KURIKUL
KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE
Gimnazija
Splošna, klasi na, strokovna gimnazija
2 KURIKUL
KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE Gimnazija; Splošna, klasi na, strokovna gimnazija
Predmetna komisija:
Majda Steinbuch, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, predsednica Alja Bratuša, Osnovna šola Polzela, lanica
Romana Fekonja, II. gimnazija Maribor, lanica
dr. Silva Novljan, Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana, lanica
Pri posodabljanju kurikula Knjižni no informacijsko znanje je predmetna komisija za posodabljanje u nega na rta izhajala iz obstoje ega programa za medpredmetno podro je Knjižni na informacijska znanja: cilji in vsebine za gimnazije iz leta 2000.
Recenzentki:
Natalija Mikuleti , Srednja šola Sre ka Kosovela Sežana
dr. Maja Žumer, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo
Uredila: Nataša Purkat
Sprejeto na 110. seji Strokovnega sveta RS za splošno izobraževanje 14. 2. 2008.
3
Kazalo
1 ŠOLSKA KNJIŽNICA V KURIKULU ... 4
1.1 Splošni cilji in klju ne kompetence... 5
2 KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE... 6
2.1 Opredelitev kroskurikularne teme ... 7
2.1.1 Splošni cilji in kompetence... 7
2.1.2 Namen programa knjižni no informacijsko znanje ... 9
3 CILJI IN VSEBINE ... 9
3.1 Specifi ni cilji in vsebine ... 10
4 PRI AKOVANI DOSEŽKI... 16
5 MEDPREDMETNE POVEZAVE... 17
6 DIDAKTI NA PRIPORO ILA ... 18
7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV... 22
4
1 ŠOLSKA KNJIŽNICA V KURIKULU
Temelj šolske knjižnice sta usposobljen knjižni ar in organizirana zbirka knjižni nega gradiva in informacij za pou evanje in u enje, ki jo potrebujejo u enci, u itelji in drugi strokovni delavci. Zbirko dopolnjujejo razli ni pripomo ki in oprema za pridobivanje in uporabo informacij, šolski knjižni ar pa organizira knjižni no dejavnost tako, da podpira u enje v okviru pedagoških ciljev šole.
Šolska knjižnica deluje v kurikulu kot celota. S knjižni nimi storitvami omogo a in podpira u enje in pou evanje, s programom knjižni no informacijsko znanje, ki ga uvrš amo med kroskurikularne teme, pa dijake navaja na samostojno u enje. Šolska knjižnica v kurikulu predstavlja odprto informacijsko u no okolje, ki omogo a:
- u enje in pou evanje ter njuno fleksibilno prilagajanje potrebam posameznika in skupin;
- razvijanje metod pou evanja in u enja (sodelovalno u enje, projektno in raziskovalno u enje, reševanje problemov, timsko pou evanje …);
- medkulturnost z vsebino knjižni ne zbirke in njeno dostopnostjo (dostopna je vsem u encem ne glede na starost, jezik, kulturo, vklju no z u enci s posebnimi potrebami);
- skupno doseganje ciljev: ciljev posameznih predmetov in ciljev kroskurikularne teme;
- upravljanje z informacijami;
- seznanjanje z informacijsko komunikacijsko tehnologijo;
- razvijanje pismenosti, še posebej branja, pisanja in razvijanje bralne kulture;
- sodelovanje s starši, splošno knjižnico in drugimi dejavniki zunaj šolskega okolja.
V posodobljenem programu knjižni nega informacijskega znanja smo poudarili cilje, ki dijaku pomagajo dose i klju ne kompetence in jih lahko šola doseže s pomo jo knjižni nega programa, in naloge, ki jih morata za dosego ciljev skupaj opraviti u itelj in knjižni ar kot obvezno, na rtno in sistemati no bibliopedagoško delo. Knjižni arjevo samostojno bibliopedagoško delo s skupinami je namenjeno spoznavanju ciljev in vsebin iz programa knjižni nega informacijskega znanja, motiviranju u encev za uporabo knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov ter razvijanju branja in bralne kulture. Bibliopedagoške so tudi vse njegove storitve za posameznega uporabnika knjižnice, ko ob svetovanju in pomo i dijaka usmerja pri samostojnem odlo anju za izbiro in uporabo knjižni nega gradiva in informacijskih virov.
5 1.1 SPLOŠNI CILJI IN KLJU NE KOMPETENCE
Dijaki razvijajo sposobnosti in veš ine za samostojno uporabo knjižnice in informacijskih virov.
Spoznavajo in uporabljajo:
- Strategije pridobivanja informacij in razreševanja problema.
- Tiskane in netiskane publikacije, njihove zna ilnosti in namen.
- Lokacije informacij (možnosti teko ega informiranja o publikacijah, možnosti za teko e seznanjanje z novostmi v skladu z interesi – knjižnice – posebne informacijske službe).
- Organizacijo informacij, vire za splošno, specialno in teko e informiranje (referen na literatura – periodika – katalogi, sistemi za iskanje informacij v elektronskih podatkovnih zbirkah).
- Informacijsko tehnologijo kot pomembno orodje.
Šolska knjižnica s svojimi storitvami in programom knjižni nega informacijskega znanja pri dijakih razvija klju ne kompetence:
- Sporazumevanje v maternem jeziku
Dijak pri uporabi knjižni nega gradiva in drugih informacijskih virih razvija sporazumevalne zmožnosti v materinš ini. Bere leposlovno in strokovno gradivo, razvija pismenost in se pogovarja o prebranem. Razvija vedenje o pomenu knjižnic za ohranjanje slovenske pisne dediš ine.
