Dnevni priliv delovne sile v industrijska podjetja Ljubljane v letih 1951 in 1961

(1)

G E O G R A F S K I V E S T N I K

X X X V (1963)

V l a d i m i r K l e m e n č i č (Inštitut za geografijo Univerze v Ljubljani)

DNEVNI PRILIV DELOVNE SILE V INDUSTRIJSKA PODJETJA LJUBLJANE V LETIH 1951 IN 1961

Razprava o dnevnem prilivu delovne sile v Ljubljano je del ob- sežne raziskave dnevne migracije delovne sile za celotno Slovenijo.

Analiza stanja iza leto 1951 sloni na zlbliru potrdil potrošniških živilskih nakaznic zaposlemcev v industriji, katere je zbral zavod za statistiko in evidenco SRS od industrijskih podjetij. Za ljubljanska podjetja so bili podatki precej točni, vendar iz približno deset odstotkov živilskih nakaznic ini lb i lo mogoče razbrati točnega kraja bivanja zapoislenca.

Iz analize gradiva se je pokazalo tudi, da so nekateri industrijski za- poslen ci iz različnih razlogov, čeprav so prebivali v Ljubljani, navedli kraj svojega bivanja izven nje. Nekateri so navajali kraj stalnega bivališča, ki leži lako daleč od Ljubljane, da praktično zaradi prometnih zvez ni bilo mogoče od tam dnevno ipotovati na delo. Vzrok, da so zaposleni netočno navajali kraj bivanja, moremo iskali tudi v t eni, ker so na ta način lahko tedaj z živilskimi nakaznicami nabav- ljale hrano tudi njihove družine v kraju bivanja. Ugotovili pa smo tudi nasprotne primere. Nekateri so navajali kraj bivanja v Ljubljani, čeprav so stalno bivali izven nje. To so tisti, ki so imeli dvoje stanovanj, eno v Ljubljani, drugo pa kjerkoli izven nje. Stanovanje v Ljub- ljani iso želeli zadržati. To pa je bilo tedaj v mnogih primerih možno le, če iso bili stalno prijavljeni v Ljubljani.

Za analizo stanja iz leta 1961 smo se naslonili ma podatke uradnega popisa prebivalstva iz tega leta.1 Podatke nam je sumarično obdelal po kraju bivanja delovne sile in zaposlitve okrajni zavod za statistiko v Ljubljani. Tudi tu smo ugotovili, da so nekateri (okoli 5 % ) industrijski izaposlenci navajali kraje stanovanja, ki so oddaljeni po več ur.

Tako smo na primer naleteli na navedbe zaposlemcev, da prebivajo v Prekmurju in oddaljenih krajih Primorske, iz katerih je mogoče

1 Analizo statističnega gradiva je izvršila Božena Graibec, kartografski prikaiz pa ista na,pravila Marjan AvsenaJk in Rajko Premrl.

3

(2)

Vladimir Klemenčič

dospeti v Ljubljamo s časovno najugodnejšim prometnim sredstvom šele v štirih urah ali še več. Za ohe razdobji smo pri kartografski in tudi tabelarični obdelavi [gradiva upoštevali le tiste -navedbe, ki so dejanski odraz dnevnega priliva industrijske delovne siile v Ljubljano.

Gradivo smo tabelarično razporedili po naseljih 'ter sumarno po občinah /in po smereh, odkoder prihaja delovna sila. Ta metoda analize nam pokaže, koliko delovne sile v celoti in ločeno po ispolu je spreje- mala Ljubljana iz posameznih krajev, občin in smeri ter v kakšni meri j e delavstvo stanovalo v Ljubljami. Iz kartografske in tabelarične analize se s lem razvidi, kako ise j e sirilo gravitacijsko območje Ljub- ljane, do kam se je širilo v posaineziniiih razdobjih in kakšna je bila v teh razdobjih intenziteta priliva delovne sile iz posameznih območij.

SI. 1. Prometno križišče Ajdovščina v Ljubljani p o 14. uni, v času ko se vračajo ljudje s svojih idieliovinih meat na svoje domove (jam. 1963).

