VPLIV IZBORA METODE NA VREDNOST GOSTOTE PREBIVALSTVA
AVTOR JernejTiran
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica 13,SI –1000 Ljubljana,Slovenija
jernej.tiran@zrc-sazu.si
UDK:911.3:314.166.3(497.4) COBISS:1.02
IZVLEČEK
Vplivizborametodenavrednostgostoteprebivalstva
Gostotaprebivalstvajevrednost,kisepogostouporabljazapotreberazličnihvrednotenjinprimerjav.Z izra- čunibrutogostote,netogostoteinobteženegostoteprebivalstvav desetihnajvečjihslovenskihmestihglede našteviloprebivalcevjeprikazanvplivizbranemetodenavrednostigostoteprebivalstva.Rezultatikažejo, dajegostotoprebivalstvaboljsmiselnoračunatipoposeljenihobmočjihindalahkoz izborommetode precej vplivamonadobljenevrednosti.
KLJUČNEBESEDE
geografijaprebivalstva,gostotaprebivalstva,GIS,naselja,Slovenija ABSTRACT
Choiceofmethodanditsinfluenceonthepopulationdensity
Populationdensityisa quantityoftenusedforthepurposesofvariousevaluationsandcomparisons.Based onthegrossdensity,thenetdensityandtheweighteddensitycalculationsforthetenlargestSlovenian settlements,theinfluenceofthemethodselectionisdemonstratedonthepopulationdensityvalues.The resultsshowthatpopulationdensityshouldbecalculatedbasedoninhabitedareasandthatthemanner ofcalculationsmaydrasticallyinfluencethepopulationdensityvalues.
KEYWORDS
populationgeography,populationdensity,GIS,settlements,Slovenia
Uredništvojeprispevekprejelo18. februarja 2013.
METODE
1 Uvod
Go sto ta pre bi vals tva (tudi gosto ta sta no val cev ali gosto ta pose li tve) je raz mer je med šte vi lom pre - bi val cev in povr ši no ozem lja, na kate rem ti živi jo in pove, kak šno je pov preč no šte vi lo lju di na povr šin sko eno to (Per ko 1998, 146). Poda tek o go sto ti pre bi vals tva zasle di mo pogo sto, saj se med dru gim se upo - rab lja za oce nje va nje stop nje ogro že no sti z na rav ni mi nesre ča mi, vred no te nje kako vo sti bival ne ga oko lja ter za raz lič ne potre be urba ni stič ne ga, pro stor ske ga in pro met ne ga načr to va nja. Raču na nje vred no sti pa je z me to do loš ke ga vidi ka lah ko prob le ma tič no. V li te ra tu ri zasle di mo upo ra bo podat ka o go sto ti pre bi vals tva, ki je izra ču nan na pod la gi celot ne povr ši ne območ ja. Tak šen poda tek ima zara di raz ličnega obse ga nepo se lje nih zem ljišč vpraš lji vo upo rab no vred nost. To teža vo je sicer mogo če pre mo sti ti z upo - ra bo geo graf skih infor ma cij skih siste mov (GIS-ov), ki omo go ča jo obde la vo natanč nej ših vhod nih podat kov (na pri mer Oro žen Ada mič 1994; Krevs 1998; Fridl in Per ko 2007), ven dar je za nji ho vo dosled - no upo ra bo in kakovostno inter pre ta ci jo rezul ta tov tre ba upo šte va ti več raz lič nih vidi kov.
V li te ra tu ri je meto do loš kih raz prav o go sto ti pre bi vals tva malo. Gosto to pre bi vals tva so preu če va li pred vsem z vi di ka nje ne ga doje ma nja s stra ni pre bi val cev, nji ho vih odzi vov in posle dic na nji ho vo počut - je ter dušev no zdrav je (na pri mer McCarthy in Sae gert 1978; Kalb in Kea ting 1981; Tay lor 1981; Bon nes, Bona iu to in Erco la ni 1991; Amri ta s so de lav ci 2006), z vi di ka nje ne ga vpli va na izbi ro promet ne ga sreds - tva (na pri mer Bar nes 2001), ustrez no sti omrež ja jav ne ga pot niš ke ga pro me ta z vi di ka raz pr še no sti pose li tve (na pri mer Gabro vec in Raz pot nik Visko vić 2012), s so cio loš ke ga vidi ka (Ro skamm 2011) in s teo ret - ske ga vidi ka (na pri mer Rapo port 1981; Ale xan der 1993). Več jo pozor nost so meto do loš kim vidi kom raču na nja gosto te name ni li na pri mer Church man (1999), Forsyth (2003) in Forsyth s so de lav ci (2007) ter neka te ri pri roč ni ki za pro stor sko načr to va nje (na pri mer Resi den tial den sity gui de 2011).
S pris pev kom želi mo osvet li ti ključ ne raz sež no sti podat ka o go sto ti pre bi vals tva in ugo to vi ti more - bit ni vpliv meto de na vred nost gosto te pre bi vals tva. Izbra ne meto de smo preiz ku si li na pri me ru dese tih naj več jih slo ven skih mest gle de na šte vi lo pre bi val cev. Zani ma lo nas je, v ko lik šni meri meto da vpliva na vred no sti gostot pre bi vals tva in ali se raz mer ja med vred nost mi med izbra ni mi mesti pomemb no spre mi nja jo gle de na meto do.
