Jo ž e f Muhovič Umetnost in norma
O logični naravi estetiške normativnosti
I. Uvod s tezo
O sn o v n o m isel m o je razprave j e v g ro b ih obrisih m o g o če predstaviti v obliki n a sle d n je teze: »Primarna naloga estetike ni formuliranje in predlaganje estetskih norm, ampak konceptualno pripravljanje pogojev, v katerih se take norme lahko razvijejo in praktično uveljavijo«.
O b tem sk ra jn o p o sp lo še n e m izhodišču p a velja takoj o p o zo riti n a n aj
m an j tri stvari. Prvič, d a e s te tik a ,1 kolikor je m e n i znan o , teg a stališča d o se
daj še n i re sn o re fle k tira la , čeprav g a je v svoji dolgi zgodovini večkrat p ra k ticirala. D rugič, d a im a teza v tej m inim alistični dikciji n a sebi nek ak eskapistični p re d z n a k , tj. p re d z n a k izm ik an ja p re d dejanskim i p ro b lem i. In tretjič, da postavlja p r e d m e n e n e s p o r n o n alo g o , d a - n eg led e n a o m e je n p ro s to r - ja s n o p o k a ž e m p o g o je, v k a te rih se razvijajo in uveljavljajo estetske n o rm e, in p re c iz ira m svojo p re d sta v o o tem , kako bi estetik a v n jih lah k o opravljala n a k a z a n o katalizatorsko funkcijo.
Se prej p a n ekaj b e s e d o p o stm o d e rn i aktu aln o sti p ro b le m a tik e v re d n o te n ja in n o rm a tiv n o sti v u m etn o sti.
II. Zakulisje postmoderne potrebe po normativnosti
R azloge, za rad i k a te rih se ljudje d an a šn je g a časa p o n o v n o bolj in te n zivno z a n im a m o za v re d n o te in v re d n o te n je v u m e tn o sti (p a tu d i n a d ru g ih p o d ro č jih ), b o m poizkušal nakazati s pom očjo analogije s p o stm o d ern im p o ja v o m , ki ga W. Welsch opiše s sin tag m o »derealizacija re aln o sti« .2
Derealizacija realnostije pojav, ki izvira iz velikega vpliva so d o b n ih m n o žičn ih e le k tro n sk ih m ed ijev n a človekov o d n o s d o sveta. Svet, ki p rih a ja d o 1 Z aradi znane n o v o d o b n e razširitve razum evanja področja estetskega in estetike, kot
discipline, naj n a tem m estu opozorim , da znotraj te razprave beseda »esetika« ozna
čuje izključno tisti del estetiških raziskovanj, ki se n a kakršenkoli način ukvarjajo s p ro b lem atik o um etnosti, torej sam o tisto, kar W. Welsch označi z neologizm om »ar- tistika« (cf. W olfgang W elsch, Undoing Aesthetics, L ondon: S ase, 1997, str. 78).
2 Ibid., str. 168-190.
nas s po sred n ištv o m m edijev, j e v večih o zirih p o d v rž e n g lo b o k i p re o b ra z bi. P redvsem ni n e p o sre d e n , a m p a k je posreden, n i e n k r a te n in stab ilen , a m p ak ponovljiv, mobilen in relativen, še p osebej p a to n i svet živih izkušenj, a m p ak podoživet svet. Za vojaka, ki s p ritis k o m n a tip k o ra č u n a ln iš k e m išk e izstreljuje ru šiln e ra k ete, j e sovražnik n ek aj povsem d ru g e g a k o t za vojaka, ki se b o ju je v b oju m ož n a m oža. V stv arn e m s v e tu je d o g o d e k nekaj e n k r a t
nega, v m edijskem le šop izpodrivajočih se »verzij«. P ro m e tn a n esreča, ki sm o ji priče, nas p re tre se , m edijsko p o ro č ilo o njej nas u te g n e celo d o lgo časiti...
P osled ica takšnih, z m edijskim p o sre d o v a n je m izzvanih doživljajskih reakcij j e , d a p o staja naš o d n o s d o re a ln o s ti č e d alje bolj p o d o b e n o d n o s u do sim u lira n e realn o sti (npr. film ske), se pravi čed alje bolj derealiziran. R eal
n o st za nas n i nič več tako n e p o sre d n a , e n k r a tn a , z a resn a in o b v ezu jo ča k o t j e bila nek d aj. In to dejstvo še kako vpliva n a n aše p re so ja n je , v re d n o te n je
in delovanje.
V e n d a r je to sam o e n a p lat pojava. M edijska derealizacija im a n a m re č tudi izrazite feed-back učinke. Prav zaradi izkustev z m o biln o stjo , sp re m e n lji
vostjo in m an i p u 1 a t i vn ostjo elek tro n sk ih m edijskih svetov se d an e s p o n o v n o učim o ceniti trd n o st in stabilnost stvarnega sveta. O b m edijski ponovljivosti dogodkov znova odkrivam o v re d n o st e n k ra tn o s ti, o b vse bolj so fisticiran ih sim ulacijah h re p e n im o po o rig in alu , ob in fo rm acijsk i až u rn o sti v e d n o bolj m islim o n a av ten tičn o st doživetja... Skratka: h k ra ti z no vim i m ed ijsk im i iz
kustvi se čedalje bolj zavedam o tistih lastnosti stv arn e g a sveta, k ijih z m e d ij
skimi teh n o lo g ija m i n i m ogoče niti p o sn e m a ti n iti n a d o m e s titi.3
L ogika » bum eranga«, s k atero d erealizacijski fe n o m e n v sred išče za n i
m an ja p o n o v n o vleče navidez o d slu žen e in s ta ro m o d n e stvari, p a j e n a ta n č no tisto, k ar o m o g o ča analogije z d o g ajan ji v m o d e rn i in p o s tm o d e rn i u m e t
nosti.
Prva analo g ija se p o n u ja k ar sam a. P o d o b n o k o t s e je n a p o d ro č ju m e dijske derealizacije pokazalo, d a e le k tro n sk a izkustva n e m o re jo preseči ali vsrkati tra d ic io n a ln ih oblik izkustva, se tu d i v p o s tm o d e rn i u m e tn o s ti č e d a lje bolj ja s n o kaže, d a t. i. novi m ediji n e m o re jo iz p o d rin iti in n a d o m e s titi starih, klasičnih, k i j ih to dejstvo s p e rife rije znova p rite g u je v sred išče p o zornosti. P ra k sa je pač pokazala, d a » tra d ic io n a ln o « in » elek tro n sk o « izkus
tvo n ista v tekm ov aln em razm erju, a m p a k d a sta k o m p le m e n ta rn i in se d o p o ln ju je ta .4
D ruga, za to razpravo bolj bistvena a n a lo g ija p a j e v n a sle d n je m . Bolj učinkovito k o je v so d o b n i u m e tn o sti p o te k a lo » p re v re d n o te n je s ta rih v re d 3 Več o tem cf. ibid., str. 191-202.
4 In tu lahko že kar prerokujem : pogojem in oblikam te k o m p le m e n tarn o sti b o m o ra la estetika p rih o d n o sti posvetiti več reflek tira n e pozornosti.
Umetnost in norma. O logični naravi estetiške normativnosti
no t«, bolj ko s e j e v njej uveljavljala logika e n a k o p rav n e kohabitacijen ajraz
ličnejših stilov in p oetik , bolj k o je k u ltu ra postajala gigantski zabaviščni p ark z b re zk o n čn im p ro g ra m o m šokantnosti, ekstravagandizm ov in trivializmov..., bolj v z tra jn o je iz te eg a litarističn e in čedalje bolj varietejske p o n u d b e u m e t
n o s tn ih del ze h al dolgčas. In ze h a v ed n o bolj n a glas. E n ak o p rav n o n asto p a n je arte fa k to v v k u ltu rn e m p ro m e tu n a m re č p rič e n ja n u jn o dolgočasiti, če se m e d n jim i n e m o re m o o rie n tira ti, se pravi, če ne vem o ali n e m o rem o v edeti, k a te ri m e d njim i so za nas re sn ič n o p o m e m b n i in sm iselni in k ateri ne. In tako se tu d i v tem p rim e ru dogaja, d a čas, k ije v im e n u egalitarizm a u m e tn o stn ih p risto p o v zapostavil vrednotenje, p o sami logiki stvari v središče svojega z a n im a n ja s p o u d a rk o m vsesava n a ta n č n o aksiološko p rob lem atik o.
