Blaž Mesec
MIKRO, MEZO, MAKRO: EKSPANZIJA, INTEGRACIJA IN SPECIFIČNOST SOCIALNEGA DELA
Zgodilo se je, d a je n a r o č n i k (neko d r u ž b e n o telo) naročil p r i r a z i s k o v a l n e m inštitutu, ki ga sestav
ljajo znanstveniki-sociologi, raziskavo, k a t e r e izid naj bi bili m e t o d i č n i s t a n d a r d i za p r a k t i č n o social
n o delo v centrih za socialno delo. Sociologi-teore- tiki naj bi izdelali k a t a l o g n a l o g socialnega dela v centrih za socialno delo. To je t a k o , kot bi naročili biološkemu inštitutu, naj izdela p o s t o p k e in merila za izvajanje operacij srca n a k a r d i o l o š k i kliniki.
Ni m o g o č e reči, d a se biologija n e s p o z n a n a delo
vanje človeškega telesa, gotovo p a ne m o r e pred
pisovati p o t e k a k i r u r š k i h intervencij. To slednje se v m e d i c i n i n e dogaja, o n o p r v o se v socialnem delu dogaja. Avtonomija in specifičnost socialnega dela nista s a m o u m e v n i . Avtonomija ni samoumev
na, se n e spoštuje, ker specifičnost socialnega dela kot s t r o k e in kot vede ni s a m o u m e v n a .
E K S P A N Z I J A
Socialno d e l o se je p r i n a s in v svetu v p r e t e k l e m stoletju (ki p o m e n i , če g l e d a m o svet v celoti, tudi p r i b l i ž n o razvojno d o b o s t r o k o v n e g a socialnega d e l a in p o s e b n e g a i z o b r a ž e v a n j a z a s o c i a l n e delavce) k o n t i n u i r a n o razvijalo, se t e o r e t s k o in s t r o k o v n o poglabljalo in institucionalno širilo. To velja (v p o l krajšem o b d o b j u ) tudi za n a s . Tega niti ni t r e b a o b š i r n e j e d o k a z o v a t i ; dovolj b o , če o m e n i m o le nekaj vidikov e k s p a n z i j e .
• O s n o v a širjenja s t r o k e je širjenje socialne p r o b l e m a t i k e in javne p o z o r n o s t i do socialne pro
b l e m a t i k e . Najbolj očitna p o d r o č j a p r o b l e m a t i k e so pri n a s b r e z p o s e l n o s t , »nova revščina«, odvis
n o s t o d a l k o h o l a in drog, nasilje, p o s e b e j s p o l n o nasilje, o d n o s i v d r u ž i n i , p o m o č i p o t r e b n i stari.
M o č n o se je povečala p r i s o t n o s t socialne proble
matike v medijih, n e le v obliki stvarne o b r a v n a v e , ki je p o g o s t o n e s t r o k o v n a in senzacionalistična,
a m p a k tudi v oblikah, ki sodijo v »fikcijo«, v umet
niško o b d e l a v o (npr. T V filmi in n a d a l j e v a n k e ) . Veliko so k vidnosti socialne p r o b l e m a t i k e prispe
vale k a m p a n j e za uveljavljanje človekovih pravic, za večanje s t r p n o s t i , k i j e o m o g o č i l o s a m o r a z k r i - vanje » d r u g a č n i h « , njihovo pojavitev n a javni sceni in s t e m večjo v i d n o s t njihovih p r o b l e m o v .
• Te pojave in ta razvoj je spremljal n a s t a n e k novih u s t a n o v in organizacij, t a k o vladnih kot ne
vladnih. Ustanovljeni so bili vladni u r a d i in agen
cije: za d r o g e , za e n a k e m o ž n o s t i , za m l a d i n o , za i n v a h d e in b o l n i k e . Razširila se je obstoječa m r e ža z a v o d o v in d r u g i h institucij n a p o d r o č j u javne sociale. U s t a n o v l j e n a je bila Socialna z b o r n i c a , centri so se povezali v S k u p n o s t centrov za social
n o d e l o , zavodi v S k u p n o s t socialnih zavodov.
Spremljali s m o l a h k o velik r a z m a h organizacij za s a m o p o m o č najrazličnejših s k u p i n , m n o ž e n j e in
validskih, h u m a n i t a r n i h in d o b r o d e l n i h organiza
cij. Pojavile so se i z p o s t a v e m e d n a r o d n i h organi
zacij. Šola za socialno delo je vzpostavila viso
košolski p r o g r a m in p o d i p l o m s k i študij; m o č n o se je povečalo število rednih in izrednih študentov.
• Z a r a d i vsega tega se je p o v e č a l o z a n i m a n j e za študij socialnega dela in so se v s p l o š n e m pove
čale zaposlitvene m o ž n o s t i socialnih delavcev, če
p r a v je zaposlovanje n a n e k a t e r i h t r a d i c i o n a l n i h področjih o m e j e n o . Visoka i z o b r a z b a je te m o ž n o sti še povečala, saj o m o g o č a zaposlovanje tudi n a d r u g i h p o d r o č j i h , zunaj ožje p o j m o v a n e g a so
cialnega dela. Socialni delavci se pojavljajo tako n a p o d r o č j i h zunaj »sociale« kot tudi n a višjih r a v n e h v d r ž a v n i upravi, nevladnih organizacijah in politiki.
• Č e t r t a oblika širjenja - ta n a s v nadaljevanju najbolj z a n i m a - je širjenje p o d r o č i j s t r o k o v n e g a znanja, p o j m o v n e g a o b s e g a s t r o k e . To širjenje je najočitnejše, če p o g l e d a m o p r e d m e t n i k e šol za socialno d e l o . O d s e z n a m a petnajstih p r e d m e t o v
višje šole s m o prišli n a s e z n a m več ko 4 0 pred
m e t o v visoke šole - o d 1.000 u r snovi n a 3 . 0 0 0 ur; ta s e z n a m se n a t o še razširi s p r e d m e t i podi
p l o m s k e g a študija.
• Socialno delo je doživelo še d r u g e vrste eks
p a n z i j o , bolje invazijo, ki je d r u g e stroke niso do
živele. K e r socialni delavci-praktiki v večjem delu E v r o p e niso imeli u n i v e r z i t e t n e i z o b r a z b e , niso mogli p o u č e v a t i svoje stroke kot univerzitetni uči
telji, temveč so bili v p r o c e s izobraževanja bodočih socialnih delavcev vključeni le v ( p o s t r u k t u r i p r o g r a m a in zahtevanih kvalifikacijah) podrejenih vlogah učiteljev veščin, so p o u č e v a n j e teorije so
cialnega dela kot d o b r o d o š l o p o d r o č j e zaposlo
vanja prevzeli strokovnjaki drugih strokovnih pro- v e n i e n c . N e k a t e r i m e d njimi so se s č a s o m zelo d o b r o seznanili s socialnodelavsko s t r o k o in so svojo učiteljsko vlogo upravičili, drugi p a so kot učitelji socialnega dela vztrajali p r i k o n c e p t i h ma
tičnih strok, jih vsiljevali s o c i a l n e m u delu in m n o žili osnovne nesporazume (po Liissiju) glede nara
ve socialnega dela. Prenizke formalne kvalifikacije socialnih delavcev (in seveda tudi njihova dejansko p r e š i b k a t e o r e t s k a r a z g l e d a n o s t ) so upravičevale d o t o k kvalificiranih učiteljev iz d r u g i h m a t i č n i h strok in ved, ki so z uveljavljanjem k o n c e p t o v svo
jih matičnih strok n a m e s t o razvijanja generičnega socialnega dela p r e p r e č e v a l i v s t o p socialnodelav- skih izkušenj v t e o r e t s k o polje v e d e o s o c i a l n e m delu. Izkušnje socialnih delavcev so bile zanje ire
levantne ali celo škodljive, b a n a l n e , drobnjakarske in n a z a d n j a š k e . Tako se je vse skupaj zavrtelo v z a č a r a n e m k r o g u stagniranja v e d e o socialnem delu in s t r o k o v n e n e k o m p e t e n t n o s t i . M e d t e m ko z d r a v n i k e poučujejo zdravilstvo p r e t e ž n o zdrav
niki, ki zdravijo, sestavljajo učiteljstvo n a šolah za socialno delo v E v r o p i p r e t e ž n o strokovnjaki d r u g i h strok. N i s m o še slišali, da bi v m e d i c i n i prirejali l o č e n e k o n g r e s e zveza učiteljev medicine (ali zveza m e d i c i n s k i h fakultet) in zveza zdrav- nikov-praktikov. N a p o d r o č j u socialnega dela v Evropi p a je še v e d n o t a k o , d a i m a m o p o s e b n o organizacijo učiteljev o z i r o m a šol ( E v r o p s k a zve
za šol za socialno delo) in p o s e b n o organizacijo socialnih delavcev ( E v r o p s k a zveza socialnih de
lavcev). P o k a z a n a je bila volja d o s p r e m e m b , a s p r e m e m b ni. G l e d e tega je položaj v Sloveniji z g l e d n o d r u g a č e n in izgledi za u t r d i t e v g e n e r i č n e v e d e o s o c i a l n e m delu d o b r i .
K a k š n e so p o s l e d i c e te ekspanzije za s t r o k o ? Posledice so pozitivne in negativne. Pozitivna po
sledica je uveljavitev s t r o k e , večanje njene d r u ž
b e n e moči. S t r o k a je osvojila nova p o d r o č j a , se razširila z novimi v s e b i n a m i in dvignila r a v e n p e d a g o š k e g a in z n a n s t v e n o r a z i s k o v a l n e g a dela.