2 Ključ ne raz sež no sti gosto te
Šte vil ni avtor ji ugo tav lja jo, da je pojem gosto te pre bi vals tva izred no kom plek sen. Forsyth (2003) med dru gim opo zar ja na šte vil ne defi ni ci je gostot, ki so zara di raz lič nih name nov upo ra be pov zro či - le pre cejš njo ter mi no loš ko zme do. Omem ba vseh defi ni cij bi pre se ga la namen tega pris pev ka, zato se ome ju je mo na pri kaz neka te rih pomemb nej ših. Te se med dru gim raz li ku je jo gle de na (Forsyth 2003;
Forsyth s so de lav ci 2007; D'Sou sa, Forsyth in Koepp 2006):
• vrsto podat ka, na kate re ga se gosto ta nana ša: Poleg gosto te pre bi vals tva obsta ja jo tudi dru ge vrste gostot – gosto ta sta no vanj, bival nih pro sto rov in podob no. Gosto ta sta no vanj, ki pome ni šte vi lo sta - no vanj na eno to povr ši ne, je zelo pogo sto upo rab ljan kazal nik izko riš če no sti zem ljišč. V pri mer ja vi z go sto to pre bi vals tva jo je laž je meri ti in nad zo ro va ti, a ima manj šo spo ro čil no vred nost zara di raz - lik v ve li ko sti gos po dinj stev. Podo ben kazal nik je gosto ta bival nih pro sto rov, ki pome ni šte vi lo enot sta no vanj ske ga pro sto ra na eno to povr ši ne. Poda tek nam poma ga pred vi de ti ali poja sni ti pre vla du - jo či tip gos po dinj stev na nekem območ ju (Ro zin Šarec 1976; po: Mla de no vič 2011, 10).
• pro stor sko eno to, na kate ro se poda tek nana ša: Gosto to lah ko izra ču na mo na rav ni par ce le, uličnega blo ka, sose ske, mesta, obči ne, metro po li tan ske regi je in podob no – odvi sno od name na izra ču na, pri - mer ja ve ali vred no te nja.
• upo šte va nje nepo se lje nih zem ljišč: Ta raz sež nost je z vi di ka vred no te nja dob lje nih vred no sti in pri - mer ja ve med območ ji ključ ne ga pome na, saj lah ko pomemb no vpli va na izra čun. V li te ra tu ri se pogo sto pojav lja raz li ka med neto in bru to gosto to. Neto gosto ta vklju ču je zem ljiš ča in stav be, ki nepo sredno
pri pa da jo dolo če ne mu območ ju ter vklju ču je le manj ša odpr ta zem ljiš ča in dru ga funk cio nal na zem - ljiš ča objek tov, med tem ko bru to gosto ta poleg teh zem ljišč vklju ču je še par ke, šole, cest no in dru go trans port no omrež je ter dru go, tudi nesta no vanj sko rabo (Mla de no vič 2011, 11).
• veli kost pro stor ske eno te in vpliv ne ga območ ja: Z manj ša njem pro stor ske eno te, na pod la gi kate - re izra ču na mo gosto to, se zelo pove ču je izra ču na na vred nost (Na tek s so de lav ci 2010, 71). Če nas, na pri mer, zani ma gosto ta pre bi vals tva na posa mez ni loka ci ji, na izra čun v ve li ki meri vpli va izbor veli ko sti radi ja, ki ga dolo či mo kot »vpliv no območ je«; to je pomemb no bodi si z vi di ka doživ lja nja gosto te s stra ni pre bi val cev bodi si z dru gih vidi kov, kot je, na pri mer, načr to va nje omrež ja jav ne ga pot niš ke ga pro me ta.
3 Vred no te nje gosto te pre bi vals tva
Za poda tek o go sto ti pre bi vals tva je zna čil no, da ga je tež ko enoz nač no vred nost no opre de li ti. V li - te ra tu ri naj de mo ugo to vi tve o ne ga tiv nih učin kih viso ke gosto te pre bi vals tva na kako vost bivanja in živ lje nja pre bi val cev. V vi so kih več nad strop nih stav bah koli či na sti kov med sta no val ci lah ko pre se ga zmož nost nji ho ve ga dru že nja, kar vpli va na obču tek gne če v stav bi in se odra ža v iz gu bi nad zo ra, var no sti ter zasebnosti v nje ni nepo sred ni bli ži ni, prob le ma tič nih odno sih med sta no val ci, odtu ji tvi ter splo šnem neza do voljs tvu z bi val nim oko ljem (Mc Carthy in Sae gert 1978). Ugo tov lje na je bila tudi pove za nost med viso ko gosto to pre bi vals tva in kaz ni vi mi deja nji (New man 1972; po: McCarthy in Sae gert 1978), viso - ko gosto to pre bi vals tva in nega tiv nim vred no te njem kako vo sti bival ne ga oko lja (Bo na iu to, Bon nes in Erco la ni 1991) ter nega tiv ni mi vpli vi viso ke gosto te pre bi vals tva na dušev no zdrav je (Amri ta 2006).
