UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN
OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE
Aljaž ROGER
USPEŠNOST NARAVNE OBNOVE V ČISTIH SMREKOVIH IN MEŠANIH BUKOVIH SESTOJIH
NA POVRŠINAH PRIZADETIH ZARADI VETROLOMA
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij – 1. stopnja
Ljubljana, 2021
UNIVERZA V LJUBLJANI BIOTEHNIŠKA FAKULTETA
ODDELEK ZA GOZDARSTVO IN OBNOVLJIVE GOZDNE VIRE
Aljaž ROGER
USPEŠNOST NARAVNE OBNOVE V ČISTIH SMREKOVIH IN MEŠANIH BUKOVIH SESTOJIH NA POVRŠINAH PRIZADETIH
ZARADI VETROLOMA
DIPLOMSKO DELO Univerzitetni študij – 1. stopnja
COMPARISON OF POST DISTURBANCE REGENERATION IN SPRUCE AND MIXED BEECH FOREST STANDS FOLLOWING
SEVERE WINDTHROW
B. Sc THESIS
Academic Study Programmes
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek univerzitetnega študija Gozdarstva in obnovljivih gozdnih virov 1. stopnje na Oddelku za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Komisija za študijska in študentska vprašanja Oddelka za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire BF je dne, 6. 6. 2019 sprejela temo diplomskega dela. Za mentorja je bil imenovan doc. dr. Dušan Roženbergar in za recenzenta prof. dr. Jurij Diaci.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednik:
Član:
Član:
Datum zagovora:
Aljaž Roger
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Dn
DK GDK 231:421.1(043.2)=163.6
KG naravna obnova gozda, vetrolom, smrekov gozd, mešani bukov gozd
AV ROGER, Aljaž
SA ROŽENBERGAR, Dušan (mentor) KZ SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire
LI 2021
IN
USPEŠNOST NARAVNE OBNOVE V ČISTIH SMREKOVIH IN MEŠANIH BUKOVIH SESTOJIH NA POVRŠINAH PRIZADETIH ZARADI VETROLOMA
TD Diplomsko delo (Univerzitetni študij – 1. stopnja) OP VIII, 48 str., 8 pregl., 20 sl., 23 vir.
IJ sl
JI sl/en
AI
Naravne nesreče so zadnja desetletja vse bolj pogoste. V raziskovalni nalogi smo se osredotočili na površine prizadete zaradi vetroloma leta 2017 v Gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec. Želeli smo ugotovili, kakšno sposobnost naravne obnove ima gozd po tovrstnih ujmah. Podatke smo pridobivali v dveh stratumih gozdov. Enega so pred ujmo pokrivali čisti smrekovi sestoji, drugega pa mešani bukovi sestoji. V vsakem stratumu smo postavili 12 ploskev, velikih 10 x 10 m. Ugotovili smo, da v obeh stratumih na raziskovalnih ploskvah prevladuje zastiranje zeliščne plasti. Med stratuma smo
ugotovili razlike, in sicer v bukovem stratumu je bilo z 11.117 osebki/ha več mladja kot v smrekovem stratumu s 6292 osebki/ha. Bukov stratum je imel bolj ugodno višinsko strukturo in drevesno sestavo z manjšim deležem problematične smreke in velikega jesena. Čeprav smo tudi na smrekovih rastiščih zabeležili nekatere ugodne znake, kot so manjši delež zastiranja talne vegetacije in večja raznolikost drevesnih vrst, ima smrekov stratum slabše možnosti za nemoten razvoj v primerjavi z bukovim stratumom.
KEY WORDS DOCUMENTATION
DN Dn
DC FDC 231:421.1(043.2)=163.6
CX natural forest regeneration, windthrow, spruce forest, mixed beech forest
AU ROGER, Aljaž
AA ROŽENBERGAR, Dušan (supervisor) PP SI-1000 Ljubljana, Večna pot 83
PB University of Ljubljana, Biotechnical faculty, Department of forestry and renewable forest resources
PY 2021
TI
EFFECTIVENESS OF NATURAL RESTORATION IN PURE SPRUCE AND MIXED BEECH STANDS ON SURFACES AFFECTED BY WINDFALL
DT B. Sc. Thesis (Academic Study Programmes) NO VIII, 48 p., 8 tab., 20 fig., 23 ref.
LA sl
AL sl/en
AB
Natural disturbances have become more common in recent decades. In this research, we focused on the areas affected by the 2017 windstorm. We wanted to find out the resilience capacity of the forest after such disturbances. The data was obtained in two areas, that were before the windstorm covered by pure spruce stands and mixed beech stands. In each area 12 plots were placed, 10 x 10 m in size. We found out that in both areas research plots are predominantly covered by the herbaceous vegetation. We found significant differences in regeneration density between the areas. In the beech area the total
regeneration density was 11.117 per ha, which was more compared to the spruce area with the regeneration density of 6292 per ha. Beech area also had a more favorable height structure and tree composition with a smaller proportion of problematic Norway spruce and common ash. Although some favorable indices have also been recorded in spruce area, such as a lower proportion of ground vegetation and greater tree diversity, the spruce area nevertheless shows smaller capacity to recover compared to the beech one.