- Sporazumevanje v tujem jeziku
Dijak s pomo jo tujejezi nih slovarjev, priro nikov, knjig, periodike in drugega gradiva, ki je del knjižni ne zbirke, razvija znanje tujih jezikov. Samostojno uporablja knjižni no gradivo v tujih jezikih, uporablja tuj jezik pri poizvedovanju po podatkih in informacijah na spletu, pri uporabi spletnih strani tujih knjižnic, v podatkovnih zbirkah in elektronskih publikacijah.
- Matemati na kompetenca ter osnovne kompetence v znanosti in tehnologiji
Dijak s sprejemanjem matemati nih in drugih strokovnih besedil, ki vsebujejo osnovna na ela naravnega sveta, razvija razumevanje in zmožnost logi ne in prostorske predstavljivosti.
Uporablja knjižni ni prostor s postavitvijo gradiva in posami ne predele knjižnice. Ubeseduje števil ne podatke, ko npr. uporablja in razume sistematiko znanosti in univerzalno decimalno
6 klasifikacijo. Spoznava funkcije sistema, ko iš e informacije, pri poizvedovanju po informacijah in uporabi katalogov pa uporablja razli ne logi ne strategije.
- Digitalna pismenost
Dijak razvija informacijsko pismenost in uporablja informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, pridobiva gradivo in informacije, uporablja informacije iz razli nih elektronskih virov, usposablja se za delo z viri.
- U enje u enja
Dijak v knjižnici nadgrajuje u ni proces iz razreda ali vsakdanjega življenja in si z informacijami gradi lastno znanje. S knjižni nim gradivom in drugimi informacijskimi viri spodbuja svojo radovednost in raziskovanje. Pri tem uporablja in razvija razli ne tehnike branja, pisanja, pogovarjanja in poslušanja ter strategije za delo s sodobno tehnologijo in delo z viri.
- Socialne in državljanske kompetence
Dijak se kot uporabnik knjižnice sre uje z razli nimi skupinami uporabnikov in s tem razvija sodelovalne in socialne zmožnosti, kar prenaša tudi na osebno raven in v družbo. Spoznava zna ilnosti virtualnih skupnosti. Upošteva dogovorjena pravila obnašanja in etiko uporabe knjižni nega gradiva ter avtorskih pravic.
- Samoiniciativnost in podjetnost
Dijak razvija samozavest, samoiniciativnost in odgovornost za znanje, ki ga gradi z iskanjem, poizvedovanjem in uporabo informacij. Zna samostojno uporabljati knjižnico in informacijske vire in informacije, s katerimi rešuje probleme, je aktiven in ustvarjalen.
- Kulturna zavest in izražanje
Dijak gradi ustvene, moralne in eti ne vrednote, ki jih spoznava in odkriva s pomo jo knjižni nega gradiva in sodelovanja z drugimi uporabniki knjižnice. Pozna pomen knjižnic za razvijanje znanja, za aktivno delovanje v družbi, ohranjanje kulturne dediš ine, za ve kulturnost, ustvarjanje in svobodo izražanja.
2 KNJIŽNI NO INFORMACIJSKO ZNANJE
Knjižni no informacijsko znanje je splošno znanje o informacijskih virih, njihovi izbiri in uporabi za dolo ene namene. Dijaki ga usvojijo do nivoja, ki jim omogo a samostojno pridobivanje in uporabo informacij tudi po kon anem formalnem izobraževanju, ne glede na to, katero stopnjo šole so kon ali. Cilji s predlaganimi vsebinami opredeljujejo nivo
7 informacijske pismenosti, ki naj bi ga obvladal vsak prebivalec za vstop v svet informacij in možnosti za njeno razvijanje. Pomembni sestavni del je tudi knjižni ni sistem z vrstami knjižnic, ki omogo ajo aktivno vklju evanje v vseživljenjsko izobraževanje, družbeno dogajanje v skladu z zahtevami družbe in lastnimi interesi.
2.1 OPREDELITEV KROSKURIKULARNE TEME
Knjižni no informacijsko znanje je kroskurikularna tema, ki pri doseganju ciljev uporablja zna ilnosti informacij s posameznih predmetnih podro ij. Zajema vse elemente informacijske pismenosti in poudarja uporabo knjižnice in z njeno pomo jo dosegljivih informacijskih virov, posredovanih tudi s sodobno ra unalniško in komunikacijsko tehnologijo, za razreševanje problemov razli nih vsebin in zahtevnosti. Tako poleg klju nih kompetenc šolska knjižnica v kurikulu s programom knjižni no informacijsko znanje u encem razvija kompetence na treh klju nih podro jih: branje, informacijska pismenost in u enje, in jim pomaga dosegati postavljene cilje.
2.1.1 Splošni cilji in kompetence
Poleg klju nih kompetenc šolska knjižnica v kurikulu s programom knjižni no informacijsko znanje razvija kompetence na treh klju nih podro jih: branje, informacijska pismenost in u enje, in jim pomaga dosegati postavljene cilje.
Branje:1
Dijaki napredujejo v razvijanju bralne sposobnosti, razvijajo bralne strategije, navade in razumejo ter sprejemajo pomen branja leposlovja, informativnih in strokovnih vsebin.
Ob koncu srednje šole dijaki:
- poslušano in prebrano kriti no vrednotijo,
- pri tvorjenju pisnih besedil in branju izberejo u inkovite pisne ali bralne strategije, - tvorijo govorna in pisna besedila glede na razli ne okoliš ine, teme in namene, - obvladajo samostojno delo z besedili (raz lenjevanje, razumevanje, tvorjenje), - prepoznavajo sporo ilnost besedil v razli nih medijih,
1 Nacionalna strategija za razvoj pismenosti. http://pismenost.acs.si/projekti/komisija
8 - samostojno izberejo, uporabijo in predstavijo informacije v razli nih življenjskih
okoliš inah.