I n s t i t u c i o n a l n o se je o k r e p i l a , zvišal se je njen formalni d r u ž b e n i status. Z ustanovitvijo fakultete si k o n č n o p r i b o r i p o v s e m e n a k o p r a v e n p o l o ž a j znotraj u n i v e r z e , o d p a d e j o zadnje formalne ovire za n o r m a l n o delovanje raziskovalno-pedagoške vi
sokošolske ustanove, o d p r e se m o ž n o s t doseganja najvišjih z n a n s t v e n i h kvalifikacij v m a t i č n i vedi socialnega dela. T e m u sledijo d r u g i u g o d n i učinki za krepitev d r u ž b e n e moči stroke, njenih institucij in p o s a m e z n i h strokovnjakov-socialnih delavcev.
H k r a t i ima lahko t a k razvoj n e g a t i v n e posle
dice z a p o j m o v n o e n o t n o s t in p o v e z a n o s t stroke, to p a l a h k o v z v r a t n o vpliva n a nižanje njenega u g l e d a in m o č i . Povečala se je h e t e r o g e n o s t poj
mov, teorij in pristopov in njihova p o j m o v n a n e p o v e z a n o s t ; p r e p l e t a j o se pojmi a n t r o p o l o g i j e , dis- k u r z o v d r u ž b e n i h gibanj, komunikologije, organi
zacijskih ved, politologije, sociologije, študija spo
lov itn. Socialno delo naj bi spet o b s e g a l o p i s a n o p a l e t o različnih p r a k s , o d dela s p r i m e r i v c e n t r u za socialno delo p r e k vodenja organizacij d o poli
tičnega udejstvovanja. S o o č a m o se z n e v a r n o s t j o izgube o s n o v n e p o j m o v n e e n o t n o s t i in specifič
nosti s t r o k e , njene o s n o v n e u s m e r j e n o s t i . Ponov
n o se zastavlja vprašanje identitete socialnega dela in njegove specifičnosti.
O ekspanziji socialnega dela si s p o s o d i m o še naslednjo misel iz Liissija:
»Ekspanzija socialnega dela«, kot to imenuje D o o r n [ 1 9 7 1 : 7 3 ] , grozi, d a b o sploh uničila identiteto socialnega dela. Ta pisec vidi popol
n o m a pravilno (že leta 1 9 6 5 ) , k a k o naj bi se teorija v osnovi soočila s to n e v a r n o s t j o : »Rav
n o če se t r u d i m o , d a bi bolj n a t a n č n o izrisali p o k H c n o p o d o b o s o c i a l n e g a delavca, l a h k o z a i d e m o v n e v a r n o s t , d a bi v t e m prizadevanju upoštevali vse m o g o č e o b r o b n e funkcije ...
E d i n a p r a v a p o t , p o k a t e r i bi smeli, je p o t na
daljnjega razvijanja o s r e d n j e funkcije poklica socialnega delavca.« (Lussi 1 9 9 1 : 55.) Ekspanzija torej povečuje k o n c e p t u a l n o ranlji
vost s t r o k e , m e d t e m k o h k r a t i utrjuje d r u ž b e n o m o č poklica. Spoj teh dveh teženj je lahko kata
strofalen: vodi do nestrokovnega odločanja s pozicij moči. To s p o z n a n j e utrjuje u t e m e l j e n o s t n a š e g a ukvarjanja z v p r a š a n j e m specifičnosti in integra
cije teorije socialnega dela.
S P E C I F I Č N O S T
Specifičnost stroke, l a s t n a s t r o k o v n a d o k t r i n a in a r g u m e n t a c i j a so temelji njene avtonomije. Č e je v e d a o s o c i a l n e m delu n e p o v e z a n k o n g l o m e r a t tujih z n a n j in v r e d n o t , se lahko vanjo in v s t r o k o vtikajo vsi, o d k a t e r i h p r e p i s u j e m o . In k a r je p r a v t a k o p o m e m b n o , n i k o m u r n e m o r e m o dati nič svojskega, saj smo si vse sposodili. Interdisciplinar
nost je m o g o č a s a m o , če i m a m o svojsko disciplino, n e i n t e r d i s c i p l i n a r n e g a s p r i m k a ; s a m o svojska disciplina l a h k o sodeluje z d r u g o disciplino. Tudi glede specifičnosti i m a m o v stroki o d g o v o r , ki bi ga m o r a l i j e m a t i r e s n o .
L U S S I : S O C I A L N O S V E T O V A N J E JE S P E C I F I Č N O J E D R O
S O C I A L N E G A D E L A
Liissijev u č b e n i k s i s t e m s k e g a s o c i a l n e g a d e l a (Lussi 1991) je edina (piscu tega članka z n a n a ) k o h e r e n t n a teorija socialnega dela, ki je u s p e l a s c e l o t n o svojo r a z č l e m b o in a r g u m e n t a c i j o p r e p r i čljivo utemeljiti specifičnost stroke in njene teorije in ki n e p u š č a vtisa, d a bi bila zgolj adaptacija u č b e n i k a psihološkega svetovanja ali k o n g l o m e r a t poglavij različnih d r u g i h disciplin. To je p i s e c dosegel t a k o , d a je:
• razmejil socialno d e l o o d d r u ž b e n e (social
ne) dejavnosti in s o c i a l n o d e l o o d s o r o d n i h ved in s t r o k , ki ga z m o t n o vidijo k o t uveljavljanje njihovih, v s a k o k r a t specifičnih g e n e r i č n i h n a č e l ;
• opredelil specifično n a l o g o socialnega dela kot reševanje socialnih p r o b l e m o v , ki jih r a z u m e kot p r i k r a j š a n o s t k o n k r e t n i h o s e b p r i zadovolje
vanju temeljnih p o t r e b v njihovem o d n o s u z oko
ljem; reševanje v n a č e l u s funkcionalizacijo t e h o d n o s o v ;
• opredelil specifična sredstva socialnega dela, ki so: institucija, d e n a r in stvari, prostovoljni po
m o č n i k i , storitve, p r a v o , s t r o k o v n o z n a n j e , jezik in o s e b n o s t socialnega delavca;
• opisal specifične n a č i n e r a v n a n j a v social
n e m delu, ki so: svetovanje, pogajanje, interven
cija, z a s t o p a n j e , p r e s k r b a in skrbstvo;
• razčlenil in p o d r o b n o opisal številna m e t o d i č n a n a č e l a , ki jih deli n a k o n c e p t u a l n a n a č e l a , n a č e l a ravnanja in n a č e l a akceptiranja;
• t e m a t i z i r a l za n a š o sedanjo r a z p r a v o p o m e m b n o r a z l i k o m e d v s e b i n o svojske v e d e o socialnem delu in p r a k t i č n o dejavnostjo socialnih
delavcev; v e d a m o r a biti specifična in k o h e r e n t n a , delo je l a h k o h e t e r o g e n o , n a različnih p o d r o č j i h in r a v n e h in se nujno o p i r a tudi n a d r u g e v e d e .
O s n o v n i tezi tega n a z o r a sta:
• S o c i a l n o delo je s t r o k o v n o p o d r o č j e , ki se o d n a v a d n e »socialne dejavnosti« razlikuje p o specifični s t r o k o v n o s t i ljudi, ki delujejo n a t e m p o d r o č j u .
• S o c i a l n o delo je delo s p o s a m e z n i m pro
blemskim p r i m e r o m (ne s p o s a m e z n o osebo!), kar je središče socialnega dela in se - če u p o š t e v a m o s a m o o s r e d n j e in bistveno - v temelju ujema s
»socialnim svetovanjem«.
Socialno svetovanje b o m o imenovali tisto, k a r se dogaja v središču p o k l i c n e g a p o d r o č j a so
cialnega dela, to je delo n a p o s a m e z n e m p r o b l e m s k e m p r i m e r u . (Lussi 1 9 9 1 : 52.)
il-
V vlogi strokovnjaka, ki o b r a v n a v a t a k o o p r e deljen socialni p r o b l e m , je socialni delavec nena
domestljiv. K o t vodja socialne službe ali n e v l a d n e organizacije, tudi m e d n a r o d n e , p a je očitno n a d o - mestljiv - o t e m se p r e p r i č a m o , če p o g l e d a m o s t r u k t u r o direktorjev c e n t r o v za socialno delo p o s t r o k a h , ki jim p r i p a d a j o , s t r u k t u r o vodij nevlad
nih organizacij n a p o d r o č j u sociale ali s t r o k o v n o p r i p a d n o s t vodij d r u ž b e n i h gibanj. V teh v l o g a h so socialni delavci v manjšini, saj jih je m o g o č e zadovoljivo opravljati tudi b r e z specifičnega zna
nja iz v e d e o s o c i a l n e m delu.
To - če u p o r a b i m o Liissija - ni n e n o r m a l n o stanje, č e p r a v bi si m o r d a z vidika uveljavljanja stroke želeli, d a bi bilo n a teh m e s t i h več socialnih delavcev. Z a s a m o s t r o k o to ni n u j n o . Te vloge so z vidika socialnega dela k o t n e p o s r e d n e g a dela z ljudmi v stiski periferne in n e zahtevajo specifičnih socialnodelavskih veščin, z a t o r e j jih l a h k o oprav
ljajo t u d i s t r o k o v n j a k i iz d r u g i h s t r o k . K o si p r i z a d e v a m o , da bi bilo tudi n a teh vodilnih mestih več socialnih delavcev in s t e m n a m e n o m dviguje
m o stopnjo njihove i z o b r a z b e (visoka s t r o k o v n a , univerzitetna), d o d a j a m o p r a v z vidika socialnega dela nespecifične v s e b i n e , z n a n j a d r u g i h strok, n a p r i m e r organizacije in m e n e d ž m e n t a . S t e m s a m o p o t r j u j e m o , d a znanje za te vloge ni speci
fično s o c i a l n o d e l a v s k o z n a n j e .