KAZALO VSEBINE
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO PREGLEDNIC ... VI KAZALO SLIK ... VII
1 UVOD ... 1
2 PREGLED LITERATURE ... 3
3 CILJI IN HIPOTEZE NALOGE ... 8
3.1. CILJI ... 8
3.2. HIPOTEZE ... 8
4 METODOLOGIJA ... 9
4.1 OBJEKTI RAZISKAVE ... 9
4.1.1 Stratum smreke ... 10
4.1.2 Stratum bukve ... 10
4.2 METODE DELA ... 11
4.2.1 Postavitev raziskovalnih ploskev... 11
4.3 MERITVE IN OCENJEVANJE NA PLOSKVAH... 13
5 REZULTATI ... 15
5.1 ANALIZA SESTOJEV PRED IN PO UJMI ... 15
5.1.1 Gostota gozda pred vetrolomom ... 15
5.1.2 Temeljnica pred in po ujmi ... 16
5.1.3 Debelinska struktura dreves... 18
5.2 SPLOŠNE RASTIŠČNE IN EKOLOŠKE RAZMERE ... 19
5.2.1 Zastiranje ... 20
5.3 ANALIZA MLADJA ... 23
5.3.1 Primerjava temeljnice in gostote mladja na ploskvah ... 28
5.3.2 Višinska struktura mladja ... 30
5.3.3 Višinska struktura po drevesnih vrstah ... 31
5.3.4 Naravni pomladek in poškodovanost mladja... 35
6 RAZPRAVA ... 36
7 SKLEPI ... 43
8 POVZETEK ... 44
9 VIRI ... 46
ZAHVALA ... 49
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Gostote dreves pred ujmo po stratumih ... 15
Preglednica 2: Temeljnica pred in po ujmi ... 17
Preglednica 3: Povprečja, standardni odkloni, minimumi in maksimumi merjenih geografskih dejavnikov po stratumih ... 20
Preglednica 4: Srednje vrednosti, standardni odkloni, maksimumi in minimumi merjenih načinov zastora po stratumih ... 20
Preglednica 5: Procenti zastrtosti načinov zastora po ploskvah in stratumih ... 21
Preglednica 6: Gostote in deleži drevesnih vrst po stratumih ... 26
Preglednica 8: Delež naravnega in sajenega mladja ... 35
KAZALO SLIK
Slika 1: Prikaz raziskovalnih sestojev (modro) in območja za sanacijo (zeleno) v GGE
Dravograd (Pregledovalnik podatkov o gozdovih, 2020) ... 9
Slika 2: Stratum bukve (levo), stratum smreke (desno) ... 11
Slika 3: Shema postavitve stalnih raziskovalnih ploskev (Google Maps Pro, 2020) ... 12
Slika 4: Skupna temeljnica in število panjev pred ujmo ... 17
Slika 5: Korigirana debelinska struktura dreves po stratumih ... 18
Slika 6: Debelinska struktura dreves po drevesnih stopnjah ... 19
Slika 7: Deleži načinov zastora v stratumah bukve in smreke ... 22
Slika 8: Prikaz razporeditve podatkov zastiranja pomladka, zelišč in grmovja po stratumih bukve in smreke ... 23
Slika 9: Deleži drevesni vrst po stratumih in skupno ... 24
Slika 10: Povprečne gostote mladja po drevesnih vrstah na vseh ploskvah ... 25
Slika 11: Okvir z ročaji za gostote mladja bukve, lipovca, breze in jesena ... 27
Slika 12: Okvir z ročaji za gostoto mladja smreke ... 28
Slika 13: Temeljnica pred ujmo in gostota mladja za stratuma bukve smreke ... 29
Slika 14: Temeljnica po ujmi in gostota mladja za stratuma bukve in smreke ... 30
Slika 15: Levo: skupna višinska struktura mladja; desno: višinska struktura mladja posebej po stratumih ... 31
Slika 16: Deleži drevesnih vrst mladja po višinah ... 32
Slika 17: Gostote najbolj pogostih drevesnih vrst mladja po višinskih razredih... 33
Slika 18: Višinska struktura mladja jelke, macesna, hrasta, gorskega javorja, smreke in bukve po stratumih ... 34
Slika 19: Deleži nepoškodovanega in poškodovanega mladja po stratumih ... 35
Slika 20: Bukov in smrekov stratum pred ujmo leta 2014 (Google Maps Pro, 2021) ... 37
1 UVOD
Naravne nesreče so v zadnjih letih vedno pogostejše (Kajfež - Bogataj, 2007), z vedno večjimi razsežnostmi in jakostmi, za kar je deloma kriv človek zaradi močnega vpliva na segrevanje ozračja, zanemariti ne smemo faze segrevanja zemeljskega površja, katera skozi zgodovino ves čas niha (otoplitve-ohladitve). Rast in razvoj gozda močno definirajo motnje večjega obsega, saj v zaplati gozda puščajo velike vrzeli, kjer je potrebna obnova (Nagel in Diaci, 2006), bodisi naravna ali umetna. Pri naravni obnovi gozda je primarni cilj omogočanje razvoja naravne sukcesije, ki jo v nadaljevanju z nego usmerjamo do želene ciljne zgradbe gozda, drevesne sestave in lesnoproizvodne kakovosti gozda (Vilhar in sod., 2013). Kot najučinkovitejši ukrep sanacije po naravnih ujmah in požarih poškodovanih gozdov je ravno naravna obnova (Medved in sod., 2011).
Vetrolomi so ena izmed najpogostnejših poškodb gozdov, ki jih povzročajo izredne vremenske razmere (Ščap in sod., 2013). Z negativnim vplivom lahko definirajo trajnostno rabo gozda kot naravnega vira. Smreka (Picea abies Karst.) na Slovenskem zadnja leta izgublja rastne površine in se počasi umika proti svojim naravnim rastiščem, nadomeščajo pa jo avtohtone drevesne vrste.
Trend razvoja iglavcev v enoti Dravograd skozi vsa obdobja kaže na zmanjševanje deleža iglavcev. V zadnjih štiridesetih letih so se zmanjšali za 6,7 % (iz 87,1 % na 80,4 %), zlasti smreka (za 7,0 %), ki še vedno ostaja prevladujoča drevesna vrsta (69,6 %). Za razvoj listavcev pa velja, da je njihov delež skozi vsa ureditvena obdobja nizek, ampak počasi in konstantno narašča. V štiridesetletnem obdobju se je njihov delež v skupni lesni zalogi dvignil za 6,7 % (iz 12,9 % na 19,6 %). Največji dvig je pri bukvi (Fagus sylvatica L.) (za 2,4 %) in plemenitih listavcih (4,5 %), katere načrtno pospešujejo in vnašajo s sadnjo (Gozdnogospodarski načrt gozdnogospodarke enote Dravograd, 2018).
