idej iz papirja v 3D modelirnik, kjer sem zaradi meni osebno boljše in lažje prostorske percepcije idejo nadgrajeval.
Slika 22: Skice idejnih zasnov 3.
3.3 NADGRADNJA KONCEPTA – DRUGA FAZA
Pri nadgradnji konceptualne ideje sem se začel ukvarjati z modeliranjem in iskanjem novih možnosti spajanja. S skicami sem želel prikazati možnosti estetske in funkcionalne vrednosti produkta – z dodajanjem rastrov različnih dimenzij.
Slika 23: Skice konceptualnih zasnov.
Skozi načrtovanje produkta sem poizkušal razviti več različnih kombinacij postavitev z načinom spajanja s pomočjo utorov v modulu. Prvotno sem razvil samo en modul, ampak zaradi onemogočanja vseh zastavljenih funkcij sem naknadno razvil dodatna modula različnih dimenzij. Nekatere rešitve vsebujejo oblazinjene predele zaradi udobja uporabnikov.
Slika 24: Vizualizacije konceptualnih modelov.
Slika 25: Vizualizacija: Prikaz spajanja konceptualnih rešitev – utori.
4. PREDSTAVITEV KONČNE REŠITVE – TRETJA FAZA
4.1 ZASNOVA MODULOV
Serija pohištva obsega dva modula različnih dimenzij, ki izhajata iz polkrožne oblike. Mere modulov temeljijo na razmerju 1 : 2 (veliki modul : mali modul), saj tako z manjšim
modulom omogočamo nizanje enot v vertikalni smeri z željo po doseganju enakih višine velikega modula. Zasnova oblike zajema rastre, ki imajo tako estetsko kot tudi funkcionalno vrednost. Vse rešitve vsebujejo oblazinjene predele za večjo udobnost pri uporabi. Ko blazine niso nameščene na module, se lahko uporabljajo kot igralne/sedežne površine.
Vsi leseni deli končne rešitve so narejeni iz krivljene vezane plošče, ki jih s pomočjo CNC odrezovanja obdelamo in pridobimo željene rastre in luknje za nudenje spojev.
Slika 26: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – zasnova modulov.
Na manjše module so nameščeni gumijasti predeli, ki lahko služijo kot držala oziroma zaščita pred uničenjem talnih površin.
Slika 27: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – materiali.
Slika 28: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve –prikaz možnih višin predelnih sten.
4.2 POVEZOVALNI ČLENI/SPAJANJE
Za omogočanje povezljivosti in sestave elementov modulov tako v horizontalni kot tudi v vertikalni smeri sem izhajal iz veznih elementov, ki jih najdemo na obstoječem trgu. Tako sem prišel do treh različnih rešitev, ki temeljijo na načinu vtikanja in zatikanja z namenom fiksacije vstavljenih elementov.
Mozniki služijo povezovanju modularnih enot tako v horizontalni kot tudi vertikalni smeri, u- profili pa služijo predvsem fiksaciji vertikalnih stranic in predelnih sten. Mozniki s čepom s pomočjo vijaka nudijo bolj močan spoj, saj se jekleni del moznika z zatiskanjem vijaka razširi in s tem omogoči boljši oprijem.
Slika 29: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – vezni elementi.
4.3 KONČNE REŠITVE PRODUKTA
4.3.1 DELITEV PRODUKTOV GLEDE NA STAROSTNA OBDOBJA OTROK
Slika 30: Vizualizacije: Delitev produktov glede na starostna obdobja otrok.
4.3.2 VIZUALIZACIJE
MALA IN VELIKA STAJICA
Stajice so sestavljene iz dveh osnovnih in enega vmesnega dela. Z različno postavitvijo modulov in dodajanjem vmesnega modula tako omogočamo širitev oziroma povečavo stajice.