Za plastičen iprikaz rezultatov ismo pripravili dva kartoigrama, ki nam pokažeta, odkod in v kakšni meri je prihajala delovna sila v Ljubljano v Letih 1951 iin 1961 in hkrati predstavita intenziteto frek- vence posameiznih prometnih smeri v Ljubljano po dinevinem prilivu industrijske delo vrne sile (kartogram št. 1 in 2). Kartograma sta iz-

4

(3)

Dnevni priliv delovne sile v industrijska podjetja Ljubljane v letih 1951 in 1961

delana po isti kartografski metodi, iako da j e mogoče v podobi primer- jati pojav dinevme migracije med letoma 1951 in 1961.

Namen te razprave ini kompleksno razglabljanje o vzrokih in geografskih posledicah dnevnega priliva delovne sile v Ljubljano.2

Y delu nameravamo samo predstaviti dinamiko dnevne migracije v dveh razdobjih na primeru večjega mesta ter odkriti tendence v spreminjanju dnevnega pritivanja delovne sile v celoti, za posamezna področja in naselja. Dalje želimo predstaviti, kako se je v tej migraciji spreminjala frekvenca posameznih prometnih smeri. Glavni namen na- šega dela je ugotoviti teritorialno spreminjanje območja, ki dnevno zalaga Ljubljano z delovno siilo. Ne bomo pa razčlenili odnosa ja tega območja do oddaje delovne sile v manjše industrijske centre, ki leže v samem gravitacijskem območju Ljubljane ali izven njega. To bo obdelano v posebni študiji za celotno Slovenijo.3

Primerjave podatkov iz 1. 1951 in 1. 1961 v zgoraj označene na- mene nam omogoča tabela 1.

V Ljubljani j e bilo leta 1951 zaposlenih v industriji 12.566 ljudi, od tega 7.238 moških in 5.328 žensk. Pretežni del, 9.625 ali 76,6 °/o delovne sile je stanoval v Ljubljani, izven nje pa le 2.941 ali 23,4%

zaposlemcev. 1 '

Število industrijskih zaposlencev v Ljubljani se je do leta 1961 povečalo na 20.315. Relativno močneje se je povečala delovna sila, ki stanuje izven Ljubljane in sicer od 2,941 na 6.623 ali za 126 °/o, medtem ko se je skupno število zaposlemcev, ki prebivajo v Ljubi jami, pove- čalo za 4000 ali 42°/». Y Ljubljani je stanovalo leta 1951 9.625, leta 1961 pa 13.692 zaposlencev. Strukturo p o spolu v razmerju industrijske delovne sile, stanujoče v Ljubljani in izven nje, pokažejo naslednji podatki. Leta 1951 je bilo v industriji zaposlenih 7.238 moških, leta 1961 pa 10.285. Število v Ljubljani stanujoče moške delovne sile se j e po- večalo v tem raizdobjiu od 5.464 na 6.590, torej za več kot 1000. Število izven Ljubljane stanujoče moške delovne sile pa se je povečalo od 1774 na 3695, to j e za nekaj manj kot 2000. Število v Ljubljani stanujoče ženske delovne sile se j e v istem razdobju povečalo od 4161 na 7102, to je za nekaj manj kot 3000, izven Ljubljane stanujoče ženske delovne sile pa od 1167 na 2928 to je za nekaj več kot 1700.

S t a t i s t i č n i p o d a t k i d n e v n e g a p r i l i v a d e l o v n e s i l e v L j u b l j a n o z a l e t o 1951 i n 1961 n a m k a ž e j o , d a j e v i n d u s t r i j s k i h p o d j e t j i h L j u b l j a n e v m o č n e m p o r a s t u š t e v i l o ž e n s k e d e l o v n e s i l e . P r i ž e n s k i / d e l o v n i s i l i h i t r e j e n a r a š č a š t e v i l o t i s t i h , k i p r e -

2 Vladimir Klamenčiič, Geografski problemi i metode proučavanja sva- kodnevnog putovanja radne snage od mesta stanovanja na rad i olbratno, — Zbornik VI. kongresa geografov FLRJ, Ljulbljana 1961.