Informacijska pismenost:
Ob zaklju ku šolanja2 so dijaki usposobljeni za opredeljevanje problemov, pridobivanje, ovrednotenje in uporabo informacij za njegovo razrešitev:
- Zaznajo problem.
- Znajo opredeliti problem.
- Poznajo možne informacijske vire in znajo izbrati primernega.
- Uspešno pridobijo primerne vrste informacijskih virov.
- Kriti no ovrednotijo pridobljene informacije.
- U inkovito in ustvarjalno uporabijo informacije.
- Uporabljajo ustrezne elemente za ocenjevanje dela.
- Razumejo gospodarski, kulturni, zakonski in družbeni pomen informacij, jih sprejemajo kot temelj vseživljenjskega u enja in jih uporabljajo eti no in zakonito.
U enje:
Dijaki znajo uporabljati informacijski proces pri u enju, znajo uporabljati informacijske vire razli nih oblik za pridobivanje idej, za samostojno u enje in znajo izbrati primerno strategijo za obvladovanje virov v skladu z namenom in naravo u nega problema.
Znajo:
- umestiti svoj predmet raziskovanja v strokovno podro je, dolo iti medpredmetne povezave in izhodiš e obravnave,
- izbrati primerne vrste in koli ino informacijskih virov za rešitev raziskovalnega, u nega problema,
- uporabljati sekundarne vire,
- izbrati primerne bralne strategije za pridobivanje informacij,
- najti in uporabiti primerne tehnike u enja s tiskanimi in drugimi viri, - izbrati primerno neknjižno gradivo in elektronske vire,
- izbrati primerno obliko predstavitve rešitve problema, - ovrednotiti svoje delo in dosežek,
2 Med cilji izobraževanja v Sloveniji so cilji, ki zagotavljajo razvoj posameznika in tudi spodbujanje vseživljenjskega u enja (Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, 2. len)
9 - uporabiti obstoje e znanje za tvorjenje novega.
Ta prispevek zagotavlja, da bodo dijaki ob koncu šole pridobili znanje za razreševanje raznolikih problemov in vedenje, da je rešitev vsakega problema odvisna od procesa informiranja, strategije pridobivanja informacij in od pravih podatkov in informacij in njihove eti ne rabe. Osnova za to pa je razvita pismenost.
2.1.2 Namen programa knjižni no informacijsko znanje
Izhodiš e za program knjižni no informacijsko znanje so cilji šole, namen pa predvsem u inkovito in uspešno doseganje ciljev na podro ju opismenjevanja in u enja. Vklju uje razvijanje vseh vrst pismenosti, še posebej pa informacijsko pismenost kot sposobnost opredelitve informacijske potrebe, pridobivanja, razumevanja, vrednotenja in uporabe informacij iz razli nih virov, ki dobiva klju no vlogo v življenju posameznika in družbenih skupin. Opredeljuje jo informacijska družba, kjer je informacija nujna dobrina, naše potrebe po informaciji pa neobhodne. Zato je v programu poudarjena raba knjižni nega gradiva, informacijskih virov in profesionalnega znanja knjižni nega osebja v izobraževalnem procesu (pri pouku obveznih in izbirnih predmetov, v dnevih dejavnosti, obveznih izbirnih vsebinah, interesnih dejavnostih) za razvijanje te spodobnosti in spretnosti za samostojno u enje, dejavno preživljanje prostega asa, tudi z leposlovnim in strokovnim gradivom, osebnostno rast in delovanje u encev.
3 CILJI IN VSEBINE
Dijaki s programom knjižni no informacijsko znanje in uporabo knjižnice razvijajo:
- sposobnosti za branje, pisanje, poslušanje, govor, opazovanje in risanje, ra unanje,
- kognitivne strategije za selekcijo, pridobitev, analizo, sintezo, vrednotenje in ustvarjalno rabo ter predstavitev informacij na vseh ravneh in podro jih,
- sposobnosti za u inkovito reševanje problemov, od zavedanja problema, analiziranja informacijske potrebe in oblikovanja vprašanja, izbire vira informacij, pridobitve in izbora informacij do njihove uporabe, komuniciranja in ovrednotenja.
10 Dijaki kot uporabniki knjižnice spoznavajo in uporabljajo sistemati no in funkcionalno v povezavi z obravnavanimi izobraževalnimi temami naslednje vsebine:
- Možnosti informiranja o publikacijah kot virih informacij.
- Organizacijo informacije. Razumejo, da je najdenje specifi ne informacije odvisna od vprašanja in izbora iskalne strategije. Spoznajo informacijske vire za splošno, specialno in teko e informiranje.
- Vrste informacijskih virov po obliki, namembnosti in vsebini ter njihovo strukturo. Znajo odgovoriti na vprašanje, kakšne vrste je dokument, komu je namenjen, katero temo obravnava, kaj ho e kot celota povedati, na katere dele je razdeljen in kateri so glavni problemi, ki jih avtor obravnava.
- Spreminjanje znanja in tehnologije. Vedo, da se v procesih informiranja spreminja tudi oblika informacijskih virov , reprodukcijska, ra unalniška ter komunikacijska tehnologija za vseživljenjsko u enje.
- Aktivno uporabo knjižnice za vseživljenjsko u enje in za ustvarjalno preživljanje prostega asa z izbranimi strategijami pridobivanja informacij in razreševanjem problema.