Gozdove v GGO Slovenj Gradec je v dneh od 11. do 13. decembra 2017 močno poškodovala naravna ujma (opredeljena kot kombinacija vetroloma in obilnih padavin, ki so predhodno namočila in razmehčala tla). Po oceni Zavoda za gozdove Slovenije v gozdnogospodarskem načrtu GGO Slovenj Gradec za leta 2011–2020 je med drevesnimi
vrstami najbolj poškodovala iglavce (90 % poškodovane lesne zaloge), zlasti smreko (90
% vseh iglavcev) in jelko (Abies alba Mill.) (10 %). Med listavci prevladujejo poškodbe bukve, ki je prevladujoča vrsta v lesni zalogi listavcev na prizadetih območjih. Na Koroškem, v gozdnogospodarskem območju Slovenj Gradec, je močan veter poškodoval 262.000 m3 lesne zaloge. Najbolj prizadeto območje je bilo v krajevni enoti Dravograd- Prevalje s približno 100.000 m3, kjer je delež smreke v gozdovih velik. Obnova na površinah, ki so jih pokrivali sestoji smreke, je problematična zaradi zmanjšane sposobnosti gozda za okrevanje. V nalogi smo se osredotočili na preživele osebke na prizadetih območjih in uspešnost naravne obnove.
2 PREGLED LITERATURE
Fidej in sod. (2013) so v raziskavi primerjali umetno in naravno obnovo gozdov. Ugotovili so, da je analiza vegetacije pokazala značilne ekološke razlike med posameznimi raziskovalnimi lokacijami na širšem območju Bohorja, kar je pokazalo, da je težko dosegati neposredno primerljivost in ponovljivost tudi na relativno majhnem območju. Iz povprečnih vrednosti zastiranja so ugotovili, da je bilo v zeliščni plasti največ malega zimzelena, navadnega srobota, vrst iz rodu robide (Rubus sp.), navadne črnoge in navadnega vimčka. Brez upoštevanja saditve, je bilo zastiranje drevesnih vrst večje pri naravni obnovi (8,1 %) v primerjavi z umetno (2,7 %). Na območjih, ki so erozijsko bolj izpostavljena in odmaknjena od gozdnega roba, je imela umetna obnova boljši potencial za obnovo gozda. Za naravno obnovo so bila ključna semenska drevesa, ki so pripomogla k naravni nasemenitvi in bolj ravna zemljišča ter rastišča z manj bujno vegetacijo. Na območjih s prisotnostjo starega mladja se je tudi izkazalo, da je naravna obnova bolj učinkovita.
Zupančič (1969) je v gozdarskem vestniku poročal o naravnih ujmah, ki so v povojni dobi prizadele gozdove na Slovenskem. Leta 1903 je za pokljuške gozdove bila predpisana smer pomladitvenih sečenj od vzhoda proti zahodu (v smeri glavnih vetrov), tako so rušilno moč vetra upoštevali starejši urejevalci gozdov v njihovih elaboratih. Najbolj prizadeti so bili gozdovi, ki so ležali na pobočjih poševno na smer vetra. Leta 1951 je na Pokljuki padlo okrog 36.000 m3 lesa, leta 1963 pa okrog 51.000 m3. Omenja, da so pokljuški smrekovi gozdovi zaradi vitkosti, višine dreves in slabega zasidranja toliko bolj občutljivi na veter.
Sestoji, ki so starejši in bolj redki, pa so zaradi prepustnosti vetra bolj odporni. Julija leta 1947 je v novomeškem GGO v gozdnem obratu Črmošnjice na površini 120 ha zaradi vetra padlo 35.000 m3 lesa. V večjih ali manjših vrzelih so padale debele, stare bukve.
Fidej in sod. (2016) so v znanstveni raziskavi o vplivu saniranja gozdov po ujmah ugotovili, da z nadmorsko višino upada gostota mladja. Na območjih, nekatera so bila sanirana in nekatera ne, je bila pokritost pritalne vegetacije podobna, gostota naravne obnove pa je bila na saniranih območjih večja, ampak statistično ni pokazala razlik med območji (p = 0.059). Precejšnje razlike so našli v pokritosti s pritalno vegetacijo med
območji, na katerih je potekalo traktorsko (okrog 20 %) in žičniško (okrog 40 %) spravilo.
Na nekaterih saniranih območjih so manj sencozdržne vrste rastle enako ali bolj bujno, kot sencozdržne vrste na ne saniranih območjih in obratno.
Pahovnik (2011) je v svojem diplomskem delu ugotovil, da med rastiščnimi dejavniki na pojav vetroloma najbolj vplivajo matična podlaga, lega, naklon in nadmorska višina.
Sestoji na silikatni podlagi so imeli manjšo verjetnost pojava vetroloma, kot pa sestoji na karbonatni podlagi. Na privetrni strani, kjer je bila verjetnost pojava vetroloma 1,5-krat višja, so bili sestoji bolj poškodovani kot na zavetrni. Sestoji z manjšim naklonom so bili bolj poškodovani kot sestoji na strmejših pobočjih. V njihovem modelu se je možnost vetrolomov z nadmorsko višino povečevala, ampak navaja, da so obratno dokazali Mayer in sodelavci (2005), da je bil vetrolom pogostejši v nižiskih legah.
Fidej in sod. (2017) so v znanstveni razpravi o primerjavi naravne in umetne obnove po vetrolomih iz leta 2008 na treh območjih (Črnivec, Trnovski gozd, Bohor) ugotovili, da je bilo samoniklo rastje prostorsko neenakomerno porazdeljeno, kar je nakazovalo na razlike med mikrorastišči. Povprečna gostota samoniklega mladja na njihovih raziskovalnih ploskvah je znašala 14.000 osebkov/ha. Slabši uspeh obnove je bil na južnih območjih, mestih, ki so bolj oddaljnena od semenskih dreves in gozdnega roba, mikrorastiščih brez motenj oziroma posebnosti ter na večjih nadmorskih višinah. Navajajo, da je na takih rastiščih smotrna uporaba umetne obnove. V raziskavi so potrdili velik potencial naravnega mladja na območjih saditev, katerega se lahko z gojitvenimi deli zavira.