Ivan Crkvenčić, Kretanje radne snage kao geografski problem, Geograf- ski Glasnik, Zagreb 1962.

3 Raziskava se vriši v Inštitutu za geografijo Univerze in ibo predvidoma gotova ter pripravljena za objavo sredi leta 1965.

5

(4)

DNEVNI PRILIV INDUSTRIJSKE DELOVNE SILE V INDUSTRIJSKA PODJETJA LJUBLJANE PO OBČINAH Tabela i

1951 1961 Porast v abs. štev. Porast v

%

O B Č I N A •i—i

a &

M g •9 Ћ _&

а ienske skupaj

13 >[Л _Ö a

1 (Л a ₀₎

«S

'ce a, p

<

¹^S ^-i_>N^cЛ^d^u ^skupa

j

e a ženske

Ljubljana — mesto 9.625 5.464 4.161 13.692 6.590 7.102 4.067 1.126 2.941 42,2 20,6 70,6 izvenmestni del občin:

Ljubljana—Bežigrad 289 188 101 547 285 262 258 97 161 89,0 52,0 159,0 Ljubljana—Moste—Polje 826 422 404 1.418 623 795 592 201 391 72,0 48,0 97,0 Ljubljana—Šiška 565 345 220 1.065 592 473 500 247 253 88,5 72,0 117,0 Ljubljana—Vič—Rudnik 532 284 248 1.383 707 676 851 423 428 159,9 148,9 172,5 ostale občine:

Ajdovščina — — — 1 1 — 1 1 — — — —

Brežice — — — 10 10 — 10 10 — — — —

Cerknica 5 5 — 12 11 1 7 6 1 140,0 120,0 —

Domžale 167 126 41 201 137 64 34 11 23 20,5 9,0 56,0

Grosuplje 136 83 53 649 388 261 513 305 208 377,0 367,0 391,0

Hrastnik — — — 21 13 8 21 13 8 — — —

Jesenice 3 2 1 4 4 — 1 2 1 33,0 100,0 —

Kamnik 59 49 10 82 56 26 23 7 16 39,0 14,0 160,0

(5)

Kočevje — — — 2 2 — 2 2 — — — —

Koper — — — 1 1 — 1 1 — — — —

Kranj 44 36 8 60 52 8 16 16 — 36,5 44,5 —

Litija 47 34 13 245 156 89 198 122 76 422,0 359,0 584,0

Logatec 11 11 — 26 16 10 15 5 10 136,0 45,5 —

Mozirje ^— ^— ^— 37 37 — 37 37 — — — —

Nova Gorica — — — 3 3 — 3 3 — — — • —

Novo mesto 1 1 — 28 28 — 27 27 — 2700,0 2700,0 —

Postojna 3 2 1 2 2 — 1 — 1 66,0 — —

Radovljica 2 2 — 11 8 3 9 6 3 450,0 400,0 —

Rilbniica — — — 13 9 4 13 9 4 — — —

Sevnica — — — 8 6 2 8 6 2 — — —

Skofja Loka 100 78 22 158 124 34 58 46 12 58,0 59,0 54,5

Trbovlje 1 — 1 4 2 2 3 2 1 300,0 — 100.0

Trebnje 2 2 — 298 235 63 296 233 63 1390,0 1075,0 —

Tržič 2 1 1 3 3 — 1 2 1 50,0 200,0 —

Velenje ^— — — 1 1 — 1 1 — — — —

Videm Krško — — — 4 2 2 4 2 2 — — —

Vrhnika 146 103 43 305 170 135 159 67 92 108,0 69,5 214,0

Zagorje ob Savi — — — 19 9 10 19 9 10 — — —

Žalec — — — 2 2 — 2 2 — — — —

S K U P A J 12.566 7.238 5.328 20.315 10.285 10.030 7.749 3.047 4.702 62,0 42,0 88,0

(6)

. b i v a j o v L j u b l j a n i , p r i m o š k i h p a t i s ' t i h , k i p r e - b i v a j o i z v e n n j e (taibela 3).