Površino stajice lahko nastavimo na tri različne višine. V notranjost je umeščena oblazinjena površina, na rob stajice pa je nameščen plastični u-profil, ki otrokom zagotavlja večjo varnost.
Slika 31: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – mala in velika stajica.
Slika 32: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – prikaz možnih višin podloge stajice.
OTROŠKI GUGALNIK
Otroški gugalnik je sestavljen iz malega modula, na katerega lahko s pomočjo u-profila nameščamo stranske predelne stene. Možna je uporaba gugalnika s predelnimi stenami in blazinami kot tudi brez njih.
Slika 33: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – otroški gugalnik.
IGRALNI KOTIČEK – OGRADA IN TUNEL
Mali moduli ponujajo sestavo v igralni kotiček in tunel različnih dimenzij, obe rešitvi temeljita na motoričnem razvoju otrok.
Slika 34: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – ograda in tunel.
PRUČKA IN GUGALNICA
Mali moduli so uporabljeni kot samostojna enota v primeru pručke, gugalnice in gugalnika.
Slika 35: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – pručka in gugalnica.
MODULARNA OMARA
Omogoča sestavljanje malih modulov v vertikalni smeri – spojeni so s pomočjo moznikov.
Slika 36: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – modularna omara.
VMESNI MODUL KOT MIZA/PREVIJALNA MIZA IN STOL
Slika 37: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – vmesni modul kot miza/previjalna miza in stol.
VELIKA MIZA IN STENSKA DESKA
Celota zavzema štiri male in en velik modul, na katere je s pomočjo moznikov pritrjena delovna površina. Delovno površino lahko uporabimo tudi kot stensko desko ali igralni prostor.
Slika 38: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – stenska deska/delovna površina.
Slika 39: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – velika miza A.
Slika 40: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – prikaz spajanja delovne površine 1.
Slika 41: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – velika miza B.
Slika 42: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – prikaz spajanja delovne površine 2.
Slika 43:Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – stenska deska kot igralna površina.
VIZUALIZACIJA V PROSTORU
Slika 44: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – končna rešitev v nevtralnem prostoru.
Slika 45: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – končna rešitev v barvitem prostoru 1.
Slika 46: Vizualizacija: Predstavitev končne rešitve – končna rešitev v barvitem prostoru 2.
4.4 SWOT ANALIZA
Prednosti:
• modularnost,
• trajnost materialov,
• večnamenska uporabnost.
Priložnosti:
• uporaba produkta v izobraževalnih ustanovah,
• omogočanje funkcij uporabe starejšim uporabnikom.
Slabosti:
• nudenje modulov v samo dveh različnih dimenzijah,
• omejeno število kombinacij uporabe.
Nevarnosti:
• preobremenitev materiala.
5. ZAKLJUČEK
Industrijski oblikovalci smo ljudje, ki opravljamo svoj poklic z namenom prilagajanja izdelkov antropometrijskim in ergonomskim načelom uporabnikov z namenom dodajanja estetske, funkcionalne in po potrebi emocionalne vrednosti končnim produktom.
Razvil sem produkt, ki na podlagi vključevanja modularnosti ponuja različne možnosti
uporabe in sestavljivosti glede na željeno funkcijo uporabe. Z integracijo pohištvenih trendov, obstoječih veznih elementov in uporabo trajnostnih materialov pri načrtovanju produkta menim, da sem tako zadovoljil širši spekter uporabnikov. Na podlagi ohranjanja prvotno zastavljenih izhodišč in upoštevanja mnenj analizirane skupine uporabnikov v povezavi z željenimi rešitvami opaženih problemov mislim, da sem dosegel zastavljene cilje. Načrtovani moduli ponujajo veliko možnosti sestav in prilagajanje uporabe glede na želje trenutnih potreb uporabnika. Modula sta zasnovana kot pohištvena elementa, obenem nam s svojo dodano estetsko vrednostjo nudita možnost uporabe kot dopolnilno oziroma okrasno pohištvo.