Po dru gi stra ni pa viso ka gosto ta pre bi vals tva na nekem območ ju še ne pome ni nuj no slab še kako - vo sti biva nja za tam kajš nje pre bi val ce. Wal ton s so de lav ci (2008) tako ne ugo tav lja sta ti stič no zna čil nih raz lik v za do voljs tvu z bi val nim oko ljem kot celo to med območ ji z niz ko, sred njo in viso ko gosto to pre - bi vals tva. Tun stall (2002; po: Mla de no vič 2011, 5) ugo tav lja, da razi ska ve o po ve za no sti med gosto to zazi da no sti, zado voljs tvom pre bi val cev ter nji ho vim duševnim zdrav jem in počut jem ne kaže jo nepo - sred nih med se boj nih vpli vov, slab ša kako vost biva nja pa v ve či ni pri me rov ni nepo sred na posle di ca gosto te pose li tve, ampak izvi ra pred vsem iz druž be nih in uprav ljal nih raz mer (Com mis sion for Arc - hi tec tu re … 2005, 5). Ale xan der (1993) nava ja razi ska ve, ki ugo tav lja jo šib ko pove za nost med gosto to, kakr šno zaz na va jo pre bi val ci, in »ob jek tiv no« izmer je no gosto to. Na zaz na no gosto to namreč vpli vajo tudi dejav ni ki, kot so: viši na oko liš kih stavb, raz mik med nji mi, nji ho va veli kost, dalja va raz gle da in koli či na zuna nje ga pri vat ne ga pro sto ra, ki je na voljo sta no val cem (Mars in Ven del 2012).
Če je viso ka gosto ta pre bi vals tva lah ko v ne ka te rih pri me rih za pre bi val ce nepri jet na, pa je po dru - gi stra ni lah ko korist na z vi di ka mest ne ga raz vo ja. Drozg (1999a) viso ko gosto to pre bi vals tva uvrš ča med ključ ne zna čil no sti urba ne fizič ne struk tu re, para dig ma traj nost ne ga urba ne ga raz vo ja pa se je v zad - njih deset let jih uvr sti la med pomemb ne zago vor ni ke urba nih zgo sti tev (Mla de no vič 2011). Viso ka gosto ta pre bi vals tva v me stih zago tav lja bolj šo učin ko vi tost jav ne ga pot niš ke ga pro me ta, pri sot nost lokal nih sto ri tev za tam kajš nje pre bi val ce ter vpli va na manj še šte vi lo voženj z av to mo bi lom (Giu lia no in Nara - yan 2003) in kraj še poti (Ber taud 2004). Church man (1999) in Forsyth (2007) nava ja ta še dru ge tovrst ne kori sti, zla sti z vi di ka učin ko vi te upo ra be infra struk tu re, cenov ne dostop no sti sta no vanj, ener get ske učin ko vi to sti in živah ne ga ulič ne ga živ lje nja.
4 Meto de
Po gla vit ni poda tek za izra čun gosto te pre bi vals tva je bilo šte vi lo pre bi val cev s stal nim in zača snim pre bi va liš čem po hišnih šte vil kah. Tega smo dobi li tako, da smo zno traj izbra nih mest zdru ži li vhod - na podat ka iz Evi den ce hišnih šte vilk (2009) in Cen tral ne ga regi stra pre bi val cev (2010). Na pri me ru
dese tih naj več jih slo ven skih mest gle de na šte vi lo pre bi val cev smo izved li pri mer ja vo med izra ču ni bru - to, netoin obte že ne gosto te pre bi vals tva. Izra ču ne in kar to graf ske pri ka ze smo nare di li s po moč jo GIS-ov v pro gra mu Arc Map 10.
Bru to gosto to pre bi vals tvasmo izra ču na li tako, da smo deli li šte vi lo pre bi val cev v na se lju s povr - ši no celot ne ga nase lja. Bru to gosto ta se ved no nana ša na celot no povr ši no območ ja, za kate re ga jo meri mo, in tako obse ga tudi raz lič no veli ka nepo se lje na območ ja (kot so zele ne povr ši ne, reke, kme tij ska zem - ljiš ča, pro met na infra struk tu ra in podob no), zara di kate rih sta vred no te nje podat ka in pri mer ja va teh vred no sti med posa mez ni mi območ ji lah ko prob le ma tič na. Kljub temu se ta poda tek zelo pogo sto upo - rab lja, zla sti v sta ti stič ne name ne, saj ga je mogo če povsem eno stav no izra ču na ti; pri mer nej ši je za več ja in bolj enakomerno poseljena območ ja, kot so metro po li tan ske regi je.
Neto gosto to pre bi vals tvasmo izra ču na li tako, da smo šte vi lo pre bi val cev v na se lju deli li s po vr - ši no, ki smo jo pred hod no opre de li li kot pose lje no. Prib li žek pose lje nih obmo čij smo na pod la gi vhod nih podat kov dolo či li z ra str ski mi celi ca mi raz lič nih veli ko sti (100 krat 100 m, 50 krat 50 m, 25 krat 25 m), ki zame ju je jo območ ja, kjer stal no ali zača sno biva vsaj en pre bi va lec. Zani ma lo nas je, do kak šnih raz - lik pri ha ja v pri mer ja vi z bru to gosto to in kak šen vpliv ima veli kost rastr skih celic na vred no sti gostot.
Upo ra ba GIS-ov sicer omo go ča še bolj natanč ne meto de raču na nja gosto te pre bi vals tva. Ena izmed mož - no sti je dopol ni tev vhod nih podat kov s po dat ki iz Kata stra stavb, s či mer bi bolj natanč no dolo či li pose lje na območ ja, za kate ra bi raču na li gosto to; tak šen izra čun gosto te bi bil bolj ši prib li žek »de jan ske« gostote.
Meto do smo na izbra nih mestih žele li preiz ku si li tudi sami, ven dar se je izka za la za pre več zamud no, saj pri ha ja do šte vil nih odsto panj med loka ci ja mi hišnih šte vilk in stavb. Te se pone kod ne pre kri va jo ali pa stavb sploh ni v Ka ta stru stavb. Meto do smo preiz ku si li na pri me ru Kam ni ka, po šte vi lu pre bivalcev naj manj še ga med izbra ni mi mesti. Kot pose lje na območ ja smo opre de li li pose lje ne stav be s pri pa da - jo čim 8-me tr skim pasom, ki teme lji na nače lu 4-me tr skih odmi kov stavb od par cel nih meja. Na enak način so pose lje na območ ja na pri me ru Obči ne Tržič zame ji li Natek s so de lav ci (2010).
Ob te že na gosto ta pre bi vals tvapome ni pov preč no gosto to pre bi vals tva na dolo če nem območ ju, obte že no s šte vi lom pre bi val cev po posa mez nih območ jih zno traj nje ga (Bar nes 2001, 16). Pojem obte - že ne gosto te, ki so ga vpe lja li Ric hard son, Brun ton in Rod dis (1998), se je uve lja vil kot popra vek izra ču nov gostot, ki zara di vklju či tve nepo se lje nih obmo čij v izra čun ter raz lič no gosto pose lje nih mest nih obmo - čij niso daja li pra ve oce ne gosto te, v ka te ri živi pov pre čen pre bi va lec neke ga območ ja. Obte že no gosto to izra ču na mo po for mu li (Bar nes 2001, 16):
številoprebivalcev(z)
× številoprebivalcev(z)
∑Zšteviloprebivalcev(z) površina(z)
∑Z
( )
obteženagostotaprebivalcev=
Raz li ko med obte že no in bru to gosto to lah ko pona zo ri mo s pri me rom nase lij A in B z ena kim šte - vi lom pre bi val cev (10.000) in ena ko povr ši no (100 ha), raz de lje no na dve ena ko veli ki območ ji (50 ha).
V na se lju A v obeh območ jih živi ena ko šte vi lo pre bi val cev (5000), v na se lju B pa v enem območ ju 9000 in v dru gem 1000 pre bi val cev. Nase lji ima ta ena ko bru to gosto to (100 pre bi val cev/ha), a se po obte že ni gosto ti raz li ku je ta. Obte že na gosto ta nase lja A je zara di ena ke gosto te pre bi vals tva v obeh območ jih ena ka bru to gosto ti (100 pre bi val cev/ha), obte že na gosto ta nase lja B pa je ((9000 / 50 ha × 9000) + (1000 / 50 ha × 1000)) / 10.000 = 164 pre bi val cev/ha. Ker v ob moč ju več je gosto te pre bi va več lju di kot v ob moč ju manj še gosto te, obte že na gosto ta v pri mer ja vi z bru to gosto to veli ko bolj nazor no opi še gosto - to, v ka te ri živi pov pre čen pre bi va lec nase lja B. Obte že na gosto ta z utež jo, ki jo pripiše šte vi lu pre bi - val cev v po sa mez nem območ ju, odprav lja last nost bru to in neto gosto te pre bi vals tva, ki se v to vrst nih pri me rih kaže kot sla bost – manj ša nje vred no sti gosto te s po ve če va njem skup ne povr ši ne.
Ric hard son, Brun ton in Rod dis (1998) so na pri me ru izbra nih avstral skih mest ugo to vi li, da na vred - no sti obte že ne gosto te in na nju na raz mer ja med mesti moč no vpli va jo območ ja, ki so pod la ga za izra čun
obte že ne gosto te. Več ja območ ja so namreč po gosto ti pre bi vals tva pra vi lo ma notra nje pre cej hete ro - ge na in kot taka manj pri mer na za izra čun obte že ne gosto te kot manj ša območ ja ali območ ja iste ga nači na zazi da no sti, s ka te ri mi dobi mo veli ko bolj real ne in pri mer lji ve rezul ta te.
Kot pod la go za izra čun obte že ne gosto te v iz bra nih mestih smo zato izbra li naj manj še pro stor ske eno te – pro stor ske oko li še. Obte že no gosto to pre bi vals tva smo izra ču na li tako, da smo vred no sti bru - to gostot v pro stor skih oko li ših »ob te ži li« z nji ho vi mi dele ži pre bi val cev od skup ne ga šte vi la pre bi val cev v po sa mez nem mestu, te vred no sti pa nato sešte li.
5 Pri mer ja va vred no sti gostot pre bi vals tva
Pri mer ja va izra ču nov gostot pre bi vals tva (pre gled ni ca 1) je potr di la obe dom ne vi. Ker admi ni stra - tiv na območ ja slo ven skih mest obse ga jo raz me ro ma veli ko in raz lič no povr ši no nepo se lje nih obmo čij, je nji ho va izlo či tev nuj na za pri mer ja ve med izbra ni mi mesti. Če bi raz po la ga li zgolj s po dat kom o bru - to gosto ti, bi deni mo priš li do skle pa, da je naj go ste je pose lje no mesto Mari bor s 25 pre bi val cev/ha.