Število delovne eile, ki prihaja na delo v Ljubljano iz okolice, pa ne narašča na vseh področjih enakomerno. Najbolj je naraste! priliv delovne sile z agrarnih področij Dolenjske, Notranjske in Zasavja (tabela 2), manj pa iz bolj urbaniziranih področij vzhodne in zahodne Gorenjske.

DNEVNI PRILIV INDUSTRIJSKE DELOVNE SILE V INDUSTRIJSKA PODJETJA LJUBLJANE PO SMEREH

Ste viio zaposlencev, ki. prihaja ja v Ljubljano iz naslednjih smerli: *

Taihela 2 1951 1961

Porast

•»-i

ca cu

•s ² M o

V) a

cd 0.

P ³^>c_Öⁿ

M D

cA tì

skupaj v %

•s B >N ^cu •M s V

Zahodna Gorenjska 716 464 252 1301 783 518 81,7 Vzhodna Gorenjska 515 365 152 867 515 352 68,5

Zasavje 874 456 418 1732 824 908 98,2

Dolenjska 524 202 122 1462 916 546 351,2

Notranjska 512 289 225 1261 657 604 146,3

SKUPAJ 2941 1774' 1167 6623 3695 2928 125,5

Daleč na prvem mestu j e pri tem Dolenjska. Tu se j e povečalo število od 324 na 1462, to j e za 351°/». Pni obeh spolih j e povečanje enakomerno. Število moške delovne sile se j e povečalo od 202 na 916, to j e iza 353 % , ženske pa od 122 na 546 ali za 348%. Leta 1951 j e črpala Ljubljana delovno silo le iz dveh dolenjskih občin (po upravni razdelitvi leta 1961), in sicer iz podeželskih krajev občine Ljubljana—

Vič—Rudnik, ki spadajo v ožje vplivno območje Ljubljane, in iz krajev občine Grosuplje, ki spadajo v širše vplivno območje Ljubljane.

Do leta 1961 se je območje priliva razširilo na celotno ozemlje občine Trebnje, manjše število delovne sile pa dajejo Ljubljani še kraji občin Novo mesto, Ribnica in Kočevje.

Močno se je povečal priliv delovne sile iz podeželskega dela občine Ljubljana—Vič—Rudnik in sicer od 185 na 472, od tega moške delovne sile od 116 na 254 in ženske od 69 na 218. Iz občine Trebnje sta hodila 1. 1951 v industrijska podjetja Ljubljane le dva moška, lieta 1961 pa 335 moških in 63 žensk. Iz občine Kočevje prihajata v Ljubljano dva moška, iz Novega mesta 28 moških, iz Ribnice pa 9 moških in 4 ženske.

Celotna Dolenjska daje Ljubljani v veliko večji meri moško delovno silo, katere delež se z oddaljenostjo od Ljubljane stopnjuje, medtem ko se delež ženske delovne sile že do občine Trebnje 'zmanjša na neznatno mero. Občini Novo mesto in Kočevje dajeta le moško delovno silo (tabela 1).

8

(7)

Karta štev. i.

DNEVNI PRILIV DELOVNE SILE V LJUBLJANSKA INDUSTRIJSKA PODJETJA LETA 1951

TRŽIČ (

FREKVENCA PROMETNIH SMERI

•POSTOJ N A

1 - 10 LJUDI 11-25 -»- 26-50 - - 51-100 -..-

• H 900-1000-..-

INSTITUT ZA GEOGRAFIJO U N I V E R Z E V LJUBLJANI

KARTOGRAF VILKO PIMÌGAQ.

IZDELALI 60ÌEWA GftA&CC , MARJAH AVSCUAK ( HAJKO PHEMH.L

(8)

t

I

(9)

Karta štev. 2.

DNEVNI PRILIV DELOVNE SILE V LJUBLJANSKA INDUSTRIJSKA PODJETJA LETA 1961

*

FREKVENCA PROMETNIH SMERI

BREŽICE1.,

\

ŠOŠTANJ

,ŽALEC

1 - 10 LJUDI 11-25 - H -

26-50 -..- 51 -100 -"- ШШ 900-1000-..- AJOOVŠĆNA

-.RIBNICA

'•KOČEVJE

INSTITUT ZA GEOGRAFIJO UNIVERZE V UUBUANÏ KAUTOGftAC : VILKO FINÌGAB.

IZDELALI t ftOftuA GBAêtC , NAUMU AvbtuAK . BAJKO PUMU.

(10)

(11)

Tudi z Notranjskega se je priliv industrijske delovne sile v Ljub- ljano leta 1961 v primerjavi z letom 1951 precej povečal, skupno od 512 na 1216 ali za 146 %>; število moških se je povečalo od 289 na 657 ali za 127°/», število žensk pa od 223 na 604 ali za 171%. Največ priliva delovne sile iz te smeri dajejo Ljubljani kraji občine Vrhnika in tistega dela občine Ljubljana—Vič—Rudnik, ki spada pod Notranjsko.

Naraščanje po spolu je pri občinah Vrhnika in Ljubljana—-Vič—Rud- nik enakomerno. Iz občine Vrhnika je leta 1951 prihajalo v Ljubljano 146 ljudi, leta 1961 pa 305, od tega leta 1951 moških 103 in žensk 43, leta 1961 pa 170 moških in 135 žensk. Iz občine Ljubljana—Vič—Rudnik pa je iz krajev, ki leže izven mestnega območja Ljubljana, prihajalo na delo v Ljubljano leta 1951 — 347 ljudi, leta 1961 pa 911 ljudi, od tega leta 1951 moških 168, žensk 179, leta 1961 pa moških 453, žensk 458.

V celoti se je priliv iz te občine povečal za 163 °/o. Nekaj delovne sile dajejo Ljubljani še občine Cerknica, Logatec in Postojna.

V razdobju 1951—1961 se je podvojil priliv iz Zasavja. V letu 1951 j e iz te smeri prihajalo v Ljubljano 874 zaposlencev, leta 1961 pa že 1732. Porast je pri obeh spolih enakomeren, pri moških od 456 na 824 in pri ženskah od 418 na 908. Večina delovne sile iz te smeri je prihajala leta 1951 in prihaja še danes iz krajev, ki leže bližje železnici in cesti, največ pa iz občine Litija in iz krajev, ki leže izven mestnega območja Ljubljane v občini Ljubljana—Mos te—Polje.

Iz občine Ljubljana—Moste—Polje se je povečalo skupno število delovne sile od 826 na 1418, ženske od 404 na 795, moške pa od 422 na 623.

Močno se je povečal priliv iz krajev občine Litija, skupno od 47 na 245, od tega moških od 34 na 156 in žensk od 13 na 89. Nekaj delovne sile dajejo Ljubljani še občine Zagorje, Trbovlje, Hrastnik iin Sevnica, vendar je število teh sorazmerno majhno. Zaradi majhne mož-

nosti zaposlitve ženske delovne sile za te od Ljubljane oddaljene kraje j e razumljivo, da oddajajo Ljubljani skoraj v enaki meri moško in žensko delovno silo.

Za Zasavje je značilno, da je število zaposlencev v celoti zelo naraslo, veliko na račun krajev iz občin Ljubljana—Moste—Polje in Li- tija. Tendence širjenja območja, ki dnevno oddaja delovno silo Ljub- ljani, se kažejo vse'do Brežic. V razliko^ z Dolenjsko prihaja tu tudi ženska delovna sila iz oddaljenih krajev.

Pri geografskem razglabljanju Gorenjsko navadno delimo na zahodno in vzhodno. K vzhodni Gorenjski štejemo Bistriško ravnino z obrobjem, področje na zahod od tod pa smatramo za zahodno Gorenj- sko. Za obe področji j e značilno, da je število delovne sile, ki j e za- poslena v Ljubljani leta 1961, v primerjavi iz letom 1951 poraslo le za dve tretjini. Obe področji sta gospodarsko visoko razviti, tod je več lokalnih industrijskih centrov, v katere se steka večina razpoložljive delovne sile; zato j e za Ljubljano preostane le relativno manjši del.

Vzhodna Gorenjska, predvsem Bistriška ravnina, je. oddajala leta 1951 Ljubljani skupno 515 zaposlencev (363 moških in 152 žensk).

D o leta 1961 se je to število povečalo na 867 (515 moških in 352 žensk).

9t

(12)

Povečalo se je v veliki meri na račun krajev, ki leže še na Bistriški ravnini, a že spadajo v občino Ljubljana—Bežigrad. Iz občin Domžale in Kamnik se j e dotok precej povečal, vendar iz Obeh Občin po številu in is,poliu približno enako (tabela 1).

Tudi iz zahodne Gorenjske se je kljub temu, da se je močno okre- pila tamošnja lokalna industrija, povečal priliv v Ljubljano od leta 1951 do leta 1961 od 716 na 1301, ipri moških od 464 na 783, pri ženskah pa od 252 na 518. VaLik del tega povečanja gre na račuin krajev, k.i leže v občini Ljubljana—Šiška in le manjši del na račun krajev iiz občin Škofja Loka, Kranj, Radovljica, Jesenice in Trtžiič. Iz krajev, ki spa- d a j o v občino Ljubljana—šiška, se je povečal priliv od1 565 na 1065, moških od 345 na 593 in žensk od 220 na 473. V občini Škofja Loka je skupno število naraslo odi 100 ina 158, moških od 78 ina 124 in žensk odi 22 na 34. Omembe vredno povečanje je še pri občini Kranj, od 44 na 60.

Število moških se je povečalo od 36 na 52, število ženske delovne sile pa je ostalo enako (8) kot leta 1951.

SI. 2. Železniška postaja v Ljubljani po 14. uri, o b času, k o sie delovna sila , vrača :p<> železnici ina svoje domove (jam. 1964).

Priliv delovne sile v Ljubljano narašča predvsem iz tistega dela Gorenjske, ki gravitira neposredno k Ljubljani, manj pa iz krajev, ki leže v območju močnega industrijskega centra Kranja ter manjših centrov Občin Škofja Loka, Kamnik in Domžale. Da se priliv v Ljub- ljano tako krepi iz krajev, ki leže blizu Ljubljane, je razumljivo, saj so tii kraji prometno z Ljubljano ddbro povezani in imajo tiuidi dovolj možnosti za zaposlitve v različnih poklicih in z različno kvalifikacijo.

Pri lem pa velja opozoriti na nekatere razlike, ki jih rast priliva de- lov,ne sile v Ljubljano kaže glede oblikovanja njenega gravitacijskega

4 0

(13)

območja med vzhodno in zahodno Gorenjsko. Kranj j e očividno tako močan industrijski center, da lahko vključuje večino razpoložljive delovne sile, medtem ko centri občin Škofja Loka, Kamnik in Domžale očividno tega v celoti ne zmorejo, zato se voizii od tam relativno večje število ljiudi na delo v Ljubljano in to število tudi opazno raste.

Analiza naših podatkov iz 1. 1951 in 1. 1961 nam je dobro pokazala odseve vsega dogajanja v vplivnem zaledju Ljubljane v tem razdobju.

To j e čas stopnjevane industrializacije Ljubljane, gradnje stanovanj v njej, zboljšanja prometnih zvez med Ljubljano ter podeželjem, procesov deagrarizacije agrarnih naselij in oblikovanja novih modernih kmetijskih obratov, tako imenovanih »aigrokombinatov« v agrarnem zaledju Ljubljane. Zaradi vseh teh značilnih procesov se širi gravitacijsko zaledje Ljubljane, s tem pa se krepi tudi dnevni ipriliv delovne sile. Cepirav razmeroma kratko, je bilo to razdobje po načinu in ča- sovnem zaporedju uveljavljanja zgoraj navedenih činiteljev izredno dinamično.

Celotno raizdobje, ki ga označuje poklicno preslojevanje prebivalstva v smislu deagrarizacije, lahko delimo na dva dela, do približno 1957/58 ter od tedaj do leta 1961. Večanje starih in nastajanje novih industrijskih obratov v Ljubljani j e v druigem dieilu razdobja v večjem razmahu. Proti koncu drugega dela razdobja pričenjajo rasti tudi veliki agrokombinatL Z njihovim nastajanjem se močno sprošča kmečka delovna sila, pojav, ki se javlja vzporedno z intenzivnejšo gradnjo stanovanj v Ljubljani. V k o l i k o r b i s e n e u v e l j a v i l a d v a p o z i t i v n a p o j a v a h k r a t i v i s t e m r a z d o b j u , t o j e g r a d n j a s t a n o v a n j v L j u b l j a n i t e r v e l i k o s p r o š č a - n j e d e l o v n e s i l e n a a g r a r n e m p o d e ž e l j u v n j e n e m z a l e d j u , b i b i l o š t e v i l o d e l o v n e s i l e , k i d n e v n o p o t u j e ma d e l o v L j u b 1 j a in o , š e p r e c e j v e č j e. Raiz- merje med prirastkom delovnih mest v Ljubljani ter rastjo števila delovne sile, ki stanuje izven Ljubljane, mam to dejstvo najlepše potrjuje.

DNEVNI PRILIV INDUSTRIJSKE DELOVNE SILE V INDUSTRIJSKA PODJETJA LJUBLJANE PO OBMOČJIH

Talbela 3 1951 1961

Porast

skupaj moški ženske skupaj moški ženske v %

skupaj

Ljubljana 9.625 5.464 4.161 13.692 6.590 7.102 42,2 Skupno število zapo-

slencev v (krajih izven ljubljanskih

oibčin 2.212 1.239 973 4.413 2.207 2.206 99,5 Ostalo področje 729 535 194 2.210 1.488 722 203,1 SKUPAJ 12.566 7.238 5.328 20.315 10.285 10.030 61,6

11

(14)

U g o t o v i l i s m o , d a p o s e g a i n t e n z i v n e j š i o d l i v d e l o v n e s i l e v L j u b 1 j a n o n a v s a p o d r o č j a z a h o d n e

in v z h o d n e G o r e n j s k e , z a s a v s k e , d o l e n j s k e i n n o - t r a n j s k e s m e r i , t o d a v v e č j e m š t e v i l u l e v p o d e - ž e l s k e k r a j e l j u b l j a n s k i h o b č i n i n o b č i i n , k i m e j e na n j e . P o d r o č j e n a j b o l j o k r e p l j e n e g a p r i l i v a s e g a t o r e j s a m o k a k i h d e s e t k i l o m e t r o v d a l e č , a l i p a v k r a j e , k i l e ž e t a k o , d a j e i z n j i h m o ž e n d o s t o p v L j u b l j a n o p e š , s k o l e s o m , z m o p e d o m , z v l a k o m a l i k o m b i n i r a n o v 30 a l i n a j v e č 40 m i n u t a h (tabeli št. 1 in 3 in karti št. 1 in 2).

Iz krajev, ki so bolj oddaljeni, prihaja v Ljubljano relativno majhen delež delovne sile, saj se tod, razen na Dolenjskem, razvija lokalna industrija, ki novo, odraslo delovno silo več ali manj sproti vključuje v delo.

SI. 3. Vhod pred tovarno Litostroj v časiu izmene (jam. 1964).

Stopnjevanje dnevnega odliva delovne sile z Dolenjske v Ljub- ljano zasluži, da bi ga obdelali v posebni razpravi. Teoretično posebno zanimiva bi bila proučitev geografskih učinkov nove avtomobilske ceste na agrarno prenaseljeno pokrajino. Ti učinki se kažejo v deagra- rizaciji pokrajine, nastajanju male lokalne industrije 1er v izredno hitrem in stopnjevanem odlivu delovne sile.

Na Dolenjskem j e v prevladi drobna posest s kmetijami, ki pose- dujejo 5—8 hektarjev zemlje s slabo razvito proizvodno tehniko. Ker te kmetije niso bile sposobne dostojno preživljati kmečkih družin, se je iz izgradnjo avtoceste pričel nagel proces prehajanja kmečkih gospodarjev in njihovih odraslih družinskih članov z izjemo gospo- dinje v nekmečke poklice. Ker pa rast novih delovnih mest v Novem

12

(15)

m e s t u ter v d r u g i h b l i ž n j i h m a n j š i h l o k a l n i h g o s p o d a r s k i h c e n t r i h n i m o g l a slediti h i t r e m u s p r o š č a n j u k m e č k e d e l o v n e sile, si j e rta v d o b r - šni m e r i n a š l a i z h o d v d n e v n e m p o t o v a n j u n a d e l o v L j u b l j a n o , o l a j - š a n e m z i z g r a d n j o a v t o m o b i l s k e ceste.

M e d t e m k o j e v letu 1951 o b m o č j e d n e v n e g a o d l i v a d e l o v n e sile v L j u b l j a n i z a j e l o na D o l e n j s k e m l e k r a j e d o I v a n č n e g o r i c e , s e g a danes že na O b s e ž n o p o d r o č j e S u h e K r a j i n e ter v k r a j e d o T r e b n j e g a in v d o l i n o M i r n e ; p o s a m e z n i k i p a p r i h a j a j o še b o l j o d daleč. V e č i n a te d e l o v n e sile j e n e k v a l i f i c i r a n a ali p o l k v a l i f i c i r a n a . K e r p r a v ta n e m o r e n a j t i z a p o s l i t v e na D o l e n j s k e m , v L j u b l j a n i pa j e te vrste d e l o v n a sila, zlasti m o š k a , v g r a d b e n i š t v u in t e ž k i i n d u s t r i j i izelo z a ž e l e n a , j e r a z u m l j i v o , da j e v e l i k o d o v a ž a j o v L j u b l j a n o z u d o b n i m i in h i t r i m i a v t o b u s i s a m a p o d j e t j a .

THE DAYLY INFLUX OF LABOUR INTO THE INDUSTRIAL ENTERPRISES OF LJUBLJANA IN 1951-1961

V l a d i m i r K l e m e n č i č

On the (basis of statistical data about the places of location of the individual industrial enterprises, the author is tracing the dynamics and the directions of extension as well as the dynamics in the intensity of the daily influx of 'labour from individual distritots within the range of Ljubljana influences.

The number of workers employed in industry had .grown b y 1961 for 7.749, and the number of those living outside Ljubljana l o r 3.682. The territory supplying Ljubljana with industrial labour had been extended for over thirty kilometres only in one direction — towards Dolenjsko, around the newly built higway Ljubljana—Zagreb. From the remaining districts workers have for decades been coming to the place of work b y foot, bicycles, buses, and trains — reaching Ljubljana in some forty minutes. These workers come from places within ten (kilometres' distance from Ljubljana.

The new jdbs in Ljubljana industry have been taken up during the last decade, owing to the mechanization and rationalization of farming production in large farming works in tihe surroundings of Ljubljana (in the so-called 'agrokomibinati'), by either disengaged labour or b y the natural increase of adult population. With the accelerated building of flats a considerable number of workers have been alotted flats. But the increase of labour travelling to the places of work in Ljubljana is accounted for b y those living either on smalli farms o r houses of their own, o r b y those who have not yet managed to obtain a flat in Ljubljana. Whereas the industrialized and urbanized districts of Gorenjsko, Notranjsko, ai rid Zasavje supply kubom- of various qualification with a comparatively high percentage ob female workers, t'he territory of Dolenjislko, from where workers started to travel to their daily work five years back after the highway had been built, gives mostly untra- ined imale workers.

13

(16)

•

lik) ' : јк .li 'K-' -

•

• •

i

•

• • •

•

i