Modeli (kulturne) zgodovine
P rvotni nam en p ričujočega razdelka j e bila predstavitev odmevnejših izvirnih prispevkov s p o d ro čja široke historiografske oz. filozofske razprave o p retekli in bodoči usodi historične interpretacije. O p reteklih in bodočih metodoloških in teoretskih premikih, brez strogo om ejenega koncepta. Skupni naslov - »M odeli kulturne zgodovine« —j e nastal šele p o tem, ko sm o ob dokončem p re g led u izbora besedil, ki imajo ob svoji teoretski m oči tudi široko inform ativno vrednost, zaslutili nekaj skupnih potez. Pravzaprav j e izraz koncept pretiran, p r e j bi lahko govorili o nakazovanju določne(ih) sm eri razvoja historiografske in filo zo fsk e razprave, k i p o m nenju nekaterih vidnejših avtorjev (Peter Burke, R oger Chartier, Lynn Hunt, Patricia O'Brien, Natalie D a v is ...) intenzivneje tematizirajo različice nove kulturne zgodovine.
P revedeni so trije prispevki, dva izvirna teksta in razprava H ansa Kellnerja, ki p a j e bila ž e objavljena v reviji H istory a n d Theory, tj. osrednji reviji za teoretska vprašanja zgodovinopisja in filo zo fije zgodovine. Z a p re vo d in natis Kellnerjevega teksta sm o se odločili zato, ke r nadvse ustreza obem a že om enjenim a kriterijema (strokovni vrednosti in informativnosti) in ke r j e avtor p r e d leti izdal knjigo', za katero m nogi menijo, da pom eni najpom em bnejši p risp e v e k na tem p o dročju p o izzidu Whitove M eta h isto ry....
K ellner gled a na historični tekst kot na celoto zapletenih odnosov do realnosti. Zato njegova razprava ni p o m eb n a sam o za zgodovino in zgodovinopisje, tem več tudi za širši p risp eve k k retoriki hum anističnih ved. Predvsem p a j e pom em bno njegovo opozarjanje na analizo historiografskega jezika. K ellner nam reč ugotavlja, da običajni p o g le d na historiografske vire - t.j. na dokum ente, iz katerih črpajo zgodovinske razprave - ignorira d ru g e vire zg o d o v in a rje v e vizije in sic e r n eizogibna p ra v ila retorike in je zik a . D iskontinuiteta dokum entacije, kontinuiteta časa, p o treb a p o ustvarjanju podobe totalitete ... p a so vprašanja, k i j i h j e brez p re g led a lingvističih strategij, nem ogoče reševati. L e-te n a m reč n e služijo le z a ustvarjanje videza realnosti, tem več velikokrat predstavljajo realnost sam o in za to niso le retorične figure. Kellnerjeva filozofija zgodovine glede na to n i p o m em b n a le z a teoretsko razpravo, am pak vpliva tudi na branje t.i. klasičnih zgodovinarskih te k s to v - n a Braudelovo trilogijo Mediteranée, Spenglerjev P ropad zahoda, M icheletovo zgodovino F rancije i t d . ...
Č lanek Gabrielle M. S piegel j e bil v p red ela m obliki ž e objavljen v španskem zborniku H istoria a D ebate (1995), ki g a j e uredil Carlos Barros, organizator m ednarodne konference z istim naslovom .2 P ričujoča navedba ni le odraz bibliografske doslednosti,
1 Hans Kellner, Language and Historical Representation. Getting the Story Crooked, University o f Wisconsin Press, Madison 1989.
2 Konferenca je potekala med 7. in 11 .julijem 1993 v španskem Santiagu de Compostela, na njej
8
tem več tudi opozorilo na publikacijo, v kateri j e zbran največji d el aktualne m ednarodne razprave na temo sodobne teorije zgodovinopisja. O benem p a j e to tudi p rilo žn o st za opozorilo na drugo podobno in p r a v tako odm evno besedilo te avtorice. M islim o na p ris p e v e k za zn a n i britanski zg o d o v in sk i ča so p is P a s t & P resent: » H isto ry a n d P ostm odem isem « (St. 135), na katerega se sklicuje - m e d drugim - tudi P eter B u rke v predzadnji številki Filozofskega vestnika. N ajdem o p a j o tudi kot imaginativno sobesednico R oger j a Chartierja in mnogih drugih, še po seb n o ka d a r g re z a vprašanja interpretacije fra n c o ske srednjeveške zgodovine. Svojo teoretsko razpravo p a Spieglova najpogosteje
osredotoča na osnovne tradicionalne koncepte s katerim i so zgodovinarji skušali razum eti in predstaviti preteklost. Gre za vprašanja vzročnosti, sprem em b, oblastnih nagibov, obstojnosti mnenj, socialne determiniranosti, objektivnosti in subjektivnosti itd.
Podobno kot že om enjenega R ogerja Chartierja, enega najprodornejših avtorjev zadnje annalovske generacije, generacije, k i sa m a sebe v e č ne vid i ko t novo generacijo stare šole, tem več — s Chartierjem na čelu — tem atizira nove sm eri v interpretaciji zgodovine.
M ed drugim tudi kulturno zgodovino, k i se p o njegovem m nenju ukvarja s preučevanjem reprezentacij, natančneje z vlogo in p o m en o m vrednotenj, izključitev, skratka z vsem i pretežno radikalnimi opredelitvami, k i najm očneje zarisujejo družbeno in p o jm o vn o konfiguracijo določenega prostora v določenem obdobju.
Po Chartierjevem m nenju strukture socialnega sveta, p odobno ko t intelektualne in psihološke kategorije, niso objektivne danosti, te m v eč predvsem »zgodovinski p ro d u k ti (političnih, družbenih, diskurzivnih) praktik, v zvezi s katerim i nastajajo tudi njihove podobe. Njih oblikovanje in razvrščanje p a j e p re d m e t kulturne zgodovine, ki se ne m ore izogniti temu, da vedno znova postavlja p o d vprašaj zvezo m e d realno (iz sebe izhajajočo), ter iz nje interpretirajočo družbeno reprezentacijo«.3
N ajbogatejše spoznanje nove kulturne zgodovine p a j e gotovo upoštevanje različnosti posam eznih kultur oz. »nasprotovanje stališču, da bi se ljudje (»mi«) m orali sam o a li p a v glavnem zanim ati za to, kar j e njihovo (»naše«).«4 Skratka, da n e g re le z a učenje o tujih kulturah, ko t bi dejal B orut Telban, tem več tudi z a pozn a va n je dejanskih odnosov in dejavnosti m ed p osam ezniki in večjim i skupinami. V slednjem j e obenem zasidrano prepričanje, da ne m orem o evropskega zgodovinskega koncepta aplicirati na ljudi, k i s
tovrstnim konceptom nimajo n ič skupnega.
Oto L uthar
pa so sodelovali tudi takšni avtorji kot Lawrence Stone, Perry Anderson, Alain Gerreau, John H. Eliot, André Burguere, Peter Burke, Robert Darton in drugi, svoj tekst pa je prispeval tudi Jacques Le Goff, ki se zaradi bolezni konference ni mogel udeležiti.
3 Roger Chartier, Die unvollendete Vergangenheit. Geschichte und die Macht der Weltauslegung, Fischer, Frankfurt/M 1992.
4Borut Telban, »Belci niso bili bogovi«, Delo 9.9.1995, str.39.