V pragozdu Ravna gora je leta 1973 pustošil vetrolom. V veliki vrzeli v centralnem delu rezervata so se pojavljale tri najbolj pogoste vrste: javor, bukev in iva. Javor se je pojavljal najmočneje na sredini vrzeli, na spodnji (severni) strani, kjer je bil le v zgornji plasti, pa ni imel izrazite prednosti pred bukvijo, ki je bila bolj v spodnji plasti. Iva se je pod zastorom posamič pojavljala le na zgornji strani vrzeli. Poleg največje pogostosti javorja, so ugotovili, da je bil javor na celi vrzeli nadrasel. Javor je v vseh treh delih vrzeli imel v zgornjih plasteh več prespektivnih primerkov kot bukev, še najvišji odstotek vitalnega javorja z napredujočo tendenco je bil na spodnji strani vrzeli, kjer so se tudi z največjim deležem pojavljali perspektivni osebki bukve. Kljub manjšemu deležu (50 %) bukve v času
raziskave bo v prihodnje na tem delu počasi prevladala nad javorjem, saj je po mnenju avtorjev rastišče Cardamini savensi-Fagetum v vrzeli bolj primerno za bukev.
Predvidevajo, da bo bukev počasi zasenčila javor, kateri za optimalno rast potrebuje široko krošnjo, preživel bo pa v manjših skupinah in šopih (Diaci in Marinšek, 2004).
V rezervatih Parangalitsa in Bistriško branishte so Tsvetanov in sod. (2018) v znanstveni raziskavi o kratkoročni in dolgoročni naravni obnovi po motnjah vetroloma v smrekovih gozdovih v Bolgariji raziskovali trajanje regeneracijskega procesa na prizadetih območjih zaradi vetroloma, trajne spremembe v sestavi drevesnih vrst in oceno primernosti različnih substratov za rast dreves. Namen te študije je bil raziskati procese regeneracije po naravnih motnjah v podalpskih smrekovih gozdovih v jugovzhodni Evropi.
V raziskavi so povzeli 50-letno obnavljanje gozda po ponavljajočih se vetrolomih, pri čemer so pridobili podatke za analizo kratko- in dolgoročnega obnavljanja smrekovega gozda. V raziskavi so potrdili ugotovitve iz prejšnjih raziskav, da so obnove gozda pri srednjih do velikih vetrolomih lahko dolgotrajen in dinamičen proces. Opazili so dva ločena vrha regeneracije po motnjah, ki sta odražala spremembe v razpoložljivosti regeneracijskih substratov, kot tudi povečano regeneracijsko sposobnost in zaščitne funkcije mladega gozda. Posledično so se 30–50 let po motnjah nadaljevali regeneracijski procesi na lokacijah, kjer sklep krošenj še vedno ni bil popolnoma zaprt. V obeh raziskovalnih objektih je po vetrolomu prišlo do ponovne vzpostavitve smreke in ostalih drevesnih vrst, ki so bile prej dominantne na območjih. Prisotnost pionirskih vrst je bila omejena na zgodnje faze regeneracije. Najpomembnejši regeneracijski substrati so bili nedotaknjena gozdna tla v prvih desetletjih po motnjah in grobi lesni ostanki tri do štiri desetletja pozneje. Iz podatkov so ugotovili, da je odpornost predalpskih smrekovih gozdov na naravne motnje v smislu regeneracijske sposobnosti v veliki meri odvisna od prisotnosti pomladka (advanced regeneration) in ustreznih substratov za regeneracijo, kot je mrtev les v naprednih fazah razgradnje. Navajajo, da so ugotovitve zelo pomembne za koncept trajnostnega gospodarjenja z gorskimi gozdovi smreke, tako na gospodarjenih kot na zavarovanih območjih, kjer predlagajo, da bi morali gozdnogospodarski sistemi v takih gozdovih zagotavljati zadostne količine pomladka in grobih lesnih ostankov (Tsvetanov in sod., 2018).
V zahodnih Karpatih je leta 2004 nevihta, poimenovana bora, v nacionalnem parku Tatre na Slovaškem uničila obsežno območje smrekovih gozdov (Jonášová in sod., 2010). Del prizadetega območja je bil neočiščen in prepuščen naravni regeneraciji, večino območja so s sanacijskimi sečnjami očistili. V članku so avtorji analizirali naravno obnovo gozda na očiščenih in neočiščenih območjih vetroloma ter v referenčnem gozdu s sklenjenimi krošnjami v letih 2007 in 2008, da bi ocenili sposobnost regeneracije gozdov po vetrolomih in predlagali najboljši način za njihovo obnovo. Največ mladja je bilo ugotovljeno v obeh letih na referenčnem območju v gozdovih s sklenjenimi krošnjami (67.500 in 38.000 osebkov/ha), medtem ko je bila najmanjša gostota na saniranem območju (3380 osebkov/ha). Na neočiščenem območju je bilo 8835 osebkov/ha in 7225 osebkov/ha. Smreka je bila dominantna drevesna vrsta v obeh letih v referenčnem gozdu in na saniranem območju. Macesen, ki se je pojavljal v primesi v teh gozdovih, je bil najden redko, zato o njegovi obnovi ne morejo sklepati. Pionirske vrste, kot sta vrba in breza, so postale najbolj pogoste drevesne vrste na neočiščenih območjih leta 2008. Na vseh ploskvah je prišlo do naravnega zmanjšanja števila mladovja smreke. Zmanjšanje mladovja je bilo pričakovano tudi na vetrolomnih območjih, ki so daleč od semenskih dreves. Na neočiščenih območjih brez vegetacije, ki so bila še primerna za razvoj novih klic, sta breza in vrba nadomestili smreko. V saniranih območjih, ki jih je že pokrivalo gosto rastlinje, sta se breza in vrba redko pojavljali. V neočiščenih območjih je število mladovja zadostovalo za uspešno naravno obnovo gozda. Prihodnji sestoji na neočiščeni območjih bodo bolj raznoliki in verjetno bolj odporni proti naravnim motnjam. Iz teh razlogov avtorji priporočajo, da se na zaščitenih območjih motenj ne sanira in se kot najboljša možnost regeneracije prepustijo k naravni obnovi.
Na vseh območjih so ugotovili, da so gostote mladovja zadostne za obnovo gozda, glede na kriterije različnih avtorjev, ki obsegajo od nekaj tisoč do nekaj sto posameznikov na hektar. Na saniranih območjih bo najverjetneje prišlo do zmanjšanja števila zaradi naravne mortalitete dreves v mlajših fazah. Če se bo skupno število mladovja na saniranih območjih še vedno zmanjševalo, potem verjetno ne bo dovolj dreves za naravno obnovo gozda in bodo morda potrebni nekateri ukrepi gospodarjenja, na primer umetna obnova (sajenje) ali sejanje semen. Po drugi strani pričakujejo vedno večje število listavcev v neočiščenih območjih, ki so še vedno brez rastlinja in zagotavljajo ustrezna mikrorastišča.
Čiščenje območij vetroloma na smrekovih sestojih ima lahko veliko negativnih učinkov in povzroči umetno motnjo, na katero smrekovi ekosistemi niso prilagojeni. Na to je nakazovalo najslabše preživetje naravne regeneracije dreves. Saniranje območij je priporočljivo morda le v primerih, kadar ni naravne regeneracije, je pa na voljo dovolj semen, ker so tla in pritalna vegetacija med sanacijo motena, kar lahko izboljša pogoje za kalitev semen. Kljub temu na tleh ne bi bilo odmrlega lesa, ki bi lahko bil zaščita pred objedanjem ali mikrorastišče za smreko (Jonášová in sod., 2010).
3 CILJI IN HIPOTEZE NALOGE
3.1. CILJI
Cilj naloge je bil proučiti odziv gozdnega ekosistema na izbranih ploskvah na poškodbe dve in pol vegetacijski sezoni po vetrolomu decembra leta 2017 in ugotoviti razlike med pretežno čistimi sestoji smreke ter mešanimi sestoji smreke in bukve. Poleg tega nas je še zanimalo, ali gozdovi po velikih ujmah ob spremembi klime ohranjajo sposobnost povratka v stanje podobno prvotnemu, pri čemer smo iskali znake, kot so spremenjena vrstna sestava, močno upočasnjena obnova in struktura gozdov, ki bodo nastali po ujmah, kar lahko ima vpliv na ekosistemske storitve gozdov v prihodnosti.
3.2. HIPOTEZE
Na površinah, kjer so se nahajali nasadi smreke, je okrevanje gozdnih površin slabše v primerjavi s površinami, ki so jih pokrivali mešani gozdovi smreke in bukve ali čisti sestoji bukve.
4 METODOLOGIJA
4.1 OBJEKTI RAZISKAVE
V diplomskem delu smo se lotili raziskovanja uspešnosti naravne obnove gozdov na območju Dravograda po vetrolomu leta 2017. Na prizadetih območjih (slika 1) smo poiskali dva stratuma ploskev, enega s približno 100 % smreke (oranžne puščice) in drugega z večjim deležem bukve (zelene puščice). Veliko objektov, ki smo jih proučevali je bilo v preteklosti zasajenih s smreko, razen objekti, v katerih je bukev ena izmed večinskih vrst. Vsi raziskovalni objekti spadajo v Gozdnogospodarsko območje Slovenj Gradec in se nahajajo na skrajnem severnem delu Gozdnogospodarskega območja blizu meje z Avstrijo.
Slika 1: Prikaz raziskovalnih sestojev (modro) in območja za sanacijo (zeleno) v GGE Dravograd (Pregledovalnik podatkov o gozdovih, 2020)
4.1.1 Stratum smreke
Objekti v stratumu smreke se nahajajo na levem delu Drave na vznožju Košenjaka v odsekih 05136, 05142 v revirju Libeliče in 05161B v revirju Košenjak. Gozdovi v odseku 05136 so v zasebni lasti, ostala dva odseka sta del državnih gozdov. Vsi objekti imajo JV lego, edino objekt v odseku 05161B leži na Z legi. Objekti se nahajajo na nadmorski višini od 411 do 800 m na pobočjih. Naklon na območjih znaša od 20° do 45°. Teren je večinoma valovit in skokovit, ponekod pa gladek. Matična kamnina so metamorfne kamnine, večinoma staurolitov blestnik s prehodi v gnajs in glinasti skrilavci, na katerih so se razvila distrična rjava tla. Kamnitost/skalovitost na območjih je različna, ponekod dokaj majhna do 2 %, na višjih nadmorskih višinah in večjih naklonih do 60 %. Na območjih najbolj prevladujeta dve gozdni združbi, in sicer Kisloljubno gorsko - zgornjegorsko bukovje z belkasto bekico in Kisloljubno bukovje z rebrenjačo. Rastiščno gojitvena razreda sta zmerno kisloljubna bukovja in kisloljubna bukovja (Pregledovalnik ZGS, 2020).
Povprečna letna temperatura zraka za obdobje od leta 1981 do 2010 znaša 8–10°C.
Povprečna letna količina padavin znaša od 1100 do 1300 mm. Povprečno število dni s snežno odejo v sezoni 1971/72 – 2000/01 je 50-75 dni (Atlas Okolja, 2020).
4.1.2 Stratum bukve
Objekti v stratumu bukve se nahajajo na obronkih Pohorja na desnem delu Drave v odsekih 05367B ter 05368 v revirju Trbonje. Vsi objekti so v zasebnih gozdovih in imajo JV lego.
Nahajajo se na nadmorski višini 710–780 m na pobočjih. Naklon se giba med 25° in 30°. Relief na območjih je valovito razgiban brez kakšne skalovitosti in kamnitosti na površju.
Matična kamnina so metamorfne kamnine, in sicer kremenovo-sericitov filit, na katerih so se razvila distrična rjava tla. Prevladujoči gozdni združbi sta Kisloljubno gorsko - zgornjegorsko bukovje z belkasto bekico in Predalpsko gorsko bukovje. Območje spada v rastiščnogojitveni razred gorskega bukovja in zmerno kisloljubna bukovja (Pregledovalnik ZGS, 2020). Povprečne tridesetletne vrednosti temperature zraka, količine padavin in števila dni s snežno odejo znašajo enako kot pri stratumu smreke.
4.2 METODE DELA
4.2.1 Postavitev raziskovalnih ploskev
Na območju Dravograda smo si na terenu ogledali območja, ki so bila prizadeta v vetrolomu leta 2017. Časovni razpon snemanja podatkov je potekal med 3. in 14. 9. 2020.
Iskali smo večje zaplate odprtega gozda, ki so nastale zaradi kombinacije vetrolom – lubadar – sanitarna sečnja. Izbrali smo dva stratuma, ki sta ustrezala našim merilom za izbor raziskovalnih vrzeli:
• stratum čistih smrekovih sestojev, prizadetih zaradi vetroloma leta 2017.