3.1 SPECIFI NI CILJI IN VSEBINE
SPECIFI NI CILJI Dijaki:
VSEBINE
UPORABLJAJO KNJIŽNICE IN NAMENU
USTREZEN VIR ZA TEKO E INFORMIRANJE O PUBLIKACIJAH.
Dijaki:
MOŽNOSTI INFORMIRANJA O PUBLIKACIJAH
KOT VIRIH INFORMACIJ
Uporabljajo namenu primeren vir informacij o publikacijah.
Založbe Knjigarne Knjižni sejmi
Založniški in drugi posebni katalogi Recenzije
Prireditve
Uporabljajo knjižnice in njihove možnosti v skladu z Organizacija, storitve in poslovanje
11 naravo svojega problema in interesa. knjižnice
Razlikujejo vrste knjižnic in jih uporabljajo v skladu z njihovim namenom.
Šolske knjižnice Splošne knjižnice Visokošolske knjižnice Specialne knjižnice Narodna knjižnica Znajo uporabljati knjižni no gradivo in informacijske
vire za teko e informiranje.
Katalogi Bibliografije
Signalne informacije
Seznami periodi nih publikacij
Razumejo razvrstitev knjižni nega gradiva, klasifikacijo in proces kroženja, splošno dostopnost informacij in obvladajo samostojno pridobivanje informacij.
Sistem strokovne ureditve knjižnice Iskanje in poizvedovanje
Spoznajo specializirane informacijske službe, povezavo s knjižni nim informacijskim sistemom in jih namenu ustrezno uporabljajo.
Arhivi, statisti ni uradi, muzejske zbirke, galerije, inštituti, upravne službe
LO IJO IN IZBEREJO PRIMERNE
INFORMACIJSKE VIRE ZA OPREDELJENO POTREBO.
Dijaki:
INFORMACIJA
ORGANIZACIJA INFORMACIJ INFORMACIJSKI VIRI ZA SPLOŠNO, SPECIALNO IN TEKO E INFORMIRANJE
Uporabljajo katalog kot temeljni informacijski vir o fizi ni prisotnosti knjižni nega gradiva.
Uporabljajo ustrezno iskalno strategijo za konkretni informacijski problem.
Lo ijo iskanje znanega gradiva od iskanja na temo.
Razumejo razliko med poizvedovanjem in brskanjem.
Bibliografski opis.
Zna nica, geslo, vrstilec
Krnjenje, uporaba indeksov, izvle kov
Pridobijo knjižni no gradivo z uporabo postavitvene oznake.
Signatura
12 Uporabljajo sekundarne elektronske informacijske vire.
Uporabljajo primarne elektronske vire.
Bibliografske zbirke podatkov: vzajemni katalog, lokalni katalogi, tuji katalogi, bibliografije,
podatkovne zbirke z izvle ki in kazali
Spletni iskalniki, zbirke s celotnimi besedili
Znajo ovrednotiti klasi ne vire za podatkovno, bibliografsko in posredovalno informiranje.
Znajo vire potrebi primerno izbrati, samostojno uporabiti in navajati.
Lo ijo primarne, sekundarne in terciarne vire, splošne in specialne.
Spoznajo spreminjanje informacijskega zapisa o isti stvari, od splošnega, poenostavljenega opisa do zgoš enega. Ugotovijo podobnosti in razlike.
Elementi predstavitve sporo ila: oblika, namen, na in predstavitve, ureditev in uporaba, zanesljivost, aktualnost in objektivnost
Kontrolirani slovarji
Klju ne besede, gesla, citiranje, navajanje virov
Primarni, sekundarni in terciarni vir, splošni in specialni viri.
Spreminjanje zapisa od splošnega do posebnega
Najdejo podatke o javni ustanovi, društvu, poslovni organizaciji ali podatke o zanje pomembnih
posameznikih.
Adresarji, imeniki
Najdejo faktografske informacije iz ve je koli ine zbranih podatkov po posameznih podro jih ali asovnih obdobjih.
Vrstne publikacije: almanahi, koledarji, priro niki, letopisi
Najdejo faktografske in opisne biografske podatke o posameznikih iz razli nih podro ij, asovnih obdobij in dežel.
Direktni in indirektni biografski viri
13 Najdejo definicijo besede, pravilno pisavo in izgovorjavo
besede, etimologijo besede.
Vrste in sestava slovarjev (opisni, predpisni, tujejezi ni, slovarji tujk, kratic)
Strokovni slovarji
Etimološki, nare ni, slengovski slovarji, slovarji sinonimov
Uporabljajo enciklopedije in leksikone kot vir podatkov za hitro informiranje o ljudeh, mestih, stvareh,
dogodkih in procesih.
Poznajo in znajo namenu ustrezno uporabljati splošne in specialne enciklopedije in leksikone.
Vrste, razvoj, ureditev enciklopedij, uporaba kazal, na in pisanja informacij, pomen za u enje
Uporabljajo zemljevide za pridobitev informacije o legi krajev, klimatskih, gospodarskih, politi nih, turisti nih in drugih posebnostih, o zgodovinskem dogajanju in na rtovanem spreminjanju.
Znajo analizirati vpliv okolja na razvoj kulture in izbrati geografski vir po merilu in projekciji, barvi in simbolih, kazalih, strokovnosti in veljavnosti.
Kartografski prikazi: zemljevidi, na rti, atlasi, zgodovinski atlasi, globusi, geografski slovarji, krajevni imeniki, vodniki ...
Poznajo bibliografije kot vire, ki ponujajo odgovore na vprašanja, ali obstaja dolo ena publikacija/publikacije na dolo eno temo, kdaj so izšle.
Lo ijo vrste bibliografij, jih znajo namenu ustrezno izbrati in se znajdejo v ureditvi.
Vrste bibliografij: splošne, nacionalne, krajevne, strokovne, tematske
Priporo ilne: založniške, knjige v tisku Retrospektivne, teko e, kumulativne Analiti ne, anotirane
Bibliografije bibliografij
Uporabljajo kazala in izvle ke za pridobitev informacije o tem, kdaj in kje je bilo objavljeno dolo eno delo.
Kazala in izvle ki periodi nih publikacij, informativni bilteni, citatna kazala
Poznajo informacije javnega zna aja: uradne
dokumente, pravne vire in vire statisti nih podatkov, obrazcev, njihovo ureditev in rabo.
Zakoni, predpisi, statisti ni bilteni, letopisi, tabele, normativni dokumenti, standardi, na rti, diagrami, shematski prikazi, numeri ne tabele
14 Uporabljajo periodi ne publikacije za seznanjanje s
sodobnimi dognanji in teko im dogajanjem o dolo enem predmetu, osebi ali dogodku.
Razlikujejo in uporabljajo informacije iz razli nih periodi nih publikacij.
Razlikujejo dejstva in mnenja, berejo kriti no in prepoznajo argumentiranost, protislovje, predsodke, propagando, senzacionalizem.
Vrste periodi nih publikacij po strokovnosti in namembnosti (splošne, strokovne, znanstvene, poljudne, zabavne)
asnik, asopisi
Spreminjanje enakega sporo ila v periodi nih publikacijah
Poznajo ureditev periodi nih publikacij.
Razlikujejo prispevke.
Obvladajo navajanje podatkov za dolo eno periodi no publikacijo ali lanek v njej.
Kazalo, kolofon
lanek, poro ilo, mnenje, polemika, kritika, diskusija, navodila, intervju
Avtorstvo, naslov, klju ne besede, opombe, citiranje, navajanje literature:
naslov periodi ne publikacije, izdajatelj, urednik, letnik, letnica, številka, strani
ZNAJO IZBRATI INFORMACIJSKI VIR GLEDE NA HITROST, NATAN NOST, NAZORNOST
POSREDOVANJA INFORMACIJE IN GLEDE NA SVOJO POTREBO IN NJIM NAJUSTREZNEJŠI NA IN SPREJEMANJA SPORO IL.
Dijaki:
VRSTE INFORMACIJSKIH VIROV PO OBLIKI, NAMEMBNOSTI IN VSEBINI TER NJIHOVA
STRUKTURA
Znajo uporabljati bibliografske podatke in druge informacije za izbor informacijskega vira oziroma informacije in branje v skladu z namenom.
Naslovna stran: avtor, naslov, podnaslov, izdajatelj, založba, izdaja, letnica izida, serija, prevajalec, ilustrator, drugi sodelavci, naklada, kraj izida, cena, kolofon, CIP zapis...
Vsebinsko kazalo, predgovor, uvod, spremna beseda, posvetilo, naslovi poglavij, poudarjen tisk med besedilom,
15 ilustrativno gradivo, povzetek, imensko oz. stvarno kazalo, dodatek okrajšav, opomb, citatov, dodatek dokumentov, grafi nih prilog, seznam literature
Razumejo in uporabljajo navajanje podatkov za iskanje literature in namen citiranja.
Skrajšani bibliografski opis, plagiat, avtorske pravice
Znajo lo iti vire po zahtevnosti, vidiku obravnave in jih uporabljati v skladu z namenom in lastno potrebo ter zmožnostjo.
Spreminjanje iste informacije skozi razli ne vire: znanstveni, strokovni, poljudnoznanstveni viri, priro niki, u beniki, umetnostna in neumetnostna besedila
Znajo izbrati svojemu interesu primerno literarno estetsko besedilo.
Literarna (umetnostna) besedila in razvedrilna besedila
Uporabljajo razli ne kriterije za izbor leposlovnih besedil in si izberejo dopolnilno gradivo za razširitev bralnega interesa in razumevanje avtorjevega sporo ila.
Vrste besedil po vsebini,
Literarne kritike in študije, primerjalna literarna veda
Uporabljajo primerne tehnike branja za dolo en na in izrabe vira pri branju za u enje.
Pragmati no branje: informativno branje, branje za boljše razumevanje
Znajo slediti bralnemu cilju in sprejemati najmanjšo koli ino informacij, potrebnih za razumevanje, iskanje vzro nih zvez in ugotavljanje razlik.
Aktivno branje z izpisovanjem,
beleženjem, pod rtovanjem, oblikovanje izvle ka in povzetka
UPORABLJAJO TEHNOLOGIJO ZA
PRIDOBIVANJE IN UPORABO INFORMACIJ ZA OPREDELJENO POTREBO.
Dijaki:
DOSTOPNOST INFORMACIJ S POMO JO TEHNOLOGIJE
Uporabljajo razli ne medije. Ploš e, kasete, zgoš enke, videokasete, filmi, diapozitivi, diafilmi, mikrooblike, multimedijsko gradivo, CD-ROM-i,
16 DVD …
UPORABLJAJO KNJIŽNICO, NJENE STORITVE IN OPREMO ZA LASTNO USTVARJANJE.
Dijaki:
UPORABA KNJIŽNICE IN
TEHNOLOGIJE ZA USTVARJANJE SPORO IL
Samostojno uporabljajo vse storitve knjižnice.
Redno uporabljajo knjižnico in jo delijo z drugimi.
Uporabljajo tehnologijo za prikaze znanja, ustvarjalnosti,
sporo anje.
Javnost delovanja knjižnice (dokumenti javnega zna aja - knjižni ni red, knjiga pripomb)
Knjižnica kot prostor priložnosti, medkulturnosti in demokrati nosti.
Domoznansko gradivo Prireditve
Prostovoljno delo v knjižnici
Videofilm, ra unalnik za samostojno ustvarjanje informacijskih virov, npr.
doma a stran, zbirka podatkov, blogi
4 PRI AKOVANI DOSEŽKI
Na koncu srednje šole zna dijak uporabljati informacijske vire za samostojno reševanje problemov in je samostojen uporabnik knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov.
Pri akovani dosežki, ki jih na rtno in sistemati no aktivno dijak pridobi s pomo jo uporabe knjižnice in njenih virov, sestavljajo osnovo za informacijsko pismenost in njeno nadaljnje razvijanje za kakovostno reševanje problemov, pridobivanje znanja in za sprejemanje in doživljanje umetniške in estetske ravni sporo il.
Dijaki s sodelovanjem u iteljev in knjižni arjev ob koncu srednje šole znajo:
- izbirati najbolj primerne informacijske vire za razreševanje problemov v samostojnem u enju in v vsakdanjem življenju,
- izbirati svojemu interesu primerno literarno estetsko in strokovno besedilo,
17 - kriti no vrednotiti sporo ila pisnih, govornih ter drugih oblik in ta sporo ila smiselno
uporabiti v razli nih okoliš inah,
- obvladati strategije lastne predstavitve strokovnih in drugih sporo il in primerno navajati vire,
- in razvijejo uporabo informacij kot osnovo za vseživljenjsko u enje in aktivnost na razli nih podro jih bivanja in delovanja.
5 MEDPREDMETNE POVEZAVE
U enje knjižni nih in informacijskih spretnosti je uspešno, e je funkcionalno in v kontekstu izobraževalnih vsebin. Zato je najbolje uporabo knjižnice vklju iti v pouk, kjer u itelji, strokovnjaki za posamezna predmetna podro ja, omogo ajo uspešno u enje obvladovanja informacij s posameznih predmetnih podro ij in uspešno obvladovanje posebnosti jezika posameznih predmetnih podro ij v sodelovanju s knjižni arjem, strokovnjakom za organizacijo in pridobivanje informacij.
Knjižnica sodeluje v vzgojno izobraževalnem procesu z ostalimi predmeti na temelju medsebojnega povezovanja, odprtega na rtovanja in razvijanja samostojnega ali sodelovalnega u nega in raziskovalnega dela. Za samo knjižni no informacijsko opismenjevanje, za u enje u enja je pomembno, da tako knjižni ar kot ostali pedagoški delavci v vzgojno izobraževalnem procesu poznajo elemente, ki so klju ni za informacijsko pismenost. S tem znanjem se lahko dogovarjajo kdo in na kakšen na in bo u encem vsebine posredoval in krepijo medpredmetne povezave.
Metoda razreševanja problema, ki vklju uje u enje z informacijskimi viri, je primerna je za medpredmetne povezave knjižni nih informacijskih vsebin in vsebin enega ali ve predmetov. Lahko se izvaja v okviru timskega pou evanja pri urah predmeta, v okviru projektov, pri dnevih dejavnosti (naravoslovni, kulturni, tehniški in drugi dnevi) in pri obveznih izbirnih vsebinah. Združuje vsebine (primer: manjšine v Sloveniji: sociologija, družboslovje, slovenš ina), procesno znanje (primer: veš ina: delo z viri in uporaba podatkov) in koncepte (primer: poglabljanje razumevanja pojmov, uporabe in povezovanje znanja).
U itelj in knjižni ar npr. z možgansko nevihto ali drugo obliko spodbudita aktivnost za skupno opredelitev raziskovalnega problema, dolo itev raziskovalnih vprašanj in izbor
18 možnih virov za njihovo razrešitev. Po razdelitvi vprašanj se dijaki po skupinah lotijo iskanja virov oziroma odgovorov z uporabo razli nih informacijskih virov. Poro anje skupin o razrešitvi raziskovalnih vprašanj, o izbiri in uporabi virov ter o na inu razreševanja raziskovalnih vprašanj se zaklju i s skupnim ovrednotenjem opravljenih na inov dela in dosežkov glede na cilje u ne ure.
Poleg povezovanja s predmeti knjižnica s knjižni no informacijskim znanjem uresni uje tudi cilje in vsebine drugih kroskurikularnih tem, kot so okoljska vzgoja (trajnostni razvoj), poklicna orientacija, vzgoja za zdravje, vzgoja za potrošnika in druge. Poleg skupnih u nih ur knjižnica o aktualnih temah pripravlja ob asne ali stalne razstave in organizira posebne zbirke (npr. o poklicih, zaposlovanju, trgu dela in možnostih nadaljnjega izobraževanja na višji, visoki in univerzitetni stopnji).
Knjižni ar mora vse pedagoške delavce seznaniti s temeljnimi knjižni arskimi vsebinami, da jih bo lahko spodbudil za medpredmetno povezovanje in drugo sodelovanje. To pomeni, da bo prvo knjižni no uro v knjižnici namenil njim in vodstvenim delavcem šole, s katerimi oblikuje letni delovni na rt in pogoje za doseganje ciljev. V dopolnilnem izobraževanju naj bi pedagoški delavci prepoznali predstavljene cilje in vsebine knjižni nega programa kot metodo u enja: u enje z informacijskimi viri. Šolski knjižni ar pa bo pri uveljavljanju in opravljanju svojih nalog uspešnejši, e bo dobro poznal vsebine programov vseh predmetov, kjer so zajete tudi vsebine iz knjižni nega programa.
6 DIDAKTI NA PRIPORO ILA
Knjižni ar na rtuje in koordinira uporabo knjižnice z letnim delovnim na rtom, sodeluje z u itelji pri oblikovanju ciljev vzgojno izobraževalnega dela, pri na rtovanju u nih aktivnosti, pri pripravljanju in ocenjevanju veljavnosti u nega gradiva in pri izvedbi u nih ur. Knjižnica se tako uveljavlja v informacijskih in drugih procesih, kjer se z razli nimi metodami medsebojno povezuje u ence in u itelje, u itelje in pou evanje, pouk, dostopnost informacij in okolje.
19 Cilji in vsebine knjižni nega informacijskega znanja zajemajo obdobje od prvega do etrtega letnika srednje šole. Pri razdelitvi u ne snovi na posamezne letnike je potrebno upoštevati cilje predmetov in porazdeliti vsebino po letnikih primerno razvojnim sposobnostim in predznanju dijakov v skladu z u nimi na rti posameznih predmetov in letnimi pripravami.
Priporo ljivo je usvajanje knjižni nega informacijskega znanja v 1. in 2. letniku povezati s splošnimi vsebinami, v 3. in 4. letniku pa naj bo poudarek na strokovnih vsebinah in njihovem povezovanju.
Od prvega letnika naprej se utrjuje in postopoma pove uje vsebina informacij s tega podro ja, hkrati pa se vsebina stopnjuje po zahtevnosti. . Npr. e morajo dijaki na koncu srednje šole obvladati izdelavo seminarske naloge, jim bodo pedagoški delavci postopoma skozi štiri leta z ustreznim številom ur omogo ali usvajanje tistih vsebin iz tega na rta, ki so potrebne za samostojno raziskovalno delo in njegovo predstavitev na tej starostni stopnji, pri emer bodo del teh vsebin usvojili že v osnovni šoli. Vsebine se tako izbirajo v skladu s cilji in se nadgrajujejo. Pri posameznih u nih sklopih pa se ve ciljev doseže z isto vsebino, zato je v asih primerno v na rtovanju predvideti ve ur za izvedbo.
Ve ino vsebine knjižni nega informacijskega znanja usvajajo dijaki v u nih urah skupaj z u itelji in knjižni arjem, del te vsebine pa v u nih urah, ki jih samostojno vodi knjižni ar in del v urah z u iteljevim vodenjem. Število ur se v predmetniku zaradi informacijskega znanja ne bo pove alo, ker se ve ina znanja posreduje dijakom z usvajanjem vsebin iz u nih na rtov drugih predmetov. Knjižni ar bo skupaj z u iteljem na rtoval izvedbo ur v knjižnici, s knjižni nim gradivom in informacijskimi viri. Pouk se lahko izvaja v knjižnici, razredu in namenskih u ilnicah, npr. v ra unalniški u ilnici, pa tudi zunaj šole, npr. v drugi knjižnici, muzeju ipd. Za usvajanje znanja je primerno delo v dvojicah in skupinah, pri porazdelitvi dolo enih nalog posameznikom pa je najbolje upoštevati njihova interesna podro ja. Tudi pri skupinskem delu naj se naloge razdelijo po interesih in sposobnostih, ker bo tako motivacija za delo ve ja, v skupini pa nagrajen tudi manj uspešen dijak.
Knjižni no informacijsko znanje mora biti prepoznavno v letnem delovnem na rtu šole. Pri na rtovanju in pri izvajanju sodelujejo vsi u itelji in knjižni ar. Dijaki spoznajo posebnosti informacij posameznega predmeta tako, da u itelj vsakega predmeta v okviru svoje letne priprave izdela na rt za skupinsko bibliopedagoško delo oziroma uporabo knjižnice in
20 informacijskih virov. V urah usvajanja vsebin dolo enega predmeta knjižni ar poskrbi, da se vsebine in cilji knjižni nega informacijskega znanja nadgrajujejo od 1. do 4. razreda šole v okviru predmetnih tem, ki jih bodo dijaki spoznavali s pomo jo uporabe knjižnice, njenega gradiva in informacijskih virov.
Sodelovalno bibliopedagoško delo: u ne ure v tem programu se izvajajo kot sodelovalno bibliopedagoško delo, v katerem so aktivni trije udeleženci: u itelj, knjižni ar, u enec. V vseh urah je poleg u itelja prisoten tudi knjižni ar. U itelj dolo i temo u ne ure in cilje, ki jih želi dose i, skupaj s knjižni arjem izbereta vire in na in izvedbe u ne ure za aktivnost dijakov, pri emer knjižni ar poskrbi, da spoznajo vsebine iz programa knjižni nega informacijskega znanja in dosežejo postavljene cilje. U itelj predmeta nameni prvo bibiopedagoško uro spoznavanju knjižni nega gradiva in infomacij, ki so na voljo v knjižnici za njegov predmet, predstavi zna ilne vire za spoznavanje predmeta, umestitev predmeta med ostale stroke in povezavo z njimi. V drugih dodatnih bibliopedagoških urah lahko obravnava temo v medpredmetnih povezavah z u itelji drugih predmetov (npr. temo obravnavata u itelj kemije in biologije, ali u itelj zgodovine, slovenš ine, glasbe in podobno), ali v projektnem delu, v katerem skupni vidik obravnave (npr. okoljska vzgoja) združuje ve predmetov.
Knjižni arjevo samostojno bibliopedagoško delo: v u nem na rtu morajo biti poleg skupinskih sodelovalnih ur opredljene tudi samostojne skupinske bibliopedagoške ure knjižni arja. Knjižni ar opravi samostojne bibliopedagoške ure informacijskega opismenjevanja, ki so namenjene utrjevanju knjižni nega informacijskega znanja. Za doseganje ciljev naj ugotovi predznanje in poskrbi, da se vsebine utrjujejo in predstavljajo enakomerno skozi šolsko leto in poglobljeno ter razširjeno od 1. do 4. letnika. Poudarek pri usvajanju pa naj bo na za etku šolanja, da bodo u enci aktivni pri u enju, pri uporabi knjižnice in njenih virov. Za utrjevanje elementov informacijske pismenosti knjižni ar izkoristi tudi individualno svetovanje in pomo pri izposoji in uporabi gradiva, zato ju mora opravljati kot usmerjanje dijakove aktivnosti za samostojno odlo anje za izbiro vira in njegovo uporabo. Enako velja za motivacijske oblike, ki jih knjižni ar izvaja samostojno za skupine ali posameznike kot spodbudo za obisk in uporabo knjižnice, njenega gradiva in razvijanje bralne kulture.
21 Sodelovalno bibliopedagoško delo za skupine s posebnimi potrebami: za u ence z u nimi težavami, razvojnimi motnjami (npr. disleksija), slabim poznavanjem materinš ine ali ve inskega jezika in drugimi posebnimi potrebami (nadarjeni) pripravi šola individualizirane programe, v katerih so lahko opredeljene tudi dodatne bibliopedagoške ure s posebno vsebino in metodo dela.
Na rtovanje bibliopedagoške u ne ure: medpredmetna u na ura vsebuje:
• Opredelitev ciljev
• Opredelitev potreb
• Opredelitev vsebin
• Opredelitev metod pou evanja
• Izbiro na inov pou evanja
• Lokacijo izvedbe (knjižnica, ra unalniška u ilnica, razred, druga organizacija, e- u enje, u enje na daljavo)
• Vrednotenje programa
• Vlogo u itelja in knjižni arja
Pri medpredmetnem povezovanju in projektih se mora v na rt zajeti tudi trajanje oziroma fazno na rtovanje. Na rtovanje in izvedba naj se prilagajata zna ilnostim skupine, vsebini in ciljem u ne ure.
Metoda razreševanja u nega problema: na in u enja/pou evanja naj bo izkustveno in problemsko zasnovan, da bo razvijal kriti no mišljenje in veš ine. Vklju uje naj im ve razli nih oblik in metod dela. Dijak naj izkazuje znanje z razli nimi samostojno narejenimi izdelki, npr. poro ila, risbe, plakati, miselni vzorci, seminarske naloge, raziskovalne naloge, referati. V asu šolanja naj dijak usvoji osnovni model razreševanja raziskovalnega, u nega problema, zato naj bo u enje z informacijskimi viri poudarjena metoda dela.
Koraki raziskovanja, u enja z informacijskimi viri (informacijski proces) vsebujejo:
1. Opredelitev teme
Dijak prepozna potrebo, jo opredeli in dolo i potrebne informacije. Dolo i vprašanje, predmet raziskovanja in izhodiš e obravnave. Poveže predmet z obstoje im znanjem. Dolo i tematiko. Oblikuje hipoteze. Dolo i potrebne informacije.
22 2. Pridobivanje primernih virov
Dolo i možne lokacije informacij, njihovo dosegljivost in pomembnost. Spozna razli nost informacijskih virov. Dijak zna uporabljati razli ne vire in strategije informacijskega poizvedovanja
3. Izbor potrebnih informacij
Dijak zna izbrati in ovrednotiti pridobljeno informacijo. Z izborom poizvedovalne strategije pridobi obravnavanemu predmetu ustrezno gradivo. Oceni informacijo po zunanjih in notranjih kriterijih. Dolo i natan nost in zanesljivost, veljavnost informacij. Razume razli nost pogledov, prepozna dejstva, mnenja in stališ a. Po potrebi oblikuje nove informacije.
4. Organizacija informacij
Dijak zna organizirati informacije. Dolo i obliko za namensko uporabo (govorna predstavitev, pisna, multimedijska), dolo i odnose med informacijami in vklju i izbrano informacijo v svoje znanje.
5. Predstavitev informacij
Dijak zna predstaviti informacije. Predstavi informacijo v skladu s svojim namenom.
Predstavi ugotovitve in zaklju ke. Uporablja opombe, citira vire in izdela bibliografijo.
6. Ovrednotenje procesa in dela
Dijak uporablja ustrezne elemente za ocenjevanje raziskovalnega dela. Oceni lastni prispevek in razvoj svojega znanja. Zna oceniti uspešnost raziskovalnih stopenj in procesa. Zna opredeliti težave v postopkih raziskave. Oceni tudi zunanji videz (obliko, splošen videz, naslovna stran, kazalo, bibliografija).
7 VREDNOTENJE DOSEŽKOV
Poznavanje in uporabo knjižni nega informacijskega znanja vrednotijo u itelji posameznih predmetov, ko preverjajo in ocenjujejo dijakove samostojne pisne naloge in njihovo ustreznost s postopkom raziskovanja. U itelj se pri tem posvetuje s knjižni arjem. Knjižni ar pa z razli nimi metodami in pripomo ki (instrumentarij za spremljanje, vprašalniki, kvizi ipd.) sproti spremlja in vrednoti dijakovo poznavanje posameznih vsebin in njihovo rabo v skladu s specifi nimi cilji.