Tudi v nadaljevanju svojega o p r e d e l j e v a n j a specifičnosti s t r o k e n a s Lussi raz-očara, v z a m e n a m iluzijo, v e n d a r nas napelje k diferenciranemu razmišljanju, saj z a n i k a , da bi bila s k u p i n s k o delo in s k u p n o s t n o delo specifični za socialno d e l o .
Lussi pravi: ; K o t r d i m o , d a je socialno svetovanje, ki ga
r a z u m e m o kot socialno delo s p o s a m e z n i k o m , k a r s a m o središče socialnega dela, t r č i m o o b desetletja s t a r o d o g m o teorije socialnega dela - d o g m o o trojici klasičnih m e t o d socialnega dela, p o kateri se socialno delo deli n a tri e n a k o p o m e m b n a in e n a k o specifično socialnodelav- ska p o d r o č j a : socialno p o m o č p o s a m e z n i k u , socialno s k u p i n s k o delo in s k u p n o s t n o d e l o . Če si to s h e m o p o d r o b n e j e o g l e d a m o , b o m o h i t r o ugotovili, d a n e vzdrži. (Lussi 1 9 9 1 : 52.) Po Liissiju n e s k u p i n s k o n e s k u p n o s t n o delo n e s p a d a t a v s r e d i š č e socialnega dela v ožjem p o m e n u . T e m u se - k e r s m o živeli v d r u g a č n i veri - č u d i m o , a r g u m e n t p a je p r e p r o s t : s k u p i n s k o delo l a h k o izvajajo (in ga izvajajo) tudi strokovnjaki drugih strok, pedagogi, psihologi, sociologi in dru
gi, ki se zanj u s p o s o b i j o ; d a bi ga izvajali, jim ni t r e b a imeti p o s e b n e u s p o s o b l j e n o s t i za socialno delo. Lussi pravi, d a sicer obstaja p o s e b n o »so
cialno s k u p i n s k o delo«, to je d e l o s klienti social
nih služb, v e n d a r , t a k o lahko s k l e p a m o iz celote njegovega pojmovanja, je za vodenje t e h s k u p i n p o m e m b n e j š e znanje o skupinski d i n a m i k i kot znanje o delu s temi klienti n a način socialnega svetovanja. P o d o b n o velja za s k u p n o s t n o d e l o .
Po B o e r u [ 1 9 7 0 : 101], k a t e r e g a uvod v teorijo in p r a k s o s k u p n o s t n e g a d e l a je še v e d n o t e m e l j n o d e l o , »gotovo ni m o g o č e reči, d a je p r o c e s s k u p n o s t n e g a dela v e d n o tudi izključno p r o c e s socialnega dela. Socialno delo je le e n o o d mnogih področij, pri katerih se ( s k u p n o s t n o delo) l a h k o u p o r a b l j a in tudi se u p o r a b l j a « . (Lussi 1 9 9 1 : 53.)
Razvijanje s k u p n o s t i in d r u g a opravila in vloge v tem okviru sestavljajo p o s e b n o s t r o k o , za k a t e r o se lahko u s p o s o b i j o p r i p a d n i k i različnih d r u g i h strok, n e le socialni delavci. O b s t a j a p a t u d i »so
cialno s k u p n o s t n o d e l o « , delo p r i vzpostavljanju socialnih u s t a n o v in organizacij v s k u p n o s t i .
Pri t e m p a je s a m o cilj specifično socialno- delavski, n e p a tudi m e t o d i k a . O r g a n i z a t o r j i , načrtovalci, svetovalci najrazličnejših vrst po
klicev izvajajo s k u p n o s t n o delo n a t a n k o t a k o kot socialni delavci in socialni p e d a g o g i . (Lussi 1 9 9 1 : 5 4 . )
Lussi tu j a s n o p o v e , d a cilj (tj., v r e d n o t a ) ni dovolj za o p r e d e l i t e v specifičnosti. Stremljenje k istim v r e d n o t a m ni z a d o s t e n a r g u m e n t za poveza
nost n e p o v e z a n e g a in nepovezljivega. » V dosedanjih izvajanjih s m o dovolj j a s n o poka
zali, d a je socialno delo dejansko več kot samo socialno svetovanje in d a o b s e g a p o m e m b n a periferna p o d r o č j a ter t e k o č e p r e h a j a v social
n o p e d a g o g i k o . Prav t a k o p a s m o p o k a z a l i , d a je nujno p o t r e b n a redukcija, k o n c e n t r a c i j a n a o s r e d n j e , če h o č e m o oblikovati p r a k t i č n o teo
rijo socialnega dela. (Lussi 1 9 9 1 : 5 5 , p o u d a r e k naš.)
Lussi torej razlikuje m e d osrednjim p o d r o č j e m stroke in njenimi perifernimi področji. To razliko
vanje v s e k a k o r u s t r e z a dejanski p o k r i t o s t i različ
n i h vlog n a p o d r o č j u socialnega dela, o d k a t e r i h so n e k a t e r e t a k e , d a jih m o r a j o z a s e d a t i socialni delavci, d r u g e p a t a k e , d a jih l a h k o z a s e d e j o tudi strokovnjaki d r u g i h profilov. To pelje k d r u g e m u razlikovanju - m e d p o d r o č j e m , za k a t e r e g a l a h k o razvijamo specifično socialnodelavsko teorijo, in p o d r o č j i , ki se opirajo (delno ali v celoti, l a h k o ali nujno) n a teorije d r u g i h ved.
P r v o razlikovanje temelji n a p o m e n u d e l o v n e n a l o g e , n a p r i o r i t e t i cilja, rešiti socialni p r o b l e m , ublažiti človeško stisko v p l e t e n i h o s e b , zagotoviti zadovoljevanje njihovih temeljnih p o t r e b . D r u g e naloge, kot so n a p r i m e r funkcionaliziranje social
n e službe, občinske uprave, u p o r a b n i š k e organiza
cije, izboljšanje z a k o n o d a j e , so z vidika socialnega dela s e k u n d a r n e , torej n a njegovih p e r i f e r n i h de
lovnih o b m o č j i h .
D r u g o razlikovanje temelji n a u p o r a b n o s t i teorij d r u g i h v e d za s o c i a l n o d e l o . S o c i a l n o delo lahko in m o r a razviti svojo specifično teorijo t a m , k a m o r teorije d r u g i h ved n e sežejo. Z izključno r a b o pojmovnega a p a r a t a psihološkega svetovanja ali terapije in b r e z u p o š t e v a n j a specifičnih sred
stev in načinov ravnanja socialnega dela ni m o g o če rešiti socialnega p r o b l e m a . Prav t a k o t a k e g a p r o b l e m a ni m o g o č e rešiti s a m o z u p o r a b o socio
loških ali organizacijskih k o n c e p t o v .
Lüssijev o d g o v o r o specifičnosti s o c i a l n e g a dela je torej: obstaja specifična v e d a o s o c i a l n e m delu kot delu na p o s a m e z n e m p r o b l e m s k e m pri
m e r u z vsemi u d e l e ž e n c i p r o b l e m a , to je, o social
n e m delu kot s o c i a l n e m svetovanju. Le s o c i a l n o svetovanje je p o v s e m specifično za to s t r o k o , spe
cifično p o ciljih in m e t o d a h , vsi drugi pristopi niso
specifični (ali p a so to le d e l n o , p o e n e m kriteriju - p o ciljih, n e p a m e t o d a h ) in jih uporabljajo in p r o u č u j e j o t u d i d r u g e s t r o k e . Specifična in avto
n o m n a je s a m o teorija socialnega dela kot social
n e g a svetovanja o b p o s a m e z n e m p r o b l e m s k e m p r i m e r u . To je posebna veda, ki se povezuje z dru
gimi v e d a m i . Ta v e d a in ta s t r o k a sta specifični in n a n j u n e m »ozemlju« so socialni delavci n e n a d o mestljivi. To v e d o velja razvijati.
I N T E G R A C I J A Z N A N J A
Če je t a k o , če ima Lussi prav, je vprašanje o inte
graciji z n a n j , ki jih p o t r e b u j e socialni delavec, r e š e n o . Lüssijeva teorija je že s a m a tak p o v e z a n k o r p u s m e t o d i č n e g a z n a n j a , ki je n e p o s r e d n o u p o r a b n o v p r a k s i . Če to v p r a š a n j e p o n o v n o zas
tavljamo, p o m e n i , d a n i s m o p o v s e m p r e p r i č a n i o t e m , d a i m a Lussi prav, ali p a se iz k a k š n e g a dru
gega razloga n e m o r e m o in n o č e m o sprijazniti z njegovim o d g o v o r o m . Najbrž b o veljalo to slednje.
N a v e d e m o lahko tri t a k e r a z l o g e :
• N a k a z a l i s m o že, d a se n a m je težko sprija
zniti z o d g o v o r o m , d a teorija skupinskega in skup- n o s t n e g a dela n e sodita k specifičnemu socialno- d e l a v s k e m u znanju, k e r sta t r a d i c i o n a l n o p r e d stavljeni kot e n a k o v r e d n i sestavni del triade »delo s p o s a m e z n i k o m , s k u p i n o , s k u p n o s t j o « , ki je p o tej p r e d s t a v i j e d r o v e d e o s o c i a l n e m delu. Doslej s m o sledili težnji, da bi v p r i z a d e v a n j u za dvig ravni i z o b r a ž e v a n j a za socialno delo p o d s t r e h o v e d e o s o c i a l n e m delu spravili vse, k a r je za so
cialno delo r e l e v a n t n o . V e d a o s o c i a l n e m delu se je t a k o razširila in razdelila n a v r s t o delnih disci
plin. Tako s m o počeli r a v n o tisto, k a r D o o r n v g o r n j e m n a v e d k u (po Lüssiju) odsvetuje. V težnji p o ekspanziji (po moči) s m o ogrozili specifičnost in s t e m legitimnost avtonomije. Tako s m o napih
nili b a l o n , d a se b o r a z p o č i l .