Da bi bil tak šen sklep preu ra njen, doka zu je jo rezul ta ti, dob lje ni z os ta li mi meto da mi. Izka že se, da ima Mari bor naj manj ši delež nepo se lje nih obmo čij zno traj admi ni stra tiv ne meje nase lja, kar bis tve no vpli - va na rezul tat izra ču na. Gle de na izra ču na ne vred no sti neto gosto te po pose lje nih območ jih, dolo če nih z ra str ski mi celi ca mi veli ko sti 100 krat 100 m in 50 krat 50 m, je med izbra ni mi mesti naj bolj gosto poseljen Koper s 65,6 pre bi val cev/ha ozi ro ma 112,6 pre bi val cev/ha, naj viš jo neto gosto to po pose lje nih območ - jih, dolo če no z ra str ski mi celi ca mi veli ko sti 25 krat 25 m pa ima Vele nje z 229,3 pre bi val cev/ha. Vred no sti gosto te pre bi vals tva se z manj ša njem veli ko sti rastr skih celic in hkrat nim manj ša njem skup ne povr ši - ne pose lje nih obmo čij (pri ča ko va no) pove ču je jo, raz mer ja med vred nost mi med posa mez ni mi mesti pa se pri tem neko li ko spre mi nja jo. Z več jo veli kost jo rastr skih celic se obseg pose lje nih povr šin najbolj pove ča v red ke je pose lje nih območ jih. Trbov lje ima jo tako četr to naj več jo neto gosto to v ra str ski mreži 25 krat 25 m, po neto gosto ti v ra str ski mre ži 100 krat 100 m pa so rav no zara di obsež nih red ko pose - lje nih obmo čij šele na osmem mestu. Vred nost gosto te pre bi vals tva v Kam ni ku, izra ču na na na pod la gi pose lje nih stavb s pri pa da jo čim 8-me tr skim pasom, je 133,9 pre bi val cev/ha. Če ta poda tek pri mer ja - mo z vred nost mi neto gosto te, izra ču na nih na pod la gi prib liž ka pose lje nih obmo čij, ki jih pona zar ja jo rastr ske mre že raz lič nih veli ko sti, lah ko ugo to vi mo, da prib liž no ustre za skup ni povr ši ni rastr ske mre - že z ve li kost jo rastr skih celic 32 krat 32 m.
Preglednica 1:Gostotaprebivalstva(številoprebivalcev/ha)v izbranihslovenskihmestihporazličnih metodah.
me sto bru to neto gosto ta neto gosto ta neto gosto ta ob te že na
gosto ta (100 krat 100 m) (50 krat 50 m) (25 krat 25 m) gosto ta
Ljub lja na 17,6 58,5 92,9 190,4 154,8
Ma ri bor 25,0 58,6 90,0 181,0 144,5
Ce lje 17,9 43,8 77,4 173,4 164,6
Kranj 14,9 54,3 84,6 171,4 173,2
Ve le nje 21,7 62,2 104,0 229,3 299,0
Ko per 20,3 65,6 112,6 223,6 160,4
Novo mesto 8,0 32,6 56,5 122,3 76,0
Ptuj 7,6 21,7 39,1 96,3 75,3
Tr bov lje 12,8 42,9 77,0 183,8 167,2
Kam nik 15,7 53,9 85,0 177,0 143,7
Vred no sti obte že nih gostot pre bi vals tva nam več pove do o tem, v kak šni gosto ti živi pov pre čen pre - bi va lec posa mez ne ga mesta. Vred no sti obte že nih gostot so pri ča ko va no več je od vred no sti neto gostot.
Vele nje je tudi po tem izra ču nu naj bolj gosto pose lje no mesto z ob te že no gosto to 299 pre bi val cev/ha, Koper pa je po vred no sti obte že ne gosto te, izra ču na ne na pod la gi pro stor skih oko li šev, s 160,4 pre - bi val cev/ha šele na petem mestu med pri mer ja ni mi mesti. Poleg Vele nja ima jo viš jo obte že no gosto to od Kopra še Kranj, Celje in Trbov lje. Spre mem be raz me rij med vred nost mi gostot med mesti gle de na izbra no meto do lah ko raz be re mo tudi iz sli ke 1, na kate ri so pri ka za ni indek si gostot z os no vo Ljub - lja ne (100).
Vred no sti obte že nih gostot pre bi vals tva v iz bra nih mestih so v ve li ki meri odvi sne od dele žev pre - bi val cev, ki pre bi va jo v po sa mez nih raz re dih gosto te (sli ka 2). Dele že smo izra ču na li tako, da smo za vsa ko hišno šte vil ko izra ču na li šte vi lo pre bi val cev, ki pre bi va jo na nje ni loka ci ji in v nje ni oko li ci, dolo - če ni z ra di jem 56,4 m, ki sicer ustre za povr ši ni ene ga hek ta ra. Za veči no obrav na va nih mest je zna či len visok, okrog 40-od stot ni delež pre bi val cev v naj niž jih dveh raz re dih in prib liž no 20-od stot ni delež pre - bi val cev v naj viš jem raz re du gosto te. Ta mesta so Ljub lja na, Mari bor, Celje, Kranj, Kam nik in Trbov lje.
Med obrav na va ni mi mesti moč no izsto pa ta Novo mesto in Ptuj z zelo viso kim dele žem pre bi val cev v naj - niž jem in zelo niz kim dele žem pre bi val cev v naj viš jem raz re du gosto te. Naj manj ši, manj kot 30-od stot ni delež pre bi val cev v naj niž jih dveh raz re dih ima ta Koper in Vele nje, prvi s samo 12-od stot nim dele žem pre bi val cev v naj niž jem raz re du gosto te. Vele nje ima po dru gi stra ni od Kopra bis tve no več ji, 34-od -
0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 200
bruto gostota neto gostota
(100 100 m)× neto gostota
(50 50 m)× neto gostota
(25 25 m)× obtežena gostota (prostorski okoliš) Ljubljana
Maribor
Celje Kranj
Velenje Koper
Novo mesto Ptuj
Trbovlje Kamnik
Slika 1:Indeksigostoteprebivalstvav izbranihslovenskihmestihz osnovoLjubljane.