T o d a, ali j e re le v a n tn a in zato o b ligatorična aksiologija u m etn osti sploh m o ž n a ? J e este tik a tista, k ij e p oklicana, d a jo vzpostavi? So estetske n o rm e sp re m e n ljiv e ali in v aria n tn e ? N a čem tem eljijo k riteriji v re d n o te n ja in n o r
m iranja?
III. Predpostavke normativnosti
V tem d e lu razprave si b o m prizadeval ugotoviti, če obstajajo kakšni te
m eljn i pogo ji, ki m o ra jo b iti izpolnjeni, da bi v re d n o te n je in n o rm ativ n o st sp lo h bili m o žn i. K er p re d p o sta v lja m , d a so z o zirom n a naravo v re d n o te n ja in n o rm ira n ja tak šni pog o ji, če obstajajo, n u jn o povezani z našim d ru ž
b e n im življenjem in lo g ičn im m išljenjem , bo m skušal n ajprej iskati n a p o d ro č ju sociologije in p o te m še n a p o d ro č ju logike.
a. Sociološki aspekt. P ri no v ih m ed ijih so v edn o soglasno hvalili dejstvo, d a o d p irajo d o sto p do izjem ne m n o žin e inform acij. Tako še danes m ed ljud
m i v lad a p re p rič a n je , d a j e in fo rm ac ija osnova naših p rizadevanj za rešitev p ro b lem o v , in d a j e v e d n o več inform acij n a ta n č n o to, kar ljudje p o tre b u je m o . T o d a , pravi socio lo g Neil Postman,5 naši p ro b lem i niso p o sled ica tega, d a n e ra z p o la g a m o z z a d o stn o količino in fo rm acij, a m p a k po sled ica tega, d a n e vem o dovolj d o b ro , kaj v tem inform acijskem bogastvu j e za nas p o m e m b n o in sm iselno. P a bi to sploh lah k o vedeli? In če, kako?
O d g o v o r n a ti k lju čn i v prašan ji n am u te g n e p ribližati ra z m e ro m a p re p ro s t razm islek. Kdaj vem , če g rem v pravo sm er? Kdaj se lahko o rie n tira m v n e k e m okolju? Ali: kdaj vem , če j e n e k a stvar zam e p o m em b n a? O dgovori so n a dlani: (1) če vem , k am h o č e m priti, (2) če lah k o svoj položaj d o lo čim 5 Cf. N eil Postm an, Am using Ourselves to Death. Public Discourse in the Age of Show Business,
L on d o n : M e th u en , 1992 in isti, Technopoly. The Surrender of Culture to Technology, New York: V intage Books, 1993.
v o d n o su d o n e k e g a re fe re n č n e g a o kvira (zvezde, so n ce ) in (3) če m i p o m aga doseči n ek i cilj ali zadovoljiti n e k o p o tre b o . P o d o b n o j e s člo v ek o m v d ru ž b e n e m okolju. Človeku stvari in pojavi v re d n o s tn o sp re g o v o rijo takoj, k o jih (lahko) postavi v re fe re n č n i okvir svojih p o tre b oz. ciljev. D a bi la h k o razvili zavest o v re d n o ta h , d a bi lah k o v re d n o tili in n o rm ira li, p o tre b u je m o ljudje n ajp re j nekaj, k ar bi lah k o im en o v al globalni ciljni referenčni okvir. T ak okvir im e n u je Postman »pripoved«0 in p o d te m izrazo m ra z u m e z g o d b o o zgodovini človeštva, ki kvalificira p re te k lo st, u te m e lju je s e d a n jo st in d aje o rien ta cijo p rih o d n o sti. G re torej za »zgodbo«, k a te re p rin c ip i n e k i k u ltu ri pom agajo , d a o rg a n iz ira svoje institucije, razvija id e a le in d aje n je n im p ri
zad evanjem avtoriteto. N a jp o m e m b n e jše »pripovedi« te vrste so v p re te k lo sti izšle iz religij (Biblija, B hagavadgita, K o ra n ), č e p ra v o bstajajo zan je tu d i d ru g i viri, n p r. m itologija, politika, filozofija. M nogi zg o do vinarji so p re p r i
čani, d a b rez p rip o v ed i o » tra n sc e n d e n ta ln e m izvoru« n e m o re u sp evati n o b e n a k u ltu ra , k e r ljudem , k ijo g radijo, b re z teg a tra n s c e n d e n ta ln e g a okvi
ra n i m o g o če id en tificirati in v re d n o titi in fo rm ac ij, p a tu d i n e iskati tistih, ki jim za do seg o cilja še m anjkajo.
S eveda ni re č e n o , d a že sam obstoj take zg o d b e zagotavlja trd n o s t in m oč n eke kulture. O bstajajo nam reč, o p o z a ija Postman, tu d i ra zd iraln e zgod
b e, k o t d o k az u je ta o b a to talita rizm a teg a sto leÿ a, n ac iz em in k o m u n iz e m . A tu d i ti dve razdiralni zgodbi u tiju je ta p re p rič a n je , d a so k u ltu re u so d n o o d visne o d tran scen d irajo čih pripovedi in d a j i h n ajd ejo za vsako c e n o , tu d i če vodijo v katastrofo. A lternativa bi n a m re č bilo življenje b rez cilja, torej smisla.
D o d a ti p a velja še dvoje. Prvič, d a življenje, k o t pravi Postman, n ajb olj bogati tista pripoved, k ije pravična d o k om p lek sn o sti in v ečpo m ensk osti zgo
dovine, ki o d p ira k a r največje p o d ro č je človekove kreativnosti in s k o n siste n t
nostjo te r eleg a n co svoje oblike (!) a p e lira n a n ajb o ljše plati človeškega bis
tva. In d ru g ič , d a in fo rm ac ijsk i to k d a n a š n je g a časa n i tak a » p rip o v e d « , am p ak le kam uflaža za dejtvo, d a naš čas take p rip o v e d i nim a.
b. Logični aspekt. V n e p o sred n i zvezi s tem o te razprave j e lo g ičn a d istin k
cija m ed em p iričn o -d esk rip tiv n im i in n o rm a tiv n im i pojm i.
Empirično-deskriptivni pojmi im ajo , k o t pove že n jih o v o im e, to n alo g o , d a skušajo zbrati in povzeti v sebi čim več p re d ik a to v , ki so za pojav, ki ga re p re z e n tira jo , bistveni. M etodološki tem elj te h p o jm o v je torej in d u k cija.
N jihova vsebina in ra b a sta pod v ržen i k o n s ta n tn i izkustveni k o n tro li, n jih o va sp lo šn a veljavnost p a j e pogo jn a. E m p iričn o -d e sk rip tiv n i p o jm i so n av e
zani n a »stanje stvari« in se m u skušajo čim bolj a d e k v a tn o p rib ližati.
Povsem n a sp ro te n o d n o s do stv arn e g a stan ja p a im ajo norm ativni poj
6 Drugi avtoiji v tej zvezi uporabljajo tudi d ru g ač n e opise, kakršni so n p r. » e tič n o - religiozni substrat«, »kvazireligiozni sistem«(A. S m ith), »civilna religija« ipd.
Umetnost in norma. O logični naravi estetiške normativnosti
mi. T i se » stanju stvari« n e prilagajajo, am p ak skušajo doseči, da se »stanje stvari« p rila g o d i v n jih k o n c e p tu a liz ira n im p a ra m e tro m , tj. n e k e m u v naprej p re d v id e n e m u in ž e lje n e m u (idealnemu) stanju. O p e ra c io n a ln i tem elj n o r
m ativnih p o jm o v je torej dedukcija. N orm ativni pojm i nas n e seznanjajo z last
n o stm i in za k o n ito stm i »stanja stvari«, am p ak prikazujejo n e k a te ra stan ja in d e ja n ja k o t n u jn a in obvezna, d ru g a p a k o t b re zp o g o jn o n e u stre z n a in celo p re p o v e d a n a .
S eveda se o b tem takoj postavi vprašanje: O d kod no rm ativ n im pojm om p o o b lastilo , d a o d stv arn e g a stan ja zahtevajo, d a se ravna p o njihovih sta n d a rd ih ? N ajkrajši o d g o v o r bi bil tale: če tu d i sam i izpo ln jujejo n ek pogoj.
N a m re č ta, d a v n jih k o n c e p tu a liz ira n e vsebine n e izvirajo iz take ali d ru g a č n e sam ovolje, d a niso k o n tin g e n tn e , a m p ak za pojave, ki naj ji h re g u li
rajo , b istvene in n u jn e . Za v erjetje v to p a m o rajo obstajati log ičn o p re p rič ljivi razlogi. Č e u p o ra b im term in o lo g ijo M. W eitzao » o d p rtih « in »zaprtih«
p o jm ih , lah k o re č e m , d a m o ra jo biti n o rm ativ n i pojm i za p rti pojm i. In to v stro g e m p o m e n u te b ese d e.
»P ojem j e o d p rt« , pravi Weitz, »če j e po g o je njegove u p o ra b e m o g o če izboljšati in p o p ra v iti; tj. če si lah k o zam islim o ali p a d ejan sk o n aletim o n a situ acijo o z iro m a p rim e r, ki bi o d nas zahtevala bodisi razširitev p o jm o v n e
g a o b sega, b o d isi za p rtje o b sto ječe g a p o jm a in invencijo novega, ki b i la h k o p o k ril novi p rim e r z novim i lastnostm i. Če lahko ug otovim o n u jn e in za
d o s tn e p o g o je za u p o ra b o n e k e g a pojm a, j e p ojem zap rt.« 7
T e m e ljn a razlik a m e d o d p rtim in zaprtim p o jm o m se torej kaže v o d so tn o sti o z iro m a p riso tn o s ti n u jn ih in zad o stn ih kriterijev za d efinicijo in u p o ra b o p o jm a .8 P o jem j e o d p rt, če vsebuje n u jn e , ne p a tu d i za d o stn e kri
terije za svojo d efin ic ijo in u p o ra b o , z a p rt pa, če p o leg n u jn ih vsebuje tu di zadoste k riterije.4 V tem o ziru lah k o rečem , d a so em pirično-deskriptivni poj
m i odprti že p o svoji naravi, saj k o n ce p tu a liz irajo živa, sp re m in jajo ča in raz
vijajoča se d o g a ja n ja in j e zato že n ač eln o nem o g o če, d a bi vsebovali w en uj- n e in zado stn e k riterije za svojo definicijo in u p o ra b o . P rim er: vsebina p ojm a
»atom « d an e s n i ista k o t je b ila p re d dvajsetim i leti in čez dvajset le t sp e t n e b o e n a k a k o t j e d an e s. T o s p a d a k naravi stvari, ki se do gajajo v času. Nas
p r o tn o p a bi n o rm a tiv n i p o jm i že po definiciji m orali b iti zaprti. D a bi lah k o u te m e lje n o re g u lira li stvarnost, n a k a te ro se nanašajo , m o rajo vsebovati k o n č n o m n o ž ic o n u jn ih in za d o stn ih kriterijev za svojo definicijo in rabo.
7 Morris Weitz, The Role o f Theory in Aesthetics,y. M. Weitz (ur.), Problems in Aesthetics. An Introductory Book o f Readings, New York: The Macmillan Co., r’1964, str. 151.
8 Cf. Morris Weitz, The Opening M ind. A Philosophical Study o f humanistic Concepts, Chica
go-London: The University of Chicago Press, 1977, str. 34.
,J Ibidem, str. 141.
T a k o n č n a m n o žica n u jn ih in z a d o stn ih k riterijev p a m o ra sp e t izh ajati iz poznavanja k o n čn e m nožice n u jn ih in z a d o s tn ih lastno sti fe n o m e n a , ki ga regulirajo. Weitz j e p re p rič a n , d a j e to m o g o č e sam o v m a te m a tik i in logiki, kjer so p o jm i k o n stru ira n i in p o p o ln o m a d e f in ira n i.10 J a z p a m islim , d a je m ogoče to om ejitev n ek o lik o razširiti in reči: p o je m j e n o rm a tiv e n v s tro gem p o m e n u besed e takrat, ko so n jeg o v e v sebine p rid o b lje n e b o d isi s po
polno indukcijo bodisi s popolno formalizacijo.n
T a ra zd elek lah ko sklenem z ugotovitvijo, d a o b stajata n ajm an j dva n u j
n a tem eljn a p ogoja v re d n o te n ja in n o rm ira n ja . Prvi tak pogoj, ki zadeva e le m e n ta rn e okoliščine v re d n o te n ja, j e ek sisten ca ciljnega referenčnega okvira, ki ga n a ravni g lo b aln ih d ru ž b e n ih d o g ajan j lah k o o p išem o k o t » p rip o v ed o tra n sc e n d e n ta ln e m izvoru« (Postman). D ru g i po g o j, ki zadeva n o rm ira n je v strogem p o m e n u besede, p a je m o žn o st o b liko vanja zap rtih pojm ov. »Trda«
n o rm a tiv n o s tje m o žn a sam o n a tistih p o d ro č jih in v tistih p rim e rih , ki d o voljujejo oblikovanje zap rtih pojm ov, ÿ. ki d o p u šč a jo bodisi p o p o ln o in d u k cijo bodisi p o p o ln o form alizacijo.
IV. O logični naravi estetiške normativnosti oziroma o tem, zakaj so spodletele normativistične estetike
Ce g led am o s tega stališča, p o te m se v p rašan je n o rm a tiv n o sti v estetik i takoj p re tv o ri v vprašanje, ali estetski fe n o m e n i d o v olju jejo o b lik o v an je za
p rtih pojm ov. Ali d rugače: Se estetik a bistvu pojavov, k ijih p ro u č u je , lah k o zadovoljivo prib liža s p o p o ln o in d u k cijo ali p o p o ln o form alizacijo? O d g o vor j e n a prvi p o g led p arad o k sen : da in ne.
N em o g o č e j e zanikati, d a estetik a k o t filozofska d iscip lin a lah k o o b li
kuje z a p rte pojm e. In sicer s posredno p o p o ln o in d u k cijo , k ijo filozo fsk em u m išljenju o m o g o ča dejstvo, d a se u k v aija s sk ra jn o sp lo šn im i in a b stra k tn i
m i vidiki pojavov. Iz logike vem o, d a se z v e č a n je m p o jm o v n e g a o b s e g a zm anjšuje vsebina pojm a. P ri zelo širo k ih in zelo a b s tra k tn ih p o jm ih se zato 10 Weitz, The Role of Theory in Aesthetics, str. 151.
11 Se pravi takrat, ko so njihove vsebine p rid o b lje n e bodisi s študijem vseh k o n k retn ih primerov, na katere je pojem dovoljeno aplicirati, bodisi z logično evidenco p o p o ln e posplošitve, kijo om ogoča ukvarjanje s skrajno abstraktnim i aspekti fenom enov, ali p a z dogovorjeno enoznačno definicijo, kakor se to dogaja v strogo form aliziranih disci
plinah. Posebnost teh načinov pridobivanja pojm ovnih vsebin je nam reč v tem , d a so z njimi pridobljene vsebine zanesljivo v n eposredni, bistveni in zato nujni zvezi z vsemi (!) situacijami, v katerih so pojmi lahko uporabljeni. Več o tem cf. razdelek IV.
Umetnost in norma. O logični naravi estetiške normativnosti
njih o v a v seb in a tak o »razredči«, d a n am j e z logično evidenco m og oče relativ
n o h itro in povsem zanesljivo ugotoviti, v čem je bistvo te vsebine in n a ka
te re lastn o sti b o m o n u jn o n a le te li p ri vseh pojavih, ki sp adajo v o b seg njej p rip ad ajo čeg a pojm a. Prim er: filozofu ni p o tre b n o proučiti vseh dejanskih po
javov in čakati n a p ro u č ite v vseh p o ten cialn ih , d a bi ugotovil, kako lastnost, d a pojav n e m o re h k ra ti in v istem oziru b id in n e biti, ni lastnost e n e g a sam e
ga pojava, a m p a k lastn o st vseh pojavov sploh; k er sije n a pojavu za preučitev izbral tako splošni vidik, k o tje njegova eksistenca in p o p o ln o m a abstrahiral vse d ru g e vsebine, ki jih pojav im a, j e lahko, n e d a bi m u bilo p o tre b n o o p a
zovati m n o g o pojavov, takoj uvidel, kaj je s stališča eksistence nujna, invariantna lastnost vseh pojavov, kaj p a le lastnost k o n k re tn e g a pojava, k ije vzpodbudil njegov razm islek. N a p o d o b e n n ačin so bile razvite tudi estetiške kategorije, k o t so lep o ta, h a rm o n ija , dish arm o n ija, sorazm erje, vzvišenost ipd.
M anj in m an j sp lo šn o ra z šiije n ih konceptualizacij v tem sm islu j e v es
tetiki d a la m e to d a popolne formalizacije (cf. n u m e rič n e , inform acijske, algo ritm ič n e estetik e). T e h konceptualizacij je m anj in so m anj razširjene iz dveh razlogov. Prvič zato, k e r so p o logiki stvari form alistične, to p a m n o g im es
tetik o m , ki se n ajra je o p rijem ljejo tistega, k ar sam i im en u jejo » d u h o v n a raz
sežnost« u m e tn o sti, n i rav n o blizu. D rugič p a tu d i zato, k e r se je p ri p o izk u sih form alizacije u m e tn o s tn ih fen o m e n o v bistveno bolj o d k rito in radik aln o k o t p ri p o izk u sih n jih o v e in te rp re ta c ije pokazalo, d a je m o g o če stro g o kon- ce p tu a liz ira ti sam o p o sa m ič n e aspekte, ne pa tud i celovite k o m pleksn osti k o n k re tn ih u m e tn išk ih fen o m e n o v .
L ah k o torej sk len em : k a d a r im am o v estetiki opraviti s po sam ičnim i, sp lo šn im i in stro g o lo k aliziran im i lastnostm i estetskih fen o m e n o v , n a m pri n jih o v em p ro u č e v a n ju zelo p o m a g a ta tako p o p o ln a in d u k cija k o t p o p o ln a form alizacija. R ezu ltat te p o m o č i so zaprti pojm i, kakršni so fo rm a ln e in vse
b in sk e estetišk e k ateg o rije . T e im ajo n a p o d ro č ju estetskega splošn o in n u j
n o veljavnost. So n o rm a tiv n e n a p o d o b e n n ačin ko t n p r. tem eljn i p rin c ip i lo g ič n e g a m išljenja.
Kaj p a tak rat, ko n im a m o opraviti s posam ičnim i, sp lošn im i in d o b ro lokaliziranim i aspekti estetskih fenom enov, am p ak s tem i fe n o m e n i v njihovi celoviti in k o m p lek sn i življenjski n ep o sred n o sti? Če se o d fra g m e n ta u sm er
ja m o k ce lo ti in o d k a te g o ria ln e splošnosti k naraščajoči k o n k re tn o sti, nas d o sp o zn a n ja , kaj j e n a pojavih bistvenega, n u jn e g a in zato splošn o veljav
n eg a , kaj p a zgolj slu čajn e g a in začasnega n e m o re voditi n iti p o p o ln a in d u k cija n iti p o p o ln a form alizacija, am pak, k o t nas uči izkušnja, sam o »štu
dij p rim ero v « in ek sp e rim e n t.
Ko bi vedel, kaj je » n u jn a in zadostna« vsebina pojm a »um etniško delo«, in bi jo d o p o d ro b n o s ti p o zn a l, bi lahko zanesljivo v naprej n ap ov ed al, n a
kakšne značilnosti b o m o n e o g ib n o n a le te li p ri vsakem k o n k re tn e m u m e t
n iškem d e lu in kako jih b o m o p re p o z n a li. R avno te g a p a v ce lo ti in z g o to vostjo n e vem , saj so m i vsebino p o jm a » u m etn išk o delo« n a p o ln ile in d u k cije, tj. v najboljšem p rim e ru študij vseh že n a sta lih p rim ero v . N e vem pa, kaj lah k o p rin ese jo b o d o či p rim eri. T o ostaja odprto. I n d u k c ija je n e p o p o l
na. S tem p a ostaja o d p r t in n e p o p o ln tu d i m oj p o jem . S stališča n o rm a tiv no sti to p o m en i, d a vsebina tako n astale g a p o jm a n e m o re biti ab so lu tn a ,
»trda« n o rm a , saj n e pokriva vseh m o ž n ih p rim e ro v ( p r ih o d n o s t) , č e p ra v je lahko relativna, »mehka« n o rm a, k ad a r in ko d o b ro p okriva vse p ro u č e n e p ri
m e re (p re te k lo st). Ali drugače: n e pove n a m , k ak šn e lastn o sti bi n e k o k o n k re tn o d elo nujno moralo im eti, d a bi lah k o bilo n e d v o u m n o o z n a č e n o za
» um etniško«, pove p a n am , kaj j e bilo k a ra k te ris tič n o za d ela, ki sm o j i h d o slej označevali za »um etniška«. Zato Ja n M ukafow skyYl p o p o ln o m a k o re k tn o ugotavlja, d a j e to, k ar se n am o b ič a jn o p re d sta v lja k o t estetska norma veči
n o m a n o rm ira n a (!) u m e tn išk a p ro d u k c ija p re te k le g a o b d o b ja , p re te k le um etn išk e sm eri ali sloga, k ije že prešel svoj zenit. U m etn o st, t.i. »živa« u m e t
n o st p a zarad i h o te n ja p o odkriv an ju nov ega, p o izvirnosti in d ru g a č n ih p o g led ih n a stvari n e n e h n o krši to sta ro » n o rm o « n o rm a ln o s ti, k a r j o v o č e h so d o b n ik o v p ogosto d e la agresivno, b ru ta ln o , b a rb a rsk o . U m e tn išk o d e lo je vedno, pravi Mukafowsky, nead ek v atn a aplikacija estetske n o rm e , in to zato, k e r krši d o sed a n je stanje, in to n a m e rn o . D o d a ti bi bilo m o g o č e še, d a tu d i povsem legitim no, saj tako nastala estetsk a n o rm a n i ab so lu tn a, a m p a k le re lativna, zaradi c e s a rje n je n o spoštovanje stvar sv o b o d n e odločitve.