• Razvoj p o v s o d p o svetu g r e v s m e r i e k s p a n zije, tj., m n o ž e n j a vlog, ki jih opravljajo socialni delavci, in večanja različnosti z n a n j , ki napolnju
jejo u č b e n i k e socialnega dela, k a k o r tudi hierar- hiziranja p o d r o č i j v smislu delitve » m i k r o , m e z o , m a k r o « socialno d e l o . Kot b o m o videli, se pojav
ljajo t u d i i z r e c n i p o s k u s i , p o v e z a t i to z n a n j e . T e ž k o je v času ekspanzije sprejeti misel, d a je p o d r o č j e n a š e specifične e k s p e r t n o s t i precej ožje kot p o d r o č j e n a š e m o ž n e aktivnosti.
• Nazadnje so šla tudi razmišljanja pisca v pre
teklosti v s m e r i t a k e o p r e d e l i t v e socialnega dela.
ki bi bila specifična, a bi u p o š t e v a l a širok r a z p o n r a v n i in v l o g , ki jih l a h k o o p r a v l j a j o s o c i a l n i delavci.
Z a t o torej p o n o v n o zastavljamo v p r a š a n j e , ali je m o g o č e p o v e z a t i različna p o d r o č j a znanja za socialno delo in k a k o . P o u d a r j a m o , d a nas z a n i m a p o v e z a n o s t znanja, teorije, n e p r a k t i č n a sovisnost različnih s t r o k v s u b s i s t e m u »sociale«, ki je ne
d v o m n a , in iz tega izhajajoča z a h t e v a p o sodelo
vanju. S o d i m o , d a je specifičnost socialnega dela kot socialnega svetovanja ali dela n a p o s a m e z n e m socialnem p r o b l e m u dovolj d o b r o utemeljena. N e v e m o p a , ali je v e d a o socialnem delu kaj d r u g e g a , kaj več ali kaj širšega.
Najprej, kaj p r a v z a p r a v ž e l i m o p o v e z a t i ? Lahko si predstavljamo, d a je celotno p o d r o č j e n a š e g a z a n i m a n j a r a z d e l j e n o n a p o d p o d r o č j a , ki se v (treh) k o n c e n t r i č n i h k r o g i h oddaljujejo o d središča - socialnega svetovanja s specifično so
cialnodelavsko teorijo.
Lüssijevo d o p u š č a n j e p o s e b n e g a »socialnega«
s k u p i n s k e g a in »socialnega« s k u p n o s t n e g a dela (pri č e m e r sta s k u p i n s k o in s k u p n o s t n o delo širši področji) o m o g o č a , d a v drugi k r o g u m e s t i m o tudi
»socialno« administracijo, »socialni« m e n e d ž m e n t (v p o m e n u vodenja in upravljanja »socialnih« usta
n o v in organizacij - centrov, zavodov, organizacij u p o r a b n i k o v »sociale«), »socialno« k u l t u r n o delo ipd. - vse o m e j e n o n a p o d r o č j e »sociale«. Seveda je n e v a r n o , d a n a ta n a č i n p r e v e č r a z š i r i m o drugi k r o g . Obstaja tudi p o d r o č j e p r a v n i h ved, ki bi m u l a h k o rekli »socialno« p r a v o , v e n d a r je o č i t n o , d a je bližje p r a v u kot s o c i a l n e m u delu in d a sodi dlje od središča, v tretji krog. Kriterij, p o k a t e r e m s m o to presodili, je bil bližina ali oddaljenost od p r a v n e v e d e o z i r o m a o d socialnega svetovanja in njegove teorije. S teorijo socialnega svetovanja pri reše
vanju p r a v n i h v p r a š a n j si v »sociali« n e m o r e m o kaj dosti p o m a g a t i . To p a h k r a t i p o m e n i , da misli
m o , d a je teorija socialnega svetovanja bolj rele
v a n t n a pri s k u p i n s k e m in s k u p n o s t n e m delu, p a t u d i p r i u p r a v l j a n j u n a p o l j u , ki m u r e č e m o
»sociala«.
V tretji k r o g bi torej sodila p o d p o d r o č j a , ki se p r e t e ž n o opirajo n a d r u g e z n a n s t v e n e discipline, n e n a teorijo socialnega svetovanja, in ki jih ta teorija n i k a k o r n e m o r e zajeti, č e p r a v jim včasih p r i t a k n e m o naziv »socialno«: »socialno« p r a v o , ki je del p r a v n e v e d e , »socialna« politika, ki je kot proučevanje politik (saj n i m a m o več e n e s a m e socialne politike) del politologije. Seveda p a je s tega vidika p r o b l e m a t i č n a umestitev »socialnega«
m e n e d ž m e n t a v drugi k r o g , saj je bližje organiza
cijskim v e d a m kot s o c i a l n e m u svetovanju. V s a k a t a k a delitev je p a č n u j n o n e k o l i k o p o l j u b n a .
Ž e l i m o torej p o v e z a t i vse te r a z l i č n e ravni in p o d r o č j a (od k a t e r i h so m n o g a bližje m a t i č n i m v e d a m kot s o c i a l n e m u delu) v specifično v e d o o s o c i a l n e m delu. D a bi preverili tiho d o m n e v o o p o v e z a n o s t i t e h ravni in p o d r o č i j , s m o pregledali nekaj u č b e n i k o v socialnega dela, ki so r e l e v a n t n i za v p r a š a n j e integracije s o c i a l n o d e l a v s k e g a zna
nja: stari F r i e d l ä n d e r j e v u č b e n i k Metode social
nega dela, u č b e n i k Pincusa in M i n a h a n o v e , priroč
nik o okoljskem s o c i a l n e m delu a m e r i š k e g a p r o fesorja N e u g e b o r n a in p r e g l e d » m a k r o socialnega d e l a « p r a v t a k o a m e r i š k e g a avtorja B r u e g g e - m a n n a . Izidi n e k a ž e j o , d a bi se k o m u p o s r e č i l o prepričljivo povezati znanje za delo n a teh r a v n e h v s k l a d n o in svojsko teorijo.
F R I E D L Ä N D E R
F r i e d l ä n d e r j e v u č b e n i k m e t o d s o c i a l n e g a dela sestavljajo trije deli i z p o d p e r e s t r e h različnih avtorjev: d e l o s p o s a m e z n i k o m , s k u p i n s k o delo in s k u p n o s t n o d e l o .
Ti deli so postavljeni d r u g p o l e g d r u g e g a b r e z p o s e b n e g a utemeljevanja, d a sodijo s k u p a j , in b r e z p o s k u s a , d a bi n a š l i k a k š n a v s e m t r e m s k u p n a , povezujoča n a č e l a . O č i t n o je d o te raz
stave treh p r i s t o p o v ali t r e h ravni m e t o d prišlo z a r a d i n e k e tradicije, ki je n e p o z n a m o dovolj d o b r o in bi jo m o r a l i šele raziskati. P r e d t e m n e m o r e m o uvideti razlogov za t a k o nizanje in ga s p r e j m e m o kot čisto konvencijo: t a k o je z a t o , ker so se n e k o č tako dogovorili ali s ponavljanjem pra
kse n a to pristali. Prav m o g o č e je, d a je p r e d s t a v a , da so to trije deli enega telesa, k u l t u r n o specifična, n a t a n č n e j e a m e r i š k a . Pisci tega u č b e n i k a n a m torej n e dajejo a r g u m e n t o v za n o t r a n j o poveza
n o s t teh t r e h delov.
P I N C U S I N M I N A H A N
Knjiga teh dveh a m e r i š k i h piscev ( 1 9 7 3 ) je p r v i n a m z n a n i izrecni p o s k u s k o n c e p t u a l n e povezave t r a d i c i o n a l n i h t r e h delov socialnega dela (kar je p o s r e d n i d o k a z za prejšnjo n e p o v e z a n o s t , npr.
pri F r i e d l ä n d e r ju, Q E D ) .
O s n o v n a d o m n e v a p r i oblikovanju tega tečaja
[socialnega dela] je bila, da obstaja s k u p n o j e d r o pojmov, veščin, nalog in dejavnosti, ki so bistvene za p r a k t i č n o socialno delo ... Najin cilj je bil povezati te elemente v okvir ali m o d e l , ki bi p o s t a l r e f e r e n č n i okvir z a a n a l i z o in o b r a v n a v a n j e situacij, s k a t e r i m i i m a opraviti socialno d e l o . Tak okvir naj bi kot očitni odra
žal bistveno enotnost in kohezivnost te s t r o k e in dajal o s n o v o za p o k l i c n o i d e n t i t e t o ljudi, ki prakticirajo socialno d e l o . (Pincus, M i n a b a n
1 9 7 3 : xi, p o u d a r e k naš.)
Ta p o s k u s izhaja iz p o m e m b n i h p r e m i s , ki jim je t e ž k o o p o r e k a t i : d a se socialni delavec p r i reše
vanju socialnega p r o b l e m a sreča z različnimi ljud
mi, ki jih vključuje v svoje p r i z a d e v a n j e (ne dela s a m o »s p o s a m e z n i k o m « ) , d a se sreča z r a z l i č n o velikimi o d n o s n i m i sistemi (par, p o d s k u p i n a v d r u ž i n i , d r u ž i n a , vrstniki, šola itn.) n a različnih r a v n e h d r u ž b e n e s t r u k t u r e (vključevanje s k u p i n , institucij, organizacij), d a ureja povezave in o d n o se m e d sistemi (in ga ne zanimajo »elementi« siste
m o v kot taki), d a teorija socialnega dela n e temelji n a n o b e n i p o s e b n i psihološki ali sociološki teoriji ali usmeritvi, a m p a k n a jasni p r e d s t a v i o funkciji in n a m e n u s t r o k e ; d a ta s k u p n i m o d e l ni abstrak
t e n , a m p a k k o n k r e t e n , in n e » n a d m o d e l « , ki vključuje delo s p o s a m e z n i k o m , s k u p i n o in skup
nostjo, p a č p a reformulacija temeljnih načel social
nega dela - če n a v e d e m o le najvažnejše p o s t a v k e . V s e te p r e m i s e so vključene v p o z n e j š e Liissijevo pojmovanje teorije te s t r o k e .