0 10 20 30 40 50 60 70
Ljubljana Maribor Celje Kranj Velenje Koper Novo
mesto Ptuj Trbovlje Kamnik
deželprebivalcev (%)
število prebivalcev
do 50 50 100– 100 150– 150 200– 200 250– 250 300– prek 300
Slika 2:Deležprebivalcevv izbranihslovenskihmestihpoposameznihrazredihgostote.
stot ni delež pre bi val cev, ki pre bi va jo v naj viš jem raz re du gosto te. Zelo viso ko vred nost obte že ne gosto - te pre bi vals tva v Ve le nju lah ko torej poja sni mo z nad pov preč no viso kim dele žem pre bi val cev v nje go vih naj bolj gosto pose lje nih območ jih. To je raz vid no tudi iz sli ke 3 – goste je pose lje na območ ja so ome - je na na posa mez ne blo kov ske sose ske, v njih pa gosto te pre bi vals tva dose ga jo tudi 1000 pre bi val cev/ha in več. Iz kar to graf ske ga pri ka za vidi mo tudi zna čil nost veči ne slo ven skih mest, to so obsež na nepo - se lje na območ ja in manj gosto pose lje na območ ja z go sto to pod 50 pre bi val cev/ha.
Na ši rezul ta ti se v ve li ki meri uje ma jo z Droz go vi mi (1999a), ki je na pri me ru 27 slo ven skih mest izra ču nal gosto to pre bi vals tva, pri čemer je pri izra ču nu upo šte val samo sta no vanj ska območ ja, brez zem ljišč z dru gač no rabo. Drozg (1999a) ugo tav lja, da je za fizič no struk tu ro slo ven skih mest zna čilna niz ka gosto ta pre bi vals tva, pred vsem zara di pre vla du jo čih obmo čij s pro sto sto je či mi sta no vanj ski mi hiša mi, obmo čij z več ji mi gosto ta mi pa je manj. Zelo veli ke raz li ke v go sto ti pre bi vals tva so med posa - mez ni mi mest ni mi območ ji – od 40 pre bi val cev/ha v ob moč jih pro sto sto je čih eno dru žin skih hiš do 300 pre bi val cev/ha in več v blo kov skih soseskah. V pri me ru raz pr še ne grad nje je gosto ta pre bi vals tva pod 30 pre bi val cev/ha.
6 Sklep
Re zul ta ti kaže jo, da izbor meto de vid no vpli va na vred no sti gosto te pre bi vals tva. Poda tek o bru to gosto ti ni pri me ren za vred no te nje in pri mer ja vo med slo ven ski mi mesti, saj se ta med seboj pre več raz li ku je jo po povr ši ni nepo se lje nih obmo čij. Poda tek o neto gosto ti se zdi pri mer nej ši, pri čemer pa ima veli kost rastr skih celic, s ka te ri mi smo zame ji li pose lje na območ ja, močan vpliv na konč ni izra - čun. Poda tek o neto gosto ti pre bi vals tva ima na rav ni celot ne ga mesta zara di veli kih raz lik v go sto ti pre bi vals tva med posa mez ni mi mest ni mi območ ji ome je no upo rab no vred nost. Urba ni stič nim načr - Slika 3:Gostotaprebivalstvav Velenju.pstr.82
Gostota prebivalcev (preb/ha) do 50 50–100 100–150 150–200 200–250 250–300 300 in več
00,61,20,3km Avtor vsebine in zemljevida: Jernej Tiran Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 2013
to val cem in mest nim obla stem sicer lah ko ponu di osnov no infor ma ci jo o zna čil no stih pose li tve v me - stu ter o mož no stih za ude ja nja nje traj nost ne ga urba ne ga raz vo ja, a je poda tek za ustrez nej šo in celo vitej šo raz la go tre ba kom bi ni ra ti z dru gi mi kazal ni ki, deni mo z za zi da nost jo ali vrsto objek tov (Drozg 1999b, 5), s šte vi lom pre bi val cev, ki pre bi va jo v po sa mez nem raz re du gosto te, s po dat kom o po vr ši ni obmo - čij posa mez nih raz re dov gosto te, ali s po dat kom o ob te že ni gosto ti pre bi vals tva, ki v pri mer ja vi z bru to ali neto gosto to bis tve no bolje pona zar ja gosto to, v ka te ri živi pov pre čen pre bi va lec neke ga območ ja.
Po da tek o go sto ti pre bi vals tva na dolo če nem območ ju je ved no samo prib liž na oce na gosto te. Šte - vi lo pre bi val cev na posa mez ni loka ci ji se pre ko dne va ali leta pre cej spre mi nja. V ko li kor bi nas zani ma la podrob nej ša gosto ta pre bi vals tva, bi mora li v izra ču nu upo šte va ti tudi šte vi lo pre bi val cev, ki so na določe - nem območ ju zača sno (za po sle ni, obi sko val ci), mimoi do če in podob no. Natanč nej še izra ču ne gostot pre bi vals tva žal one mo go ča tudi sla ba pove za nost baz podat kov, na pri mer kata stra stavb in evidence hišnih šte vilk. Naša spoz na nja je pri po roč lji vo upo šte va ti tudi pri raču na nju gosto te pre bi vals tva na niž - jih pro stor skih rav neh – deni mo v po sa mez nih mest nih območ jih ali sose skah, kjer lah ko ob neu po šte va nju vseh raz sež no sti podat ka o go sto ti še bolj vpli va mo na izra ču na ne vred no sti. Pri tem pa se je tre ba zaveda ti tudi ome je nih mož no sti vred nost ne opre de li tve gosto te, ki je, kot smo vide li, kom plek sna vred nost.