* * *
R eče n o nas o p o za rja n a n e k o sicer trivialno, a za estetik o p o m e m b n o stvar. N a dejstvo n a m re č , d a so pojavi, k o t so umetnost, umetniško delo, lepota ipd. s svojim i lastnostm i in k o m p lek sn o stjo v re d fe n o m e n i v p ro s to ru in ča
su, torej em p iričn i, d in am ičn i, p re d v sem p a še v e d n o živi, nastajajo či fe n o m eni. P osledica te g a je , d a zaradi n jih ove fe n o m e n o lo šk e o d p rto s ti n i m o goče n ajti n u jn ih in zadostnih kriterijev, ki bi o m o g o čali te pojave e n k r a t za vselej defin irati. T ako »trda« n o rm a tiv n o s t v zvezi z njim i ni sam o težav
na, am p ak logično nem o g o ča, k o t piše M. Weitz.Vi K er j e te m u tako, j e p a m e tn o , d a se estetika te svoje lo g ičn e o m ejitve in »m ehkosti« svojih n o rm d o b ro zaveda.
12 Cf. Jan Mukafowsky, Estetske razprave, Ljubljana, Slovenska matica 1978, str. 58-135.
13 Cf. Weitz, The Role of Theory in Aesthetics, str. 146.
Umetnost in norma. O logični naravi estetiške normativnosti V. Estetiška normativnost in umetniška praksa
Se p o seb ej v n e p o s r e d n e m k o n tak tu z u m etn išk o prakso.
E d e n te m e ljn ih m otivov m o d e rn ih estetik, ki se ukvarjajo z u m e tn o s t
jo , j e ta, d a bi b ile u m e tn o s ti k o ristn e, se pravi, d a bi u m e tn o sti v p ro c esu n je n e u stv arjaln e avto refleksij e in artikulacije n u d ile p ra k tič n o p om o č. T o bi naj bil celo k riterij n jih o v e m o d ern o sti, pravi estetik W. Welsch.14
N a tem o b ču tljiv em m estu p a estetike n u jn o naletijo n a težave, saj te izvirajo iz, če si la h k o dovolim to filozofsko dikcijo, sam e »ontološke dife
re n c e « o b e h p o d ro č ij.
Prva težava j e že k ar v tem , d a lahko estetika p ro u č u je u m e tn o st šele, k o j e ta a rtik u lira n a . K er u m e tn o s t v ed n o znova ustvarja sam o sebe n a tak n a č in , d a se sam a d e fin ira in s tem izčrpa svoje ustvarjalne m ožnosti, d o b i este tik a p rilo žn o st, d a j o p ro u č u je , šele postfestum. V p risp o d o b i: u m e tn o st m o ra (v u stv arjaln e m o ziru ) u m re ti, d a j o estetika lahko secira (analizira).
P rim a rn a pozicija estetik a v o d n o su do u m etn o sti j e pozicija u p o ra b n ik a , ne ustvarjalca. Proizvajalec in u p o ra b n ik pa sta, piše v svojem zn a m e n ite m d elu Cours de la poétique P. Valéry, dva bistveno lo č e n a sistem a. Izd elek j e za prve
ga zaključek, za d ru g e g a p a začetek razvoja. L ahko raziskujem o sam o o d n o s p ro izv o d a d o n jeg o v eg a proizvajalca, ali pa o d n o s pro izv od a d o tistega, n a k a te re g a vpliva, k o j e e n k r a t n a re je n . Akcija prvega in reak cija d ru g e g a se n e m o re ta n ik o li srečati. Ideji, k iju im ata o b a o istem u m etn išk em d elu , n i
sta k o m p a tib iln i.15 L ah k o d a je ta Valéryjevasodb a o absolutn i d iferen ci p re o stra, k lju b te m u p a m e n im , d a j e tre b a upo štev ati razliko m e d o d n o so m u m e tn ik a in e stetik a d o u m e tn in e . E stetik j e - n e g led e n a njegov o d n o s d o u m e tn o sti - u p o ra b n ik u m etn išk eg a dela, čeprav p oseben, n a ap o sterio rn o st svoje pozicije in n a svoje filozofske k o re n in e obso jen i u p o ra b n ik .
E ste tik je p o e n i stran i v ed n o p re p o zen , da bi ustvarjajočim u m etn ik o m p o v ed al, kaj naj iščejo in ustvarijo, k e r takrat, ko estetiki to z raziskovanjem zvedo, n jih o v o sp o z n a n je za ustvarjalca ni več p o m e m b n o . (Tisti tre n u te k , ko bi se u m e tn o s t v te m o ziru o d p o v ed a la svoji hoji sp red aj, bi n e b ila več u m e tn o s t, a m p a k bi se v rn ila nazaj m ed o brti.)
K ot filo zo f išče estetik filozofsko b it um etn o sti, zato le s težavo h k ra ti e stetsk o uživa v u m e tn in i. N jegovo za n im a n je velja filozofskim asp ek to m u m e tn in e (n e p a n je n im im a n e n tn im um etniškim a sp e k to m ), čeprav se smi
sel u m e tn in e v n jih n e izčrpa. Je z m ed estetikom in u m e tn in o predstavlja njegov » in fra stru k tu rn i« filozofski sistem.
14 Cf. Welsch, Traditionelle und moderne Ästhetik in ihrem Verhältnis zur Praxis der Kunst, v: Zeitsc
hrift für Ästhetik u n d allgem eine Kunstwissenschaft, Bd X XVIII/2 (1983), str. 276.
lr’ Cit. po B. G hiselin, The Creative Process, L ondon: M entor Book, 1961, str. 96.
V tem p a j e h k ra ti že tu d i d ru g a velika težava, ki p re p re č u je , d a bi b ila estetika za u m e tn o st koristna v n e p o s r e d n o u stv arjaln e m sm islu. N o b e n a es
tetika k o t filozofsko formatirana te o rija n a m re č d o u m e tn o s ti n i n ev tra ln a.
V njej favorizira d o lo č e n e vsebine, o blike, fu n k cije, p ro b le m a tik e itd. - in sicer tiste, ki izvirajo iz kategorij in aksiom ov n je n e g a filozofskega backgroun- da. O sn o v n o m eto d o estetikov v o d n o su d o u m e tn o s ti bi lah k o p ri tem s h e m atičn o takole opisal: n ajprej v o dvisnosti o d k ateg o rij in aksiom ov svoje fi
lozofske in fra stru k tu re identificirajo in zakoličijo p o d ro č je u m e tn o s ti, ki ga te k ateg o rije in aksiom i lahko zajam ejo, ga o p re d e lijo za u m e tn o s t in z n o traj tako o m e je n e g a p o d ro č ja p o te m d o k az u je jo in »dokažejo«, d a j e to ti
sta »prava« u m etn o st. Sicer p a v svojem d e lu tu d i u m e tn ik i u p o ra b lja jo isto m e to d o , ko zakoličijo tisti del stvarnosti, ki ga s svojimi izraznim i sredstvi in n ačin i la h k o zajam ejo, in ga oblik u jejo k o t svojo (u m e tn išk o ) re a ln o st. J a sno p a je , d a p ri takšnem početju v e d n o p recej stvarnosti o sta n e zunaj in n a v ad n o si n a sle d n je g en eracije u m e tn ik o v ra v n o n a te m »izostanku« n a jd e jo svoja še n e o b d e la n a polja. N arava oz. stv a rn o stje tak o o b sež n o p o d ro č je , d a ga v celoti n e m o re izčrpati n o b e n a u m e tn o st, ra v n o tako p a tu d i n o b e n a estetika u m e tn o sti n e m o re zaobjeti v vseh n je n ih razsežno stih .