Pri realizaciji t e h načel p a s t a P i n c u s in Mina- h a n o v a zašla p r a v tja, k a m o r nista h o t e l a - v abstrakcijo. Socialno delo pojmujeta kot » s m o t r n n a č r t e n p r o c e s spreminjanja« ( k o n c e p t o r g a n i z a cijske v e d e , ki je p r o u č e v a l a dejavnike, ki olajšu
jejo in otežujejo uvajanje s p r e m e m b v o r g a n i z a ciji). Kot veščine socialnega dela navajata p r e s o j o p r o b l e m o v , zbiranje p o d a t k o v , vzpostavljanje sti
kov, pogajanje za vzpostavitev delovnega o d n o s a , oblikovanje akcijskih sistemov in njihovo k o o r d i nacijo, vplivanje v s m e r i spreminjanja in k o n č e - vanje dela. Večji del knjige p o s v e t i t a t i s t e m u , k a r bi l a h k o imenovali pripravljalna dela: k o n c e p t u a - lizaciji različnih »sistemov« in vzpostavljanju in k o o r d i n i r a n j u »akcijskih sistemov«, tj., sistemov
» o s e b , ki so r e l e v a n t n e za p r o b l e m « ( p o Liissiju).
Kot m a č k a o k r o g vrele k a š e se vrtita o k r o g osred
nje n a l o g e - svetovalnih p o g o v o r o v , ki naj p r i p e ljejo k rešitvi socialnega p r o b l e m a - in se n a k o n c u s t e m sploh n e s p o p a d e t a . P r o b l e m se p o n j u n e m
reši »z izvajanjem vpliva«, tj., z indukcijo rešitve z nagrajevanjem in k a z n o v a n j e m d o l o č e n i h ve
denj, s p r e p r i č e v a n j e m , z u p o r a b o d o b r e g a o d n o sa in o d n o s n e dinamike ( t e m u posvetita e n o stran) ali s s p r e m e m b o okolja.
Skoraj p o p o l n o m a so p r e z r t e vse k o n k r e t n o s t i socialnega dela, ki jih n a j d e m o p o z n e j e pri Lüssi
ju: specifična sredstva socialnega dela, specifični načini ravnanja (razen pogajanja, ki so r e d u c i r a n a na pogajanje za vzpostavitev sodelovanja), števil
na m e t o d i č n a n a č e l a .
N j u n o delo je p o s k u s u p o r a b e socioloških in organizacijskih pojmov kot vodil za socialno delo.
Pri t e m so p o p o l n o m a s p r e g l e d a n i n a č e l a in veš
čine svetovanja. Socialno delo je r e d u c i r a n o n a
»organiziranje« in u p o r a b o t e h n i k organizacije in skupinskega dela. Z a t o je ta teorija n e z a d o s t n a kot navodilo za d e l o n a p o s a m e z n e m p r o b l e m s k e m p r i m e r u in kot p o v e z a n a teorija t r e h ravni socialnega dela.
.on N E U G E B O R E N a Novejša knjiga a m e r i š k e g a profesorja o okoljski
p r a k s i v d r u ž b e n i h s l u ž b a h ( 1 9 9 6 ) je i z r e c e n po
skus p o v e z a t i m i k r o in m a k r o p r a k s o socialnega dela.
M o d e l i generalistične p r a k s e so z o m e j e n i m u s p e h o m p o s k u š a l i p o v e z a t i m i k r o in m a k r o p r a k s o . R o t h m a n : p r a k t i k i , ki služijo zelo ran
ljivim p o p u l a c i j a m , p o t r e b u j e j o e k s p e r t n o s t
»na o b e h s t r a n e h psihološke ograje« [mišljena je ločnica m e d p o s a m e z n i k o m in njegovim okoljem], potrebujejo širši k o n t e k s t pri formu
liranju n a č r t o v služb. ( N e u g e b o r e n 1996: 14.) N e u g e b o r e n pravi: č e p r a v so p o d o b n o s t i m e d o b e m a r a v n e m a , je p o m e m b n a razlika v t e m , d a se m i k r o raven u s m e r j a k spreminjanju p o s a m e z nikov, m a k r o r a v e n p a k spreminjanju sistemov.
Ž e ta i z h o d i š č n a t r d i t e v je n e v z d r ž n a . N a l o g a so
cialnega dela ni spreminjanje p o s a m e z n i k o v v n a s p r o t j u s s p r e m i n j a n j e m sistemov.
Je reševanje socialnega p r o b l e m a z vsemi v p r o b l e m vpletenimi p o s a m e z n i k i , s k u p i n a m i in u s t a n o v a m i (sistemi) n a p o s e b e n način, ki je o p e r a c i o n a l i z i r a n v m e t o d i k i o z i r o m a teoriji social
nega svetovanja (socialnega dela). Če že g o v o r i m o o spreminjanju, p o t e m gre za spreminjanje od
nosov, k a r v e d n o p o m e n i o b o j e s t r a n s k o ali več
s t r a n s k o spreminjanje. To p o m e n i , d a je že temelj razlikovanja m e d m i k r o in m a k r o ravnijo (posa- meznik-sistem) trhel in d a je torej s a m o razliko
vanje teh d v e h ravni s p o r n o . V e n d a r se m o r a m o z a v e d a t i , d a je ta trhli temelj impliciran tudi v na
š e m d o s e d a n j e m razlikovanju m e d t e m a d v e m a r a v n e m a (ali t r e m i ) .
N e u g e b o r n o v a r a z p r a v a o o d n o s u m e d m i k r o in m a k r o ravnijo odkrije p o m e m b n o z a b l o d o , v k a t e r o n a s pelje t a k o p o i m e n o v a n j e . K a r imenu
j e m o m i k r o socialno d e l o , k e r p r i t e m z m o t n o mislimo delo s p o s a m e z n i k o m kot nečim majhnim v primerjavi z velikimi u s t a n o v a m i , tj., d e l o n a najnižji h i e r a r h i č n i ravni, je p o p o m e n u osrednje delo. V resnici bi m o r a l i razlikovati n e m e d »mi
k r o « , » m e z o « in » m a k r o « , a m p a k m e d neposred
nim delom z u d e l e ž e n i m i v p r o b l e m u , ki je e d i n o specifično in g e n e r i č n o s o c i a l n o delo in z a j a m e h k r a t i vse ravni, in posrednim, podpornim delom ( k a k r š n o je npr. vodenje u s t a n o v e , v kateri delajo tisti, ki delajo n e p o s r e d n o ) . Z a t o je r a b a p o j m o v m i k r o , m e z o , m a k r o s a m a p r o b l e m a t i č n a in v bistvu n e u s t r e z n a .
Lussi odriva razlikovanje m e d h i e r a r h i č n i m i r a v n m i stran o d središča tistega, kar želi definirati kot n a u k o socialnem delu: v delu n a p o s a m e z n e m socialnem p r o b l e m s k e m p r i m e r u so različne ravni (obstoja hierarhije oseba-skupina-organizacija n e z a n i k a ) p o v e z a n e . D e l a m o h k r a t i n a v s e h r a v n e h in to je e n o v i t o socialno d e l o . V sistemu udele
ž e n i h v s o c i a l n e m p r o b l e m u se p r e k p r e d s t a v n i k o v pojavljajo t u d i o r g a n i z a c i j e , t o r e j t u d i
» m a k r o sistemi«. Socialni delavec v svoji generični vlogi torej n e dela z » m a k r o sistemi« kot t a k i m i , t e m v e č s a m o kot z deli s i s t e m a u d e l e ž e n i h v p r o b l e m u . Razlikovanje m e d n e p o s r e d n i m d e l o m s s i s t e m o m u d e l e ž e n i h v p r o b l e m u in p o s r e d n i m p o d p o r n i m d e l o m je torej dosti bolj u s t r e z n o kot t e m e l j n o razlikovanje in p r a k t i č n a delitev dela.
N e u g e b o r e n navaja s k u p n a in p o s e b n a znanja in veščine različnih ravni socialnega dela. S k u p n a znanja so p o njegovem: intraorganizacijske sistem
ske teorije in teorije birokracije, interorganizacij- ski k o n c e p t i izmenjave (teorija izmenjave), teorije o d r u ž b e n i s t r u k t u r i in m o č i , teorije d r u ž b e n e g a spreminjanja. N a v e d i m o primer, s k a t e r i m u t e m e ljuje p o t r e b o p o teh znanjih. Socialna delavka upo
rabi r a z u m e v a n j e b i r o k r a t s k e s t r u k t u r e , d a priti
sne n a šolo, naj s p r e m e n i o d n o s d o u č e n k e , njene klientke. R a z u m e v a n j e delovanja šole kot hierar
hične organizacije je sicer p o t r e b n o , t o d a veščina socialnega dela se skriva v b e s e d a h »pritisne n a
šolo«. K a k o to n a p r a v i , d a b o »pritisk« u s p e š e n ? Ta veščina o s t a n e n e p r e p o z n a n a kot specifična veščina socialnega dela, kot p o s e b n i n a č i n dela.