7 Viri in lite ra tu ra
Ale xan der, E. R. 1993: Den sity mea su res, A re view and analy sis. Jour nal of Arc hi tec tu ral and Plan ning Research 10-3. Chi ca go.
Amri ta, Y., Shar ma, A., Shar ma, N. R. 2006: Effect of resi den tial den sity on men tal health. Indian Jour nal of Com mu nity Psycho logy 2-1.
Bar nes, G. 2001: Popu la tion and employ ment den sity and tra vel beha vi our in lar ge U.S. cities. Final report, Natio nal Tech ni cal Infor ma tion Ser vi ces. Spring field.
Ber taud, A. 2004: The spa tial orga ni za tion of cities: deli be ra te out co me or unfo re seen expe rien ce? Med - mrež je: http://esc ho lars hip.org/uc/item/5vb4w9wb (10. 7. 2012).
Bo na iu to, M., Bon nes, M., Erco la ni, A. P. 1991: Crow ding and resi den tial satis fac tion in the urban envi - ron ment: A con tex tual approach. Envi ron ment and Beha vior 23-5. Thou sand Oaks.
Com mis sion for Arc hi tec tu re and the Built Envi ron ment 2005: Bet ter neigh bour hoods: Making hig her den si ties work. Med mrež je: http://www.cabe.org.uk/fi les/bet ter-neigh bour hoods.pdf (19. 7. 2012).
Cen tral ni regi ster pre bi vals tva, sta nje na dan 16. 5. 2010. Mini strs tvo za notra nje zade ve Repub li ke Slo - ve ni je. Ljub lja na, 2010.
Church man, A. 1999: Disen tan gling the con cept of den sity. Jour nal of Plan ning Lite ra tu re 13-4. DOI:
10.1177/08854129922092478
Drozg, V. 1999a: Neka te re zna čil no sti fizič ne struk tu re slo ven skih mest. Dela 14. Ljub lja na.
Drozg, V. 1999b: Opre de li tev nase lij, upra vi če nih do sta tu sa mesto. Ela bo rat. Mari bor.
D'Sou sa, E., Forsyth, A., Koepp, J. 2006: Den sity. Envi ron ment and Physi cal Acti vity: GIS Pro to cols.
Med mrež je: http://208.106.193.160/pdfs/From_MDCWEB/GIS_Pro to cols/Minn GIS_Ver3_1_021006- Fin.pdf (16. 7. 2012).
Forsyth, A. 2003: Mea su ring den sity: Wor king defi ni tions for resi den tial den sity and buil ding intensity.
Med mrež je: http://www.cor ri dor de ve lop ment.org/pdfs/from_MDC_Web si te/db9.pdf (13. 7. 2012).
Forsyth, A., Oakes, M., Schmitz, K. H., Hearst, M. 2007: Does resi den tial den sity increa se wal king and other physi cal acti vity? Urban Stu dies 44-4. Abing don. DOI: 10.1080/00420980601184729 Fridl, J., (Per ko, D.) 2007: Gosto ta pre bi vals tva. Zem lje vid. Oko lje na dla ni. Ljub lja na.
Ga bro vec, M., Raz pot nik Visko vić, N. 2012: Ustrez nost omrež ja jav ne ga pot niš ke ga pro me ta v Ljub - ljan ski urba ni regij iz vidi ka raz pr še no sti pose li tve. Geo graf ski vest nik 84-2. Ljub lja na.
Giu lia no, G., Nara yan, D. 2003: Anot her look at tra vel pat terns and urban form: The US and Great Britain.
Urban Stu dies 40-11. Abing don. DOI: 10.1080/0042098032000123303
Kalb, L. S., Kea ting, J. P. 1981: The mea su re ment of per cei ved crow ding. Per so na lity and Social Psycho - logy Bul le tin 7-4. Thou sand Oaks. DOI: 10.1177/014616728174022
Ka ta ster stavb, sta nje na dan 10. 4. 2009. Geo det ska upra va Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2009.
Krevs, M. 1998: Geo graf ski infor ma cij ski siste mi v ra zi sko va nju živ ljenj ske rav ni. Geo graf ski infor ma - cij ski siste mi v Slo ve ni ji 1997–1998. Ljub lja na.
Mars, N., Ven del, S. 2012: Per cei ved den sity. Med mrež je: http://burb.tv/view/Per cei ved_den sity (19.7.2012).
Mc Carthy, D., Sae gert, S. 1978: Resi den tial den sity, social over load, and social with dra wal. Human Eco - logy 6-3. New York.
Mla de no vič, L. 2011: Kri te ri ji za traj nost no načr to va nje in grad njo obmo čij z vi so ko gosto to pose litve.
Dok tor sko delo, Fakul te ta za arhi tek tu ro Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Na tek, K., Krevs, M., Lam pič, B., Mrak, I., Ogrin, D., Repe, B., Ste pi šnik, U., Koželj, T. 2010: Kar te erozijske in poplav ne nevar no sti, plaz lji vo sti in nevar no sti snež nih pla zov za območ je obči ne Tržič. Ela borat, Odde lek za geo gra fi jo Filo zof ske fakul te te Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na.
Oro žen Ada mič, M. 1994: Gosto ta pre bi vals tva v Ljub lja ni. Geo graf ski obzor nik 41-4. Ljub lja na.
Per ko, D. 1998: Gosto ta pre bi vals tva. Geo graf ski atlas Slo ve ni je. Ljub lja na.
Ra po port, A. 1975: Toward a re de fi ni tion of den sity. Envi ron ment and Beha vior 7-2. Thou sand Oaks.
DOI: 10.1177/001391657500700202
Re gi ster pro stor skih enot: Hišne šte vil ke, sta nje na dan 19. 5. 2009. Geo det ska upra va Repub li ke Slovenije.
Ljub lja na, 2009.
Re gi ster pro stor skih enot: Pro stor ski oko li ši, sta nje na dan 19.5.2009. Geo det ska upra va Repub li ke Slovenije.
Ljub lja na, 2009.
Re si den tial Den sity Gui de 2011. Med mrež je: http://www.land com.com.au/down loads/up loa ded/Den - sity%20Gui de%20Book%20V9LR_0880.pdf (25. 7. 2012).
Ric hard son, A. J., Brun ton, P. J., Rod dis, S. M. 1998: The Cal cu la tion of Per cei ved Resi den tial Den sity.
Med mrež je: http://www.tuti.com.au/1998wi gan trails.pdf (2. 3. 2013).
Ro gers, R. G. 1999: Towards an Urban Renais san ce. Lon don.
Ro skamm, N. 2011: Dich te, Eine trans dis zi plinäre Dekon struk tion, Diskur se zu Stadt und Raum. Med - mrež je: http://www.trans cript-ver lag.de/ts1871/ts1871.php (5. 3. 2013).
Tay lor, R. B. 1981: Per cep tion of den sity – indi vi dual dif fe ren ces? Envi ron ment and Beha vi our 13-1.
Thou sand Oaks. DOI: 10.1177/0013916581131001
Tun stall, R. 2002: Hou sing Den sity: What do Resi dents Think? Lon don.
Wal ton, D., Mur ray, S. J., Tho mas, J. A. 2008: Rela tions hips bet ween popu la tion den sity and the per - cei ved qua lity of neigh bour hood. Social Indi ca tor Research 89. DOI: 10.1007/s11205-008-9240-9
8 Summary: Choice of method and its influence on the population density
(translated by Živa Malovrh)
Population density is a prominent but also very complex amount often used for the purposes of different evaluations and comparisons. The population density is dependent on numerous aspects. The determining factors are the type of data to which the density relates, the spatial units to which the data relates, factoring unpopulated areas in the calculation, and the sizes of the spatial unit and the influ- encing area. It is widely accepted that it is exceedingly difficult to define the value of the data on population density in an unambiguous way; this is supported by numerous findings of various researches that either describe the negative effects of high density on the quality of the residential environment or promote the advantages of a high density, especially from the aspect of enabling the paradigm of sustainable urban development.
The central part of the article illustrates the influence that the choice of method has on the values of the population density and how it can be used to dramatically influence the calculation. Based on
data from the Record of House Numbers and the Central Population Register, Geographic Information Systems (GIS) was used to compare different methods of calculating population density: the gross den- sity (the number of inhabitants divided by the entire area surface), the net density (the number of inhabitants divided by the surface that was determined to be populated), and the population-weight- ed density (the number of inhabitants in census units multiplied by the share of the inhabitants in these areas in relation to the total number of inhabitants), which were then applied to ten of the largest set- tlements in Slovenia. The effect of the raster cells on the calculation was also tested. The results show that gross density is not a suitable method for demonstrating and comparing the values of population density due to the large and varied sizes of unpopulated areas between different settlements. The net density method proved a more suitable choice as it involves eliminating the unpopulated surfaces from the calculation; however, the ratios between the values in different settlements did change to a certain degree according to the size of the raster cells. For this reason, the method cannot ensure definitive results about which of the settlements have the greatest population densities. The values of the popu- lation-weighted density also differed noticeably from the net density values and were determined to depend on the number of inhabitants residing in individual density classes. The settlements of Koper and Velenje may be said to have the most urban physical structure from the aspect of population den- sity; Koper has the smallest, 12 percent share of inhabitants residing in the lowest density classes (under 50 inhabitants/ha) and Velenje has the greatest, 34 percent share of inhabitants residing in the highest density class (over 300 inhabitants/ha). The calculated values of population density coincide with the conclusions of some authors, who claim that the physical structure of most Slovenian settlements is characterized by a low population density (this applies especially to Novo mesto and Ptuj) and by rad- ical differences in density between certain settlement districts. Based on the demonstrated differences in calculations, it is possible to state that the method choice can have a great effect on the calculated population density values. It is recommended that the conclusions deducted from this research be applied especially when calculating the population density on smaller spatial units, for example, on individ- ual settlement districts or neighborhoods, where a failure to incorporate all the aspects of population density can have an even greater effect on the calculated values. However, when evaluating density, one must bear in mind the theoretical and empirical findings that have been documented so far, as the major- ity of them, at least from the aspect of the quality of the residential environment, draw attention to the limitations of a value-oriented definition of this extremely complex value.