• stratum čistih in mešanih bukovih sestojev, prizadetih zaradi vetroloma 2017.
Naš namen je bil, da izberemo čim bolj čiste sestoje smreke in bukve prepuščene naravni obnovi. Na podlagi podatkov o območju sanacije zaradi vetroloma 2017 in zmesi pred ujmo smo določili lokacije stratumov smreke in bukve. Na štirih lokacijah smo izbrali območja za postavitev raziskovalnih ploskev, in sicer v obeh stratumih eno večjo vrzel z 10 ploskvami (slika 2) in eno manjšo vrzel po 2 ploskvi. Eno izmed ploskev v obeh stratumih smo postavili v delno zastrto območje pod preživelim odraslim drevjem.
Slika 2: Stratum bukve (levo), stratum smreke (desno)
Raziskovalne ploskve smo določili tako, da so bile slučajnostno razporejene po proučevani vrzeli. S pomočjo programa Google Earth Pro smo predhodno izmerili velikosti in površine vrzeli, pri tem pazili, da so vrzeli pokrivale območja za sanacijo po vetrolomu. V vsaki vrzeli smo določili središče in na osnovi azimuta ter razdaj od središča določili JZ oglišča ploskev v velikosti 10 x 10 m (slika 3). Večje vrzeli smo razdelili na 10 con po 36°, glede na azimut. Manjše vrzeli smo razdelili na dve coni po 180°, v katerih smo določili po dve naključno generirani ploskvi. Vse ploskve so orientirane v smeri sever - jug. Vsem ploskvam smo določili GPS koordinate v JZ oglišču, katere smo uvozili v kmz datoteki v mobilno aplikacijo Locus Map. Če se je zgodilo, da je ploskev padla na vlako, smo ploskev v smeri azimuta premaknili bolj v notranjost vrzeli. V primeru, da je katera izmed ploskev padla na območje sajenega drevja, smo poleg naravne obnove evidentirali procent površine, ki ga pokriva umetna obnova.
Slika 3: Shema postavitve stalnih raziskovalnih ploskev (Google Maps Pro, 2020)
Pri postavljanju ploskev smo si pomagali z orodjem in instrumenti: meter za merjenje dolžin, busolo za viziranje vrednosti azimuta, padomer za naklon terena in Bitterlichovo ploščico za temeljnico po DV. Po prihodu na ploskev, katere JZ oglišče smo locirali z GPS koordinatami, smo nato z busolo in merskim trakom določili azimut ter ostala oglišča ploskve. Vsako oglišče smo zakoličili z lesenimi količki, pri tem smo morali biti pozorni, da so vsa oglišča pod 90 ° kotom.
4.3 MERITVE IN OCENJEVANJE NA PLOSKVAH
Za popis biotskih in abiotskih dejavnikov na ploskvah smo uporabljali popisne liste, katere smo si pripravili na podlagi željenih meritev in ocenjevanj. Ob prihodu na JZ oglišče smo zapisali GPS koordinate in nadmorsko višino ploskev.
Nadaljevali smo s popisom geografskih dejavnikov. Z uporabo padomerja smo izmerili naklon, s kompasom določili ekspozicijo, relief smo ocenili z izbiro različnih tipov: 1 - greben, 2 - ravnina, 3 - uleknina, 4 - pobočje. Prešteli in določili smo potencialna semenska drevesa v radiju 20 metrov od ploskve. Z Bitterlichovo ploščico smo na JZ ogliščih izmerili temeljnico po drevesnih vrstah. Zanimali so nas tudi panji dreves v radiju 20 metrov od ploskve, katerim smo izmerili premer in določili drevesno vrsto. Na ploskvah smo izmerili drevesa nad 5 cm premera, določili DV in koliko zastira spodnjo vegetacijo v procentih.
Na ploskvah smo ugotavljali, kakšni so dejanski pogoji za rast in razvoj mladja, zato smo ocenili odstotek (%) zastiranja po % lestvici (1 x 1 m = 1 %; kategorije so bile 1 m2, 5 m2, 10 m2 do 20 m2). Pri oceni zastiranja smo se osredotočili na zelišča (vse zelnate rastline, katere niso pomladek), pomladek (DV prisotne pred ujmo in nad 5 cm premera), grmovne vrste, kupe vejevja in sečnih ostankov, skalovitost, in zastiranje odraslega drevja.
Zaradi goste zeliščne in grmovne plasti na večini ploskvah smo za lažje štetje osebkov z orodjem za nego odstranili del rastlinja, zato smo si ploskve razdelili na več manjših delov in skupaj z odstranjevanjem zelišč ter grmovja izvajali meritve. Pri ocenjevanju mladja
smo vsakemu osebku zabeležili drevesno vrsto, ali je objeden/poškodovan, je del naravnega pomlajevanja ali sajeno, mu izmerili višino in ga umestili v višinski razred:
Višinski razredi:
• h < 20 cm (s klicami vred);
• h 21–50 cm;
• h 51–130 cm;
• h 131–250 cm;
• h >250–5 cm premera.
Objedenost in poškodovanost:
• 1 – osebek je objeden in/ali poškodovan;
• 0 – osebek ni objeden in/ali poškodovan.
Izvor drevesa oziroma mladja:
• 1 – naravno;
• 2A – sajeno;
• 2B – sajeno in odmrlo.
Za ugotavljanje statističnih razlik izmerjenih podatkov med stratumoma smo uporabili Mann-Whitney U test. S programom IBM SPSS Statistics smo prikazali grafikone v obliki okvirjev z ročaji. Prikazujejo nam mediano (debelo tiskana črta znotraj okvirja), ki razdeli podatke na polovico. Zgornji in spodnji rob okvirja ponazorujeta prvi kvartil Q1 in tretji kvartil Q3. Ročaji okvirja (brki) nam prikazujejo maksimalne in minimalne vrednosti.
Osamelci v grafih so prikazani z različnimi oznakami za manjša odstopanja (majhni krogi) in za večja odstopanja oziroma ekstremne vrednosti (označene z zvezdico). Program IBM SPSS Statistics za določanje osamelcev uporablja 1,5-kratno medkvartilno razdaljo od tečajev okvirja (prikaz s krogci), ter 3-kratno medkvartilno razdaljo od tečajev okvirja (prikaz z zvezdicami).