Opisov tega načina n e n a j d e m o v sociološki litera
turi o d r u ž b e n i s t r u k t u r i in birokraciji, ker obvla
danje teh veščin ni sociologija. Različnim r a v n e m socialnega dela so p o t e m piscu n a p r e j s k u p n e socialnopolitične veščine: odločanje, pogajanje, z a s t o p a n j e , k a d r o v a n j e , vodenje, spremljanje.
Specifična p a so z n a n j a in veščine za delo s p o s e b n i m i kategorijami strank, ali, kot pravi Neu
g e b o r e n , z različnimi »ciljnimi s k u p i n a m i inter
vencij«: za delo z »individualnim u p o r a b n i k o m « so p o t r e b n a d r u g a znanja kot za delo s » s t r u k t u r o in politiko službe«. Če h o č e m o s p r e m e n i t i situa
cijo u p o r a b n i k a , m o r a m o pristopiti d r u g a č e , kot če h o č e m o s p r e m e n i t i politiko službe, ki priza
d e n e vse u p o r a b n i k e .
S k r a t k a , so p o s e b n a znanja za delo s klienti in p o s e b n a znanja za organizacijsko, v o d s t v e n o , politično delo - s to delitvijo se strinjamo, če bese
d o »klient« z a m e n j a m o z b e s e d o »sistem vključe
nih v socialno p r o b l e m s k o z a d e v o « . Je m o g o č e p o v e z a t i ta znanja v s k l a d n o »teorijo socialnega dela«? Po N e u g e b o r n u je to m o g o č e , t a k o r e k o č s a m o u m e v n o z a r a d i sovisnosti » m i k r o « in »ma
kro« ravni. »Integrativne veščine«, ki povezujejo o b e ravni (in k a t e r i h teorija, bi d o d a l i , je torej integrirana teorijo socialnega dela), so: odločanje, spremljanje {monitoring), vodenje, pogajanje, ka
drovanje (staffing), zagovorništvo.
O b t e m d o ž i v i m o déjà vu, p r e p o z n a n j e neka
terih s k u p n i h veščin P i n c u s a in M i n a h a n o v e , ki - s p o m n i m o se - p o d r e j a t a n e p o s r e d n o (mikro) socialno delo o r g a n i z a c i j s k e m u p r i s t o p u in pre- zreta tematiko svetovanja. V naštevanju teh veščin p a p r e p o z n a m o tudi n e k a t e r e n a č i n e ravnanja p o Liissiju. Lussi seveda n e opisuje s a m o n a č i n o v ravnanja, a m p a k tudi sredstva socialnega dela in
m e t o d i č n a n a č e l a . ^ Poleg tega navaja N e u g e b o r e n t u d i n e k a t e r e
p o s t o p k e , ki se odvijajo n a o b e h r a v n e h : k o o r d i niranje d r u ž b e n i h virov in d r u ž b e n o p o d p o r o ( s u p o r t ) . N a p r i m e r u slednje l a h k o p o n a z o r i m o , za k a k š n o vrsto integracije znanja gre v t e m pri
m e r u . Pojem d r u ž b e n e p o d p o r e je t a k o abstrak
ten, d a ga lahko u p o r a b i m o v zvezi z n e p o s r e d n i m socialnim d e l o m in t u d i v zvezi s p o s r e d n i m , or
ganizacijskim d e l o m . V p r v e m p r i m e r u g o v o r i m o npr. o p o d p o r i s t a r e m u človeku, v d r u g e m o pod
p o r i (drugih organizacij in ustanov) novoustanov
ljeni nevladni organizaciji. Z d i se, vsaj n a p r v i
p o g l e d , d a s m o t a k o z o d k r i t j e m različnih ravni skupnih p o s t o p k o v utemeljili p o v e z a n o s t različnih ravni s t r o k e .
D a bi uvideli težavo, naj o p o z o r i m o , d a l a h k o g o v o r i m o tudi o podpori d r u g i h d r ž a v nerazviti d r ž a v i . S k o r a j vse n a č i n e r a v n a n j a , ki jih p o N e u g e b o r n u u p o r a b l j a m o v s o c i a l n e m delu, bi l a h k o u p o r a b i l i pri o b r a v n a v a n j u o d n o s o v m e d d r ž a v a m i : svetovanje, pogajanje, intervencija, za
stopanje, p r e s k r b a in skrbstvo. O b t e m i z b r s k a m o še zanimiv p o d a t e k : Walter Bennis, organizacijski z n a n s t v e n i k , o d k a t e r e g a je precej znanja p r e š l o v s k u p i n s k o in s k u p n o s t n o socialno d e l o , je bil svetovalec a m e r i š k e g a p r e d s e d n i k a . Pristaši »glo- balizacije socialnega dela« l a h k o triumfirajo. Ka
že, d a je z n a n j e iz vede o s o c i a l n e m delu nujna o s n o v a m o d r e g a d r ž a v n i š k e g a delovanja. Tako s m o k o n č n o prišli d o n a d v e d e .
Prijatelji, nikar teh tonov! Naj zazvenijo skrom
nejši. Prišli s m o d o a b s u r d a tistega razmišljanja, ki išče p o v e z a n o s t v e d e v nekaj a b s t r a k t n i h poj
mih. To je a b s t r a k t n a p o v e z a n o s t b r e z specifič
nosti, zunaj konteksta. N e u g e b o r n u torej o č i t a m o , d a t a k o kot p r e d njim Pincus in M i n a h a n o v a ni u s p e l p o v e z a t i l o č e n i h znanj za n e p o s r e d n o in p o s r e d n o socialno delo v c e l o t o , saj za ta n a m e n ni dovolj navesti nekaj s k u p n i h abstrakcij.
B R U E G G E M A N N
B r u e g g e m a n n , p r a v t a k o ameriški profesor, je pri
speval p o d o b e n p o s k u s ( 2 0 0 0 ) , ki p o m e n i redu
ctio ad absurdum abstraktnega povezovanja. Brue
g g e m a n n je sestavil i m p r e s i v n o knjigo, v k a t e r i o b r a v n a v a socialno delo s s k u p n o s t m i , s o c i a l n o delo v organizacijah in socialno delo n a societalni in globalni ravni in si p r i z a d e v a to znanje povezati o k r o g s k u p n i h pojmov. V to d r u ž i n o ni vključil p r a k s e »mikro socialnega dela«, kar bi m u m o r a l o posel olajšati. A že i z h o d i š č e , pojmovanje n a l o g e in p o s l a n s t v a socialnega dela, je p r o b l e m a t i č n o . Takole piše:
O b z a č e t k u 2 0 . stoletja je bilo p o d r o č j e social
n e g a dela naseljeno z voditelji silnih vizij in energije, k a t e r i h cilj ni bil nič manj kot izkore
ninjenje p r e v l a d u j o č i h socialnih p r o b l e m o v tedanjega časa - revščine, politične korupcije, izkoriščevalskih delovnih pogojev, izkoriščanja ž e n s k in priseljencev, n e v a r n i h in n e z d r a v i h p r e d m e s t n i h naselij in številnih d r u g i h . Ti ma-
k r o socialni delavci so p o s k u š a l i ustvariti celo
s t n o , v a r n o in e n a k o p r a v n o d r u ž b e n o okolje, v k a t e r e m bi bil a m e r i š k i sen dosegljiv n e le b o g a t i m , t e m v e č v s e m l j u d e m ...
N e s a m o , d a s o d o b n a p r i z a d e v a n j a niso izkoreninila večine naših socialnih problemov, a m p a k se je celo s t r o k a socialnega dela u m a knila in se ne z a v z e m a z v s e m srcem za organi
ziranje skupnosti, s k u p n o s t n i razvoj, načrtova
nje in d r u g a p o d r o č j a m a k r o p r a k s e . Posledica tega je, d a je v z a č e t k u d e v e t d e s e t i h let obsta
jalo le m a l o u č b e n i k o v o p r a k s i m a k r o social
n e g a dela, ki bi š t u d e n t o m p o m a g a l i s p o z n a t i njegovo d e d i š č i n o , r a z u m e t i njegovo širino, dojeti njegove m o ž n o s t i in sprejeti njegovo vizijo. ( B r u e g g e m a n n 2 0 0 0 : xxi.)
M e d t e m k o je zdravljenje in p o m o č p o š k o d o v a n i m p o s a m e z n i k o m p o m e m b n o , je p r a v širša socialna z a s k r b l j e n o s t tista, p o k a t e r i se s o c i a l n o d e l o loči o d d r u g i h p o m a g a j o č i h strok. Ta širša skrb velja socialnim [družbenim]
problemom - tistim d r u ž b e n i m p o g o j e m , ki ustvarjajo o s e b n e težave in so p o g o s t i v insti
tucijah in p r e d p o s t a v k a h , n a k a t e r i h temelji n a š a d r u ž b a . M e d t e m i socialnimi p r o b l e m i so r a s i z e m , s e k s i z e m , nasilje, e k o n o m s k a n e e n a k o s t , slaba p o r a z d e l i t e v politične m o č i , če o m e n i m o s a m o n e k a t e r e . ( B r u e g g e m a n n 2 0 0 0 : 3 . )
B r u e g g e m a n n torej obžaluje, d a s o d o b n o so
cialno delo n e vidi svojega poslanstva v »izkorenin
jenju prevladujočih socialnih p r o b l e m o v « s o d o b n e g a časa. T r d n o s m o p r e p r i č a n i , d a to ni naloga socialnega dela in da to ne more biti naloga nobene posebne stroke. Socialno delo ne m o r e »izkoreni
niti revščine« kot d r u ž b e n e g a pojava; l a h k o p a ublaži stisko k o n k r e t n i h ljudi, ki so se znašli v m a t e r i a l n e m p o m a n j k a n j u - ublaži n e le z denar
n o p o m o č j o , a m p a k s s k u p n i m d e l o m s p r i z a d e timi p r i urejanju o d n o s o v z d r u ž b e n i m i viri in p r i p r e u r e j a n j u življenjskega sloga. L a h k o p r e p r e č i , d a bi k o n k r e t n i ljudje, ki so se znašli p r e d k a k o d r u g o življenjsko težavo, z a r a d i tega o b u b o ž a l i . A n a l o g n o velja za vse d r u g e d r u ž b e n e p r o b l e m e , kot so p r e s t o p n i š t v o , odvisnosti, nasilje, rasizem idr. Pri oblikovanju in sprejemanju Programa boja proti revščini v Sloveniji so sodelovali predstavniki vseh d r u ž b e n i h strok, poleg tega p a izvoljeni pred
stavniki ljudstva in d r ž a v n i uslužbenci. Tudi tukaj l a h k o u g o t o v i m o : utemeljitev m a k r o socialnega
dela kot prizadevanja za rešitev družbenih proble
m o v n a societalni ravni je trhla. Misel l a h k o za
ostrimo: m a k r o socialnega dela ni. Ni posebne stro
ke, ki bi reševala k o m p l e k s n e societalne p r o b l e m e , p r o b l e m e globalnih d r u ž b .
B r u e g g e m a n n naprej z m o t n o razlikuje o s e b n e p r o b l e m e in d r u ž b e n e p r o b l e m e (kot že prej Neu
g e b o r e n ) . » M i k r o « socialno delo naj bi se p o nje
g o v e m ukvarjalo z osebnimi p r o b l e m i , » m a k r o « socialno delo p a z družbenimi. Ponovimo, k a r s m o ugotovili pri N e u g e b o r n u . P r o b l e m i , s k a t e r i m i ima opraviti s o c i a l n o d e l o , niso o s e b n i p r o b l e m i v nasprotju z d r u ž b e n i m i . So p r a v t a k o d r u ž b e n i . T o d a r e š u j e m o jih t a k o , d a p o m a g a m o konkret
nim ljudem - s o d e l u j e m o z njimi p r i reševanju njihovih težav in stisk. Tako d e l a m o z a t o , ker, s u h o p a r n o r e č e n o , delujejo m a k r o d r u ž b e n i ukre
pi s časovnim z a m i k o m in n e p o p o l n i m pokritjem, ljudi p a n e s m e m o pustiti čakati v trpljenju, pogo
sto niti m i n u t e , ker bi t a k o ogrozili njihovo živ
ljenje, n e le k a k o v o s t življenja. Sociološki p o g l e d n a d r u ž b o kot c e l o t o , p o g l e d , ki je n a k l o n j e n pre
ventivi in » m n o ž i č n e m u zajetju«, to » m a l e n k o s t « s p r e g l e d a . Z o s e b n i m i p r o b l e m i ljudi, ki n i k d a r niso s a m o o s e b n i , imajo opraviti d r u g e vrste stro
kovnjaki: z d r a v n i k i , psihologi in d r u g i .
(V slovenščini, e n a k o kot v nemščini, v jezikov
ni rabi razlikujemo m e d socialnim in d r u ž b e n i m p r o b l e m o m , p o g o s t o n e d a bi eksplicirali ta o d n o s . V p r e v o d u je to isto, saj »socialno« p o m e n i »druž
b e n o « , v e n d a r je razlikovanje u p r a v i č e n o : socialni p r o b l e m je p o s a m e z e n p r i m e r d r u ž b e n e g a p r o b l e m a . Angleščina tega jezikovno ne razlikuje, vse je »social p r o b l e m « , socialni in d r u ž b e n i p r o b l e m . M o r d a o d t o d težave.)
B r u e g g e m a n n o v n a m e n je p o v e z a t i različne ravni in p o d r o č j a » m a k r o socialnega dela«.
M a k r o socialno delo je p r a k s a p o m o č i ljudem ц ; p r i reševanju socialnih p r o b l e m o v in d r u ž b e
n e m spreminjanju n a s k u p n o s t n i , organizacij
ski, d r u ž b e n i in globalni ravni. ( B r u e g g e m a n n 2 0 0 0 : 3.)
Socialni delavec se n a teh r a v n e h pojavlja v n e k a t e r i h glavnih vlogah: kot d r u ž b e n i načrtova
lec (planer), razvijalec skupnosti, o r g a n i z a t o r sku
p n o s t i , kot oblikovalec socialnih p r o g r a m o v , ad
m i n i s t r a t o r (upravljavec) v s o c i a l n e m delu, razvi
jalec organizacije, kot p r o m o t o r socialne politike, aktivist d r u ž b e n e g a gibanja, sodelavec m e d n a r o d nih in globalnih organizacij in akcij.
R a z l i č n o (sociološko, organizacijsko) znanje za te vloge p o s k u š a avtor p o v e z a t i o k r o g osnov
nega p o j m a »racionalnega reševanja p r o b l e m o v « ; t o je h r b t e n i c a , ki p o njegovem povezuje različne ravni in vloge. R a c i o n a l n o reševanje p r o b l e m o v o b s e g a definiranje p r o b l e m a , zbiranje informacij o p r o b l e m u , p o s t a v i t e v alternativ, primerjanje in presojanje alternativ, i z b o r najboljše rešitve, izde
lavo strategije spreminjanja, implementacijo rešit
ve in spremljanje in evalvacijo izvajanja. Ta miselni m o d e l se kot r d e č a nit vleče skoz vsa prizadevanja socialnega delavca, n a j d e m o ga n a v s e h r a v n e h . D o d a l i bi: še več, racionalno-empirična m e t o d a je s k u p n a v s e m izkustvenim s t r o k a m o d aeronav- tike d o zoologije. V s e temeljijo n a e m p i r i č n e m raziskovanju in r a c i o n a l n o - l o g i č n e m mišljenju ali n a p r a v t a k e m m o d e l u , kot ga opisuje Bruegge
m a n n . To p o m e n i : n a a b s t r a k t n i ravni i m a t a grad
beništvo in socialno delo veliko s k u p n e g a , obojega se l o t i m o kot r a c i o n a l n e g a reševanja d o l o č e n e g a p r o b l e m a , v g r o b e m p o e n a k i h fazah z e n a k i m i opravili. In v e n d a r n a m n e p a d e n a u m , da bi trdili, d a je t o ista s t r o k a , k e r u p o r a b l j a isti a b s t r a k t n i m o d e l mišljenja. Prav t o p o č n e B r u e g g e m a n n , k o trdi, da različna p o d r o č j a » m a k r o socialnega dela«
povezuje v celoto r a c i o n a l n i m o d e l reševanja p r o blemov. V z e m i m o s a m o po]Qm feedback - o b njem l a h k o n a a b s t r a k t n i ravni p o v e ž e m o vsa človeška p r i z a d e v a n j a . Ne m o r e m o p a reči: k e r t a k o p r i vodenju socialne u s t a n o v e kot pri upravljanja leta
la n a l e t i m o n a p o v r a t n e zveze, sodita o b e opravili v isto s t r o k o in v e d o , saj ju povezuje isti p r o c e s .
B r u e g g e m a n o v p o s k u s je zelo d o b e r skrajni p r i m e r , k a m peljejo tovrstni p o s k u s i integracije z i s k a n j e m k o n c e p t o v , ki so s k u p n i r a z l i č n i m rav
n e m . Peljejo k z d r u ž e v a n j u d i s p a r a t n i h znanj p o d s k u p n i m i naslovi, n e k n o t r a n j e m u p o v e z o v a n j u teh znanj. Še več: tak p o s k u s povezovanja n a osno
vi a b s t r a k t n e g a p o j m a je škodljiv, k e r s p o u d a r j a njem s k u p n e a b s t r a k t n e s h e m e odvrača o d iskanja specifičnosti pristopov.
» M a k r o socialno delo« se sreča t u d i s proble
m o m specifičnosti. Socialni delavec l a h k o izvaja vsa opravila in vloge, ki jih našteva B r u e g g e m a n n , a z n a n j e , ki ga za to p o t r e b u j e , je znanje d r u g i h ved, n e v e d e o s o c i a l n e m delu. M e d n a r o d n e g a p r a v a , ki ga m o r a » m e d n a r o d n i socialni delavec«
p o z n a t i , ne m o r e m o razglasiti za del v e d e o social
n e m delu. L a h k o se v p r a š a m o : Je za vodenje med
n a r o d n e h u m a n i t a r n e organizacije (npr. U N E S C O ali R d e č e g a križa) n u j n o p o t r e b n o z n a n j e social
n e g a d e l a ?
N e s m e m o s p r e g l e d a t i , d a se o b t e m z a v r t i m o v krogu. Če vodenje take organizacije vnaprej defi
n i r a m o kot socialno d e l o , je v p r a š a n j e o d v e č - a to je logična n a p a k a petino principii (dokazovanje s tistim, k a r naj bi šele dokazali), ki ji lahko r e č e m o t u d i wishful thinking. Č e bi navedli opravila, ki sestavljajo to n a l o g o , bi h i t r o ugotovili, d a sodijo k d r u g i m s t r o k a m in se opirajo n a d r u g e v e d e . M e d njimi je lahko koristno tudi znanje socialnega dela k o t specifične v e d e o s o c i a l n e m svetovanju.
S K L E P I
N a š p r e s k u s specifičnosti in i n t e g r i r a n o s t i različ
nih ravni socialnega dela in teorije socialnega dela, ki bi p o v e z o v a l a te ravni, je pripeljal d o negativ
n e g a izida. Čim bolj se o d dela n a p o s a m e z n i so
cialni p r o b l e m s k i zadevi s k o n k r e t n i m i u d e l e ž e nimi ljudmi p o m i k a m o proti vodstvenim in organi
zacijskim n a l o g a m , t e m manj specifično socialno
delavskega je v t e m delu in t e m slabše so p o v e z a n a h e t e r o g e n a znanja d r u g i h ved v t a k o z a ž e l e n o no
v o celoto. Ta ugotovitev p a naj n a m n e bi vzela p o g u m a pri nadaljnjem iskanju n a č i n o v p o v e z o vanja d i s p a r a t n e g a znanja.
Ugotovili s m o sicer, d a si različni avtorji skoz vso z g o d o v i n o socialnega dela p r i z a d e v a j o , d a bi povezali mikro in m a k r o raven tega, k a r imenujejo socialno d e l o . D a p a jim to p o v e z o v a n j e v strogo p o j m o v n e m , logičnem p o m e n u ne uspeva. Uspeva jim v p o v s e m z u n a n j e m , n e o b v e z n e m p o m e n u : u s p e jim n a p i s a t i in izdati knjigo, v k a t e r i so m e d platnicami n a n i z a n i opisi dela n a različnih ravneh.
Z m n o ž e n j e m in debeljenjem takih knjig se utrjuje o z e m l j e , č e s a r n e gre z a n e m a r i t i .
O b t e m s m o pri u g l e d n i h avtorjih, ki s m o jih o b r a v n a v a l i , naleteli n a o s n o v n a n e r a z u m e v a n j a o naravi in vlogi socialnega dela, z a t o n e b o odveč, če p o n o v i m o n e k a j temeljnih razlikovanj.
Razlikovati m o r a m o m e d s o r a z m e r n o o z k o in strogo o p r e d e l j e n i m s t r o k o v n i m socialnim d e l o m in široko d r u ž b e n o dejavnostjo. Razlikovati m o r a m o m e d p o d r o č j i , na k a t e r i h so socialni delavci lahko dejavni, in v l o g a m i , ki jih lahko opravljajo in s t e m k o n s t r u k t i v n o prispevajo k urejanju druž
b e n e g a življenja skupaj z d r u g i m i strokovnjaki, in p o d r o č j i njihove e k s p e r t n o s t i - p r v o je široko in se p r e k r i v a s p o j m o m d r u ž b e n e d e j a v n o s t i , d r u g o je s o r a z m e r n o o m e j e n o , t o d a specifično.
Ni vse, kar delajo socialni delavci, socialno delo.
Razlikovati m o r a m o m e d specifičnim strokov-
nim ( e k s p e r t n i m ) z n a n j e m v e d e o socialnem delu kot socialnem svetovanju na eni strani in na d r u g i strani znanji, ki jih p o t r e b u j e j o socialni delavci za opravljanje drugih vlog n a p o d r o č j u socialnega varstva in v d r u ž b i sploh. V e r j a m e m o , d a je teh znanj vse več in jih je t r e b a vključiti v p r o g r a m e i z o b r a ž e v a n j a socialnih delavcev z zavestjo, d a niso specifična v e d a o s o c i a l n e m delu, a m p a k sodijo v območje drugih ved. M vse, kar se poučuje v šoli za socialno delo, veda o socialnem delu.
V p l o d n o interdisciplinarno sodelovanje lahko v s t o p a m o s a m o s svojo specifično v e d o , ki ni zgolj k o n g l o m e r a t znanj d r u g i h ved, t e m v e č specifično z n a n j e , p r i d o b l j e n o p r e d v s e m z e m p i r i č n i m ra
ziskovanjem in refleksijo p r a k t i č n e g a socialnega dela in d r u g i h oblik p o m o č i ljudem v t e ž a v a h in stiskah socialne n a r a v e , p r i č e m e r je p o z n a v a n j e pojmov drugih ved zelo koristno. Zagotoviti mora
m o t e s n o sodelovanje p r e d v s e m s tistimi v e d a m i , k a t e r i h deli se n e p o s r e d n o povezujejo s socialnim d e l o m . Veda o socialnem delu je svojska disciplina in ne interdisciplinarni konglomerat.
Pri legitimiranju svojega p o d r o č j a , d o l o č a n j u njegovih meja in v s e b i n e m o r a m o razlikovati m e d z n a n s t v e n i m , racionalno-logičnim utemeljevan
j e m n a eni strani in d o g o v o r o m , vsiljevanjem, skli
cevanjem n a tradicijo, tuje zglede, » t r e n d e « ipd.
na drugi. Prizadevati si m o r a m o za večanje deleža p r v e vrste a r g u m e n t o v . Pri t e m najbrž n e s m e m o biti naivni in spregledati, d a je tudi v a k a d e m s k e m in »socialnem« svetu m o č p o m e m b n a za z a v a r o vanje s t r o k e in v e d e ; d a m o č b e s e d e n e p r e m a g a v e d n o b e s e d e m o č i . V e n d a r p a v znanosti šteje samo moč besede in ne beseda moči.
Razlikovati m o r a m o m e d p o v e z a n o s t j o v e d e in p o v e z a n o s t j o ter sovisnostjo nalog, vlog, s t r o k in institucij n a p o d r o č j u »sociale«. N e p o v e z a n o s t v e d e ne p o m e n i , d a ni p o v e z a n o s t i , p r e d v s e m p a sovisnosti različnih ravni tega d r u ž b e n e g a sub
sistema. P r a v z a r a d i boljše p o v e z a n o s t i p r i delu, p o v e z a n o s t i vlog, ki jih n e opravljajo socialni
delavci, bi bilo k o r i s t n o , k o bi se strokovnjaki drugih strok, s katerimi socialni delavci sodelujejo, v večji meri kot doslej seznanili s specifično teorijo in m e t o d i k o socialnega dela. T a k o bi m o r d a s s k u p n i m i m o č m i tudi lažje integrirali znanje teh ravni v m e t o d i k o socialnega dela. Strokovnjaki drugih strok, ki delajo na področju »sociale«, bi morali poznati osnove teorije socialnega dela kot socialnega svetovanja.
Naj s k l e n e m :
Ni p o s e b n i h ved in strok ali specializacij z ime
ni » m i k r o « ali » m e z o « ali » m a k r o « socialno d e l o . Tudi ni vede in stroke, ki bi bila vse v e n e m , m i k r o , m e z o in m a k r o socialno delo, stroke, ki bi se delila n a h i e r a r h i č n e ravni, npr. d e l o s p o s a m e z n i k o m , s s k u p i n o , s skupnostjo in z organizacijo ali p a s o c i e t a l n o , m e d n a r o d n o in g l o b a l n o socialno de
lo. Je s a m o p o s e b n a v e d a o s o c i a l n e m delu kot s o c i a l n e m svetovanju, ki daje s m e r n i c e za reše
vanje socialnih p r o b l e m o v kot k o n k r e t n i h social
nih p r i m e r o v , ki v to reševanje vključuje različna d r u ž b e n a p o d r o č j a in ravni ( m i k r o , m e z o in ma
k r o ) , s t e m d a p r i t e g n e k sodelovanju v reševanju p r o b l e m a k o n k r e t n e o s e b e z različnih d r u ž b e n i h ravni in tudi geografskih p o d r o č i j , če so p a č u d e leženi v p r o b l e m u t a k o r a z p r š e n i . Prirejanje kon
c e r t o v za Afriko in pošiljanje h r a n e v Somalijo sta p r i m e r a d o b r o d e l n e ( h u m a n i t a r n e ) dejavnosti, n e socialnega dela.
O P O M B A O P R I S T O P U
V p r i s p e v k u s e m p r e g l e d a l n e k a t e r e tuje vire, ki o b r a v n a v a j o vprašanje specifičnosti in p o v e z a n o sti v e d e o s o c i a l n e m delu, ker so ta dela vsiljivo zajetna, celovita in p r e p l e t e n a . Če mi b o u s o d a n a k l o n j e n a in če b o d o m e d t e m n a s t a l a nova do
m a č a p i s n a dela o tej p r o b l e m a t i k i , b o m skupaj z obstoječimi, ki so zelo f r a g m e n t a r n a , p r e g l e d a l tudi ta.
• ' \HÍ BLAŽ MESEC ì'.. ' •• rO'Ai'.A LITERATURA
BOER, JO ( 1 9 7 0 ) , Gemeinwesenarbeit - Community Organization - Opbouwwerk: Einführung in Theorie und Praxis. Stuttgart: E n k e Verl.
BRUEGGEMANN, William G . ( 2 0 0 0 ) , The Practice of Macro Social Work. B e l m o n t : B r o o k s a n d Cole - W a d s w o r t h / T h o m p s o n L e a r n i n g .
D O O R N , Jacques v a n ( 1 9 7 1 ) , P r o b l e m e d e r Professionalisierung d e r Sozialarbeit. V: H a n s - U w e O t t o , Kurt U t e r m a n n (ur.), Sozialarbeit als Beruf auf dem Weg zur Professionalisierung. M ü n c h e n : Juventa.
FRIEDLÄNDER, Walter A., H a n s PFAFFENBERGER ( 1 9 7 0 ) , Osnovna načela in metode socialnega dela.
Ljubljana: T e h n i š k a z a l o ž b a Slovenije.
Lussi, Peter ( 1 9 9 1 ) , Systemische Sozialarbeit: Praktisches Lehrbuch der Sozialberatung. B e r n , Stuttgart:
Verlag Paul H a u p t .
NEUGEBOREN, B e r n a r d ( 1 9 9 6 ) , Environmental Practice in the Human Services: Integration of Micro and Macro Roles, Skills, and Contexts. N e w York: T h e H a w o r t h Press.
PINCUS, Allen, A n n e MINAHAN ( 1 9 7 3 ) , Social Work Practice: Model and Method. Itasca, I I I : F . E,
P e a c o c k P u b l i s h e r s , • • <• - • i"r;-h^¡^ -, - • ; - , - ' ; | ^ : ; : r « : r i ' V ' 0 ^ - 'V, ;чг;