Po en i strani je torej tre b a p rizn a ti, d a sta u m e tn o s t in este tik a kljub
»usodni privlačnosti«, k iju veže, v en d a rle dve zelo različni d u h o v n i drži, vsa
k a s svojim k ateg o rialn im a p a ra to m in n a č in o m m išljenja. P ojm i in k a te g o rije, ki s ijih občasno posojata, navad n o sp re m e n ijo svoj značaj, brž ko so uvrš
čeni v d o lo č e n sistem um etniškega oz. filozofskega m išljenja. Po d ru g i stran i p a j e nič m anj res tudi to, d a j e m o g o če b re z p re tira v a n ja p re d p o sta v iti, d a estetika v o d n o su do u m etn o sti še zdaleč n i izk oristila vseh svojih refleksiv
n ih p o ten cialov, in d a im a vsa velika u m e tn o s t tu d i filozofične d im e n z ije .11’
* * *
Če iz d o sed a n je razprave p o te g n e m nek aj najbolj sp lo šn ih zaključkov, lahko ugotovim , d a n aleti estetika n a težave vsakokrat, k o je neposredno so o
č e n a s celovito in ko m p lek sn o u m e tn o s tn o re a ln o stjo , ko skuša neposredno n o rm ira ti u m e tn o s tn o p rih o d n o st, in k o si prizad ev a biti u m e tn o s ti neposred
no koristna. V tem p a je več ko t dovolj razlogov za p rem islek , če j e n e p o s re d n o (!) vpletan je estetike v u m etn išk o p ra k so za o b e v e d n o tu d i n ajb o lj o p ti
m aln o in p lo d n o .
1,1 Več o teh problem ih cf. Jožef Muhovič, Umetnost »estetika« filozofija, v. A nthropos X X X I/
1-3 (1999), str. 151-166 in isti, Art »Aesthetics« Philosophy. A Topological Sketch of the Interactive Space, v: A. Erjavec, M. B ergam o, L. K reft (u r.), A esthetics as Philosophy.
P roceedings of the XlVth In tern atio n al K ongress o f A esthetics II, Filozofski vestnik 2 (1999) - S upplem ent, str. 247-258.
Umetnost in norma. O logični naravi estetiške normativnosti VI. K ultura kot autopoiesis
Vsi, ki se te o re tič n o k a k o r koli ukvarjam o s pojavi, k o t so u m e tn o st, u m e tn išk o d elo , le p o ta ip d ., re d n o n aletim o n a nek o težavo: dejan sk o ne vem o, kaj p o m en ijo izrazi »um etnost«, »um etniško delo«, »lepota« ipd. vsem, k e r jih vsakdo ra z u m e p o svoje. N o b e n a o d definicij, ki so se pojavile v zgo
dovini, d a n e s n i več u p o ra b n a , ali p a je le d eln o u p o ra b n a . Razlog za to tiči v tem , d a so skoraj vse, k e r pač p o logiki stvari niso m ogle doseči statu sa za
p rte g a p o jm a, bile umetno zaprte, in so zato zajele sam o d o lo č e n o pojm ova
n je ali sam o d o lo č e n e asp e k te o m e n je n ih pojavov.
V zrok za tak o stan je j e dejstvo, d a pojavi, o k a te rih teče b eseda, niso d o k o n č n a h isto rič n a dejstva, am p ak d in am ičn a aktualna dogajanja, ki še ved
n o nastajajo. T o p a p o m e n i, d a n u jn o nastajajo v oko liščinah , ki se v m n o gih ozirih sp rem injajo. N azo ren dokaz za to so sp rem em b am podvrženi ciljni re fe re n č n i okviri o z iro m a »zgodbe o tra n s c e n d e n ta ln e m izvoru«, k a te rih fu n k c ijo in n o tra n jo d in a m ik o sem zgoraj predstavil z N. Postmanom. Ko se sp re m e n ijo življenjske okoliščine, se sp re m e n ijo pojm ovanja, ko se sp re m e nijo po jm o v an ja, se m o ra jo sp re m e n iti »zgodbe«, ko se s p re m e n ijo »zgod
be«, se sp re m e n ijo cilji, ko se sp re m e n ijo cilji, se m o rajo sp re m e n iti deja
nja, ko se sp re m e n ijo dejanja, se m o rajo sp rem en iti oblike, ko se sp re m e n ijo oblike, se sp re m e n ijo življenjske okoliščine, ko se sprem enijo življenjske oko
liščine, se s p re m e n ijo p o jm o v an ja itn.
T a serija sp re m e m b s svojo c irk u la rn o zgradbo p ok aže dve stvari. P r
vič, kako d in a m ič n o j e okolje, v k aterem se dogajajo d ru ž b e n e in k u ltu rn e sp re m e m b e . In d ru g ič, kak o n o tra n je soodvisno je v svojem p e rm a n e n tn e m v zro čn o -p o sled ičn e m k o n tra p u n k tu , v k aterem j e brez težav m ogoče o pazi
ti tak o p o n av ljan je n e k a te rih elem e n to v k o t ponavljanje n e k a te rih odno sov m e d njim i. T i dve opazk i skupaj p o n u ja ta n asled n jo sugestijo: če zaradi nji
hove » n e d o k o n č n o sti« n e m o re m o n a ta n č n o in e n k ra t za vselej d efin ira ti vsebine pojavov u m e tn o s t, u m e tn išk o d elo in lepota, p a lah ko - izhajajoč iz c irk u la rn e logike o p isa n ih razm erij - m o rd a orišem o sp lo šno s tru k tu ro p o gojev, v k a te rih ti soodvisni k u ltu rn i fe n o m e n i nastajajo, se sp re m in jajo in razvijajo.
Naj po izkusim . O sn o v o tvorijo: (a) o b stoječa (n a ra v n a in d ru ž b e n a ) stvarnost, (b) sp o z n a n ja te stvarnosti, vsebovana v p o jm ov nih sistem ih (reli
gije, filozofije, z n a n o sti in u m e tn o sti), (c) u m etn išk a izrazna sredstva (for
m a ln a in k o n c e p tu a ln a ), s katerim i ta spoznanja p revedem o v um etniške fo r
m e in (d) u m e tn išk e fo rm e k o t sim bolični n ačin i a rtik u lira n ja in izražanja sp o zn an j o n arav n i in d ru ž b e n i stvarnosti. Razvidno je , d a stab iln o st celo te zahteva sk ladnost m e d k o m p o n e n ta m i, m ed tem ko im a n esk lad no st m ed nji
m i za p o sled ico p o tre b o p o p o sto p n i ali n e n a d n i re o rg an iza ciji ce lo te . Ka
d a r u m e tn išk a d ela s svojim u stro je m n a svojem p o s e b n e m p o d ro č ju u s p e j o a rtik u lira ti sklad nost o p isan ih razm erij, go v o rim o o le p o ti in j i h im e n u je m o le p a o z iro m a u m e tn išk a . Se p o s e b e j ta k ra t, k o d e la u m e tn o s ti to sk lad n o st dosežejo n a nivoju, ki ga im e n u je m o a r h e tip ič n i in n a n a č in (!), ki ga h isto ričn o n u jn e sp re m e m b e vsebin n a o p isan ih nivojih n e m o re jo raz
v re d n o titi. Se pravi n a n ačin, ki s svojo k o n siste n tn o stjo »zbuja o b č u te k , d a j e n a svetu ven d arle nekaj pravilnega, k ar v e d n o velja, k a r se ra v n a p o svo
ji h za k o n ih , č e m u r lah k o zau p am o in k ar nas n ik o li n e izda«, k a k o r tak e vr
ste skladno st ob razlagi prvega stavka B eethovnove 5. sim fonije opiše L. Bern
stein.11
Če o m režje interakcij m e d k o m p o n e n ta m i, ki tvorijo in fra s tr u k tu r o sp re m e m b v k u ltu ri in u m e tn o sti,18 p re d sta v im s p ro sto rsk im m o d e lo m , d o bim n a sle d n jo m atrico:
P rostorska logika te m atrice j e kljub skrajni grafični okrajšavi zgovorna.
(1) N ajprej j e iz nje razvidna sam o re g u la tiv n a , »avtopoetska« oz. »av- to refere n cialn a« o rganizacija celo te, če si izp o so d im ta dva iz m o d e rn e b io logije in sociologije izvirajoča izraza (H . M aturana, N. L u h m a n n ). T o p o m e ni, d a so v stvarnosti, k i j o sh em a re p re z e n tira , k o m p o n e n te p o v ez an e n a n ač in c irk u la rn e soodvisnosti v s a m o p ro c e sira jo č i sistem . S p re m e m b e n a e n e m nivoju prej ali slej privedejo d o s p re m e m b tu d i n a vseh d ru g ih , skozi tako n astale sp re m e m b e p a sistem g ra d i sam eg a sebe (ko so re a liz ira n e , p o stan ejo u m etn išk e fo rm e del stvarnosti). Sistem , s k a te rim im a m o o p raviti, j e avtopoetičen še posebej zato, k e r j e razvidn o sistem p ro d u k c ije smisla. P ro 17 Cf. L eo n ard B ernstein, Beethoven Symphony No. 5 & talks about »How the Great Symphony
was Written«, Sony (The Royal E ditio n ), CD, 1992.
18 S p rim e rn o prikrojitvijo perspektive p a tudi n a vseh d ru g ih pod ro čjih d ru ž b e n e g a življenja.
Umetnost in norma. O logični naravi estetiške normativnosti
d u k cija sm isla p a j e , k o t pravi sociolog Niklas Luhm ann, »autopoiesis par ex
cellence«}9
(2) N a d alje j e iz s tru k tu re p ro sto rsk eg a m o d ela razvidno, zakaj ni m o g o če e n k r a t za vselej in d o k o n č n o d efin irati pojm ov le p o te , u m e tn o sti ipd.
M ogoče j e gov oriti o n jihovi stru k tu ri, ni p a jih m ogo če n e vsebinsko n e o b likovno fiksirati, k e r se sestavni deli stu k tu re sp rem in jajo s časom in v skla
d u z razvojem človeka in n jegove družbe.
(3) S h e m a tu d i po k aže, d a je sistem , ki ga oblikujejo k o m p o n e n te , tak, d a j e p o e n i stra n i bistv en o odvisen o d d o b ro u re je n e g a p ro m e ta m e d ču t
n o n a z o rn o stjo in p o jm o v n o abstraktnostjo, p o drugi stran i p a tak, d a se lah ko in se m o ra odzivati n a sp re m e m b e , ki nastajajo bodisi v njegovi zu n a n jo sti (n a ra v n a in d ru ž b e n a stvarnost) bodisi v njegovi n o tra n jo sti (človekova m iseln a in p ro d u k tiv n a p ra k s a ). N eodzivanje sistem a n a sp re m e m b e ali n e u strez n o odzivanje n a n je pov zro ča destabilizacijo sistem a, k e r b lo k ira njegov inform acijski p re to k in s tem njegovo aktualnost. Prim er: u m etn išk o n e p re p ričljivost d el so cialističn eg a realizm a razloži dejstvo, d a so p o en i stran i re cidiv m eščanskega realizm a 19. stoletja (neodzivanje na s p re m e m b e ), p o d ru gi p a a rtik u lacija zlaganih (h e ro ičn ih ) predstav o tedanji d ru ž b en i stvarnosti (n e u s tre z n o odzivanje n a s p re m e m b e ). Iz tega izhaja, d a v av to p o etičn em o k o lju človeške k u ltu re vsako u m e tn o zadrževanje ali fiksiranje vsebin in fo rm artik u lac ije sm isla vodi v neživljenjskost in k u ltu rn o o k osten elo st.
(4) E d in o , k a r sh e m a zaradi svoje ploskovitosti n e m o re dovolj p re p rič ljivo pok azati, j e dejstvo, d a autopoiesis človeške k u ltu re n i n e k o plosko ci
k ličn o p e r p e tu ira n je e n a k e g a , am p ak im a obliko razvojne vijačnice, p ri če
m e r ta v ija č n ic a n i u s m e rje n a nav zg o r (o d slabšega k b o ljšem u ) a m p ak n a v z n o te r, v g lo b in o (o d p o z u n a n je n o sti k in te rio riz a c iji). T o p o m en i, da razlike m e d k u ltu ra m i, le p o ta m i in u m e tn o stm i različnih d o b niso m erljive v e n o ta h » n a p re d n o sti« , a m p a k v e n o ta h vsebinske in formalne koncentracije.
Dve k u ltu ri, dve u m e tn o sti, dve u m etn išk i deli se lahk o v vsebinskem in fo r
m a ln e m o ziru ra zlik u je ta sk o ra jd a v vsem, pa sta si v en d a rle blizu, če u sp eta v svojem u stro ju a rtik u lira ti e n a k o ali p o d o b n o stopnjo d u h o v n e k o n c e n tra cije. V tem tiči tu d i razlog, d a se lahko kljub dejstvu, d a so okoliščine, ki so n e k o u m e tn išk o d e lo proizvedle, že zdavnaj m inile, s tem d elo m še v ed no doživljajsko id en tific ira m o , se o b n jem b o g atim o in v n jem uživam o.20 K dor 111 Niklas L u h m a n n , Soziale Systeme. Grundriss einer allgemeinen Theorie, F rankfurt am Main:
S uhrkam p, 1984, str. 101.
20 V tem vidim osnovo za relevanten odgovor na provokativno Marxovo vprašanje iz Pariških rokopisov (1844), v katerem sprašuje, гакгу nas grški epi, čeprav so družbeno-historične okoliščine, v katerih so nastali, že zadvnaj minile, danes sploh še zanimajo in so nam celo v estetski užitek. Gre za vprašanje, kije ostalo neodgovorjeno, je p a - po logiki zarečenega -jasn eje, kot bi si avtor želel, pokazalo na nevralgične točke v Marxovi filozofiji.
bi h o te l p riti na sled t.i. perenialnim m o m e n to m u m e tn o s ti, bi se p o m o jem m n e n ju n u jn o m o ral soočiti s p a ra m e tri te v s e b in sk o -fo rm a ln e k o n c e n tr a cije.
VII. Normirati ali kibernetizirati? - to je zdaj vprašanje
O se b n o m enim , d a ni nič n a ro b e , če se estetik a ob u p o štev an ju zgoraj n a k a zan ih logičnih om ejitev ukvarja z v re d n o te n je m u m e tn išk ih d el n e p o sre d n o , se pravi tako, d a bodisi raziskuje v u m etn išk i p ro d u k c iji a k tu a ln o ek
sistirajoče n o rm e bodisi artik u lira »m ehke« n o rm a tiv e za u m e tn o s tn o p ri
h o d n o st. O b o je j e p o če la tu d i že doslej.
V e n d a r pa sem z ozirom n a av to p o etičn o naravo, ustroj in lastno sti člo
veške k u ltu re p re p rič a n , d a bi gled e n a p o te n c ia le , k i jih n osi v sebi, esteti
ka človeško k u ltu ro in u m e tn o s t lah k o k ib e rn e tiz ira la tu d i n a m anj e k s te n ziven n a č in . P aradoks je , d a p rav s te m , ko bi se o d re k la n e p o s r e d n e m u v p letan ju vanju. Razlogov za tako, n a prvi p o g le d m o rd a n e n a v a d n o stališ
če je več. N a tem m estu b o m nav ed el le dva, k e r se m i z o ziro m n a to, d a izhajata iz sam e narave estetike, zd ita najbo lj razvidn a, p re p ričljiv a in o p e rativna.
(1) Ko sem zgoraj opisoval p re d p o sta v k e n o rm ativ n o sti, s e j e p o k az a
lo, d a n e p ro d u k c ija v re d n o t (u m e tn o st) n e v re d n o te n je (estetik a) n e m o re ta p o tek ati brez n e k e g a trd n e g a c iljn eg a re fe re n č n e g a okvira, ki d aje člo
vekovim p riz a d e v a n je m sm isel in n je g o v e m u o d n o s u d o stvari k o m p a s.
T rd n o s t ciljnega re fe re n č n e g a okvira, s k a te rim ra z p o la g a d an a šn ji čas, j e m ajh n a. Dokaz za to je n en a zad n je d an a šn ji kolokvij21 (cf. ra zd elek II in I I I ) . Ker j e te m u tako, p a je bistveno o te ž e n o tu d i d elo u m e tn o sti k o t d ejavn osti p ro d u c ira n ja k u ltu rn ih v re d n o t. V tej situaciji j e p o m o jem m n e n ju e steti
ka n arav n o st nepogrešljiva. V e n d ar n e v tem sm islu, d a bi u m e tn o sti tak r e fe re n č n i okvir n o rm ativ n o predpisovala. N je n a n ep o g rešljiv o st leži p ri tem v dejstvu, d a bi k o t filozofska d isciplina, k iji je im a n e n te n k ritičn i in sam o- refleksivni e la n ,22 s svojimi refleksijam i in k o n ce p tu a liz acijam i lah k o - k o t n e k e vrste majevtičniferment
,2!i
če u p o ra b im k om pilacijo dveh Welschevih izra21 Razprava je bila napisana za m e d n aro d n i kolokvij »Nova n orm ativ n o st v estetiki«, ki s e je v organizaciji Slovenskega društva za estetiko odvijal v Ljubljani od 9. do 11.
sep tem b ra 1999.
Cf. Aleš Erjavec, Estetika in filozofije, v: Filozofski vestnik X IX /3 (1998), str. 30.
2:1 S in tag m aje sinteza dveh izrazov, k ijih v zvezi z nalogam i m o d e rn e artistike u p o ra b lja W. W elsch ( Traditionelle und modeme Ästhetik in ihrem Verhältnis zur Praxis der Kunst.
Überlegungen zur Funktion des Philosophen an Kunsthochschulen, in: Z eitschrift fü r Ä sthe
tik u n d allgem eine Kunstwissenschaft, Bd X X V III/2 / 1 9 8 3 /, str. 278 in 279).
Umetnost in norma. O logični naravi estetiške normativnosti
zov — bistveno pospešila izgradnjo p o stm o d e rn e m u času p rilago jen ega in sta
b iln e g a ciljn eg a re fe re n č n e g a okvira. T o bi u m e tn o s t osvobodilo...
(2) D rugi n a č in , n a k a te re g a bi estetika po sami logiki stvari lahk o ki- b e rn e tiz ira la a v to p o e tič n o o kolje človeške k u ltu re, ne d a bi ga n e p o sre d n o re g u lira la in n o rm ira la , p a im a svojo p o d lag o v n a sle d n je m dvojnem dejs
tvu. K er j e te m e ljn a p re d p o sta v k a av to p o etičn eg a okolja k u ltu re in u m e t
n o sti d o b ro u re je n p ro m e t m e d ču tn o n az o rn o stjo in p o jm o vn o ab strak t
n o stjo (glej u s m e rje n o s t p u ščic v sh em i), in k e r j e este tik a veda, ki skuša k o n ce p tu a liz irati ču tn o st, j e k a r najbolj naravno, da v okolju k ultu re in u m et
n o sti o d ig ra — in m o ra o d ig ra ti - nič več in nič m anj ko t vlogo m e d ia to rja in k ataliza to rja a v to p o e tič n ih procesov. Pospeševati p ro m e t m ed stvarnostjo, p o jm o v n im i sp o zn a n ji, u m e tn išk im i izraznim i sredstvi in u m etn išk im i fo r
m am i — m a r n i to n e r im e rn o bolj učinkovito o d vsake še tako d o d e la n e n o r
m ativnosti? P red v sem p a veliko bolj naravno. In lepše...
H4
Z ačeto an a liz o bi v sekakor bilo m ogoče - p a tudi p o tre b n o - n ad a lje
vati. Se p o seb ej v sm eri precizacije in o p eracion alizacije. V e n d a r p a h k rati m islim , d a že taka, k o t je , dovolj ja s n o prikaže tem eljn o lo g ičn o m atrico obravnavane p ro b lem a tik e. N ajprej potrd i začetno intuicijo, po kateri tem elj
n a n a lo g a e stetik e n i toliko fo rm u lira n je in p re d la g an je estetskih n o rm , kot p rip ra v lja n je pogojev, d a se te v k u ltu rn e m okolju lah ko razvijejo in uvelja
vijo ( quod erat demonstrandum). N ato pokaže, kako je tak a m ajevtična oz. ka- talizato rsk a fu n c ija estetik e logično u te m e lje n a v n jen i naravi. Za k o n ec pa v skicozni o b lik i o p o z o ri še n a naloge, ki bi se postavile p re d estetiko, če bi
z an a liz o n a k a z a n e p ersp ek tiv e vzela zares in za svoje.
Uporabljena literatura
B u tin a, M ilan, O odnosu (likovna) umetnost — estetika, v: M. B utina, O slikars
tvu. L ik o v n o te o re tič n i spisi, Ljubljana: D ebora, 1997, str. 89-98.
D ziem idok , B o h d a n , Spor o normativnih temeljih estetike, v: Filozofski vestnik X IV /1 (199 5), str. 8 1-87.
Erjavec, Aleš, Estetika in filozofije, v: Filozofski vestnik X I X /3 (1998), str. 2 9 - 42.
K am b er, R ich ard , Weitz Reconsidered: A Clearly Wieiu of why Theories o f Art Fail, v: T h e B ritish J o u r n a l o f A esthetics 1 (1998), str. 33-46.
L u h m a n n , N iklas, Soziale Systeme. Grundriss einer allgemeinen Theorie, F ran k f u rt n a M ajni: S u h rk a m p , 1984.
M ukafowsky, Ja n , Estetske razprave, Ljubljana, Slovenska matica 1978, str. 58- 135
M uhovič, Jo že f, Fine Arts and. Pictorial Competence, v: S e m io tic a 118 - 1 /2 (1998), str. 71-89.
Muhovič, Jožef, Umetnost « estetika «filozofija, v. A n th ro p o s X X X I /1-3 (1999), str. 151—166 oz. Art « Aesthetics « Philosophy. A Topological Sketch o f the Interactive Space, v: A. Erjavec, M. B erg am o , L. K reft (e d s.), A esthetics as Philosophy. P roceedings o f th e XIV"1 In te rn a tio n a l K ongress o f Aest
hetics II, Filozofski vestnik 2 (1999) - S u p p le m e n t, str. 24 7-25 8.
P ostm an, Neil, Am using Ourselves to Death. Public Discourse in the Age o f Show Business, L o n d o n : M eth u en , 1992.
P ostm an, Neil, Technopoly. The Surrender o f Culture to Technology, N ew York:
V intage Books, 1993.
Scholz, B arbara, Rescuing the Institutional Theory o f Art, v: J o u r n a l o f A e sth e
tics a n d A rt C riticism , vol. 52 (1994), str. 310-325 .
Weitz, M orris, The Role o f Theory in Aesthetics, v: M. W eitz ( u r .) , Problems in Aest
hetics. A n Introductory Book o f Readings, N ew York: T h e M acm illan Co., r’1964.
W eitz, M orris, The Opening Mind. A Philosophical Study o f humanistic Concepts, C h ica g o -L o n d o n : T h e U niversity o f C h icag o Press, 1977, str. 34.
Welsch, W olfgang, Traditionelle und moderne Ästhetik in ihrem Verhältnis zur Praxis der Kunst. Überlegungen zur Funktion des Philosophen an Kunsthochschulen, v:
Z eitschrift fü r Ä sthetik u n d allg em ein e K unstw issenschaft, Bd X X V III/
2 / 1 9 8 3 / , str. 264-286.
W elsch, W olfgang, Undoing Aesthetics, L o n d o n : Sage, 1997.
Z uidew aart, L am b ert, Normative Aesthetics and Contemporary Art: Burger’s Cri
tique o f Adorno, v: R. W oodfield (u r.), P ro c e e d in g s o f th e X Ith I n te r n a tio n a l C ongress in A esthetics 1988, N o th in g h a m : P o ly te c h n ic Press, 1990.