5 REZULTATI
5.1 ANALIZA SESTOJEV PRED IN PO UJMI
5.1.1 Gostota gozda pred vetrolomom
Na ploskvah smo poleg mladja prešteli vse panje in drevesa, ki so ostala po ujmi, v radiju 20 metrov okrog ploskve. Določili smo drevesno vrsto in izmerili premere panjev. S temi podatki smo pridobili informacije o približni drevesni sestavi in gostoti gozda pred ujmo (preglednica 1). Stratum bukve z 246 drevesi/ha prevladuje v gostoti nad stratumom smreke, kjer znaša gostota 124 dreves/ha.
Preglednica 1: Gostote dreves pred ujmo po stratumih
STRATUM Število obstoječih dreves (n/ha) Število panjev (n/ha) Skupaj (n/ha)
BUKEV 48 198 246
SMREKA 38 86 124
Skupaj (n/ha) 43 142 185
Drevesno sestavo po ujmi v stratumu bukve je predstavljala bukev s 93,15 % in smreka s 6,85 %. Bolj raznolika sestava je bila v stratum smreke, in sicer smreka 33,33 %, bukev 15,79 %, beli gaber (Carpinus betulus L.) 10,53 %, lipovec (Tilia cordata Mill.) in navadni kostanj (Castanea sativa Mill.) 8,77 %, macesen (Larix decidua Mill.) 7,02 %, breza (Betula pendula Roth.) in trepetlika (Populus tremula L.) 5,26 %, hrast (Quercus petraea (Matt.) Liebl.) 3,51 % ter jerebika (Sorbus aucuparia L.) 1,75 %.
5.1.2 Temeljnica pred in po ujmi
Velikost temeljnice pred ujmo smo pridobili na podlagi zbranih podatkov izmerjenih premerov panjev in obstoječih dreves okrog ploskev. Premere panjev smo zaradi večjih širin morali korigirati, da smo izračunali korigiran premer dreves na prsni višini d1,3m. To smo pridobili z uporabo povezav med premerom na panju in DBH na podlagi podatkov nsmreka=196 in nbukev=218. Za smreko in jeklo smo uporabili povezavo DBH = 0,8411*Dpanj0,9949 ; R2=0,965 in za bukev DBH = -0,2613 + 0,797*Dpanj ; R2=0,937 (Klopčič M., neobjavljeno).
Temeljnica panjev pred ujmo je bila v stratumu bukve bolj razporejena med drevesnimi vrstami. Z 9,11 m2/ha je bila smreka z najvišjo vrednostjo, potem je sledila bukev s 7,83 m2/ha in jelka z najmanjšo vrednostjo 1,24 m2/ha. V smrekovem stratumu je močno prevladovala temeljnica smreke z 12,5 m2/ha, bukev s samo 0,25 m2/ha. Jelka se v stratumu smreke ni pojavljala. Vrednosti smo testirali z neparametričnim testom neodvisnih vzorcev Mann-Whitney U test. Rezultati so nam pokazali, da v skupni temeljnici med stratuma ni bilo statističnih razlik, pri temeljnici posameznih dreves bukve so rezultati testa pokazali statistično značilne razlike med temeljnico dreves bukve v stratumu bukve in smreke (p < 0,05).
Skupna temeljnica obstoječih dreves in panjev pred ujmo (slika 4) v stratumu bukve po drevesnih vrstah znaša za bukev 11,16 m2/ha, za smreko in jelko ostaja temeljnica ista kot pri temeljnici panjev. Stratum smreke ima bolj homogeno sestavo temeljnice. Drevesa bukve znašajo samo 0,58 m2/ha, skoraj vsa temeljnica je prikazana v drevesih smreke s 15 m2/ha. Jelke v stratumu smreke ni bilo. Skupna temeljnica znaša 21,51 m2/ha v bukovem stratumu in 15,58 m2/ha v smrekovem stratumu.
V stratumu bukve je bila drevesna sestava pred ujmo na podlagi panjev (slika 4) kot pri temeljnici bolj raznolika kot v stratumu smreke. Število bukovih panjev je znašalo 105 panjev/ha, 80 panjev/ha smreke in 13 panjev/ha jelke. Pri stratumu smreke so močno prevladovali panji smreke (85 panjev/ha), bukovih panjev pa samo 1 panj/ha.
Na podlagi izračunane temeljnice panjev in izmerjene temeljnice stoječih dreves na ploskvah, katerih temeljnico smo pridobili s pomočjo Bitterlichove ploščice, smo nato pridobili informacijo o temeljnici pred ujmo in po ujmi (preglednica 2). Temeljnica pred ujmo so bila vsa obstoječa drevesa in korigirana temeljnica panjev, ki je znašala 21,5 m2/ha v stratumu bukve ter 15,58 m2/ha v stratumu smreke. Temeljnico po ujmi so predstavljale samo obstoječa drevesa okrog ploskev, katera je znašala 3,33 m2/ha za bukov stratum in 2,83 m2/ha za smrekov stratum.
Preglednica 2: Temeljnica pred in po ujmi
Stratum Bukev Smreka
Temeljnica panjev (m2/ha) 18,17 12,75 Temeljnica obstoječih dreves (m2/ha) 3,33 2,83 Temeljnica pred ujmo (m2/ha) 21,5 15,58 Temeljnica po ujmi (m2/ha) 3,33 2,83
Vsota (m2/ha) 46,33 33,99
Slika 4: Skupna temeljnica in število panjev pred ujmo
5.1.3 Debelinska struktura dreves
Na podlagi korigiranih premerov panjev smo pridobili informacijo o debelinski strukturi dreves na ploskvah (slika 5). V stratumu bukve so najvišji delež 58 % dosegali premeri dreves v debelinskem razredu A (10–30 cm). Sledili so premeri v razredu B (30–50 cm) s 35 % deležem in z najmanjšim deležem 7 % premeri dreves v C (nad 50 cm) razredu. V smrekovem stratumu so bili deleži bolj razporejeni po debelinskih razredih. V A (10–30 cm) razredu je bilo 39 % vseh premerov, takoj za njim z 38 % B (30–50 cm) razred in s 23
% deležem razred C (nad 50 cm).
Število dreves po debelinski stopnji v obeh stratumih (slika 6) prikazuje podobnosti med drevesi za smreko in bukev do 8. debelinske stopnje. Število smrekovih dreves v 9.
debelinski stopnji poveča do 350 dreves/ha in z višanjem razreda pada, pri drevesih bukve v 8. debelinskem razredu naraste število do 210 dreves/ha in pada z naraščanjem debelinske stopnje. Jelka je po debelinskih stopnja manj zastopana, največ se pojavlja v 9.
debelinskem razredu.
Slika 5: Korigirana debelinska struktura dreves po stratumih
5.2 SPLOŠNE RASTIŠČNE IN EKOLOŠKE RAZMERE
Opisna statistična analiza splošnih ekoloških in geografskih razmer na ploskvah (preglednica 3) ni pokazala bistvenih razlik med stratumom bukve in smreke. Povprečen naklon v stratumu bukve znaša 20,5 °, pri stratumu smreke pa 28,25 °. Ekspozicija ploskev pri stratumu bukve znaša od 100 ° do 190 °, pri stratumu smreke od 130 °do 275 °.
Najpogostejša reliefna tipa pri obeh stratumih sta bila greben in pobočje. Povprečna nadmorska višina pri stratumu bukve znaša 760 metrov, pri stratumu smreke pa okrog 682 metrov. Pri slednjem smo z uporabo Mann-Whitney U testa ugotovili statistično značilne razlike med stratumom bukve in smreke, ostali dejavniki so bili brez razlik.
Slika 6: Debelinska struktura dreves po drevesnih stopnjah
Preglednica 3: Povprečja, standardni odkloni, minimumi in maksimumi merjenih geografskih dejavnikov po stratumih
Geografski
dejavniki Naklon (°) Ekspozicija (°)
Nadmorska višina (m)
Stratum BU SM BU SM BU SM
Št. ploskev 12 12 12 12 12 12
Povprečje 20,5 28,25 158 189,5 760,33 682,25 Std. odklon 7,2 10,70 33,52 43,31 25,94 125,90
Minimum 5 13 100 130 710 411
Maksimum 31 45 190 275 795 766
p - vrednost 0,099 0,380 0,008
5.2.1 Zastiranje
Pri analizi vpliva zastiranja na ploskve po stratumih smo ocenjevali moč zastora pomladka, zelišč, grmovnic, vejevja, skalovitosti, odraslega dreva in ostalega. V preglednici 4 so prikazani najbolj pogosti in vplivni načini zastiranja, in sicer pomladka, zelišča in grmovnic. Povprečni deleži zastora pomladka znašajo 4,67 % za bukov in 9,75 % za smrekov stratum. Najmočnejše zastiraje je bilo zaradi zelišč, katerih povprečni deleži so 64,17 % pri stratumu bukve in 54,58 % pri stratumu smreke. Zastiranje grmovnic je za oba stratuma znašalo 8,33 %. Vse načine zastora smo z Mann-Whitney U testom testirali za razlike med stratuma bukve in smreke, statistično značilnih razlik ni bilo.
Preglednica 4: Srednje vrednosti, standardni odkloni, maksimumi in minimumi merjenih načinov zastora po stratumih
Najizrazitejše zastiranje je bilo zaradi zelišč, ki so bila prisotna na vseh ploskvah (preglednica 5). Največje delež 95 % je bil na ploskvi 7 v bukovem stratumu in ploskvi 17 v smrekovem stratumu. Najbolj pogosta in najbolj pokrovna zelišča na ploskvah so bila orlova praprot (Pteridium aquilinum), robide (Rubus sp.) in maline (Rubus idaeus). Zastor pomladka na ploskvah ni presegel 40 %. Zastor grmovja je bil prisoten pri ½ vseh ploskev, največji delež je znašal 60 % v stratumu bukve. Vejevje, skalovitost, odraslo drevje in ostali načini zastora (npr. prevrnjeni panji) so na ploskvah predstavljali bistveno manjše deleže zastrtosti.
Največji delež od skupne zastrtosti na stratumih imajo zelišča, okoli 70 %, prikazano na sliki 7. Grmovnice v stratumu bukve nastopajo z 9,2 % deležem, v stratumu smreke pa z 10,6 % deležem. Manjša razlika med stratuma je pri skupnem zastoru pomladka, in sicer znaša za stratum bukve 5,1 %, za stratum smreke pa 12,4 %. Zastor vejevja, skalovitosti, odraslega drevja in ostalih načinov zastora skupno znaša 14,4 % v stratumu bukve in 7,4 % v stratumu smreke.
Preglednica 5: Procenti zastrtosti načinov zastora po ploskvah in stratumih
S programom IBM SPSS Statistics smo bolj nazorno z grafikoni v obliki okvirjev z ročaji (slika 8) prikazali razpršenost podatkov zastiranja pomladka, zelišč in grmovnic na ploskvah po stratumih.
Pri zastiranju pomladka opazimo pozitivno ukrivljenost porazdelitve podatkov pri stratumih, kar pomeni, da kadar je mediana bližje dnu in če je ročaj krajši na tem koncu okvirja, so podatki asimetrično razpršeni po okvirju z ročaji (Q3 - Q2 > Q2 - Q1). Zastiranje zelišč nam prikazuje rahlo negativno asimetrično ukrivljenost porazdelitve (Q3 - Q2 < Q2 - Q1) podatkov pri obeh stratumih. To pomeni da je mediana bližje vrhu in je ročaj krajši na tem koncu okvirja ter so podatki asimetrično razpršeni po okvirju z ročaji. Podobno kot pri zastiranju pomladka, nam pri zastiranju grmovja okvirja z ročaji prikazujeta pozitivno asimetrično porazdelitev podatkov pri obeh stratumih.
Slika 7: Deleži načinov zastora v stratumah bukve in smreke
5.3 ANALIZA MLADJA
Na območju stratuma bukve močno prevladuje bukev z 41 % deležem, sledi ji breza z 20
% deležem, smreka se tudi dobro pomlajuje, ima 18 % delež (slika 9). Pri stratumu smreke je drevesna sestava bolj raznolika. S 27 % deležem je največ smreke, sledi ji jesen (Fraxinus excelsior L.) z 18 % deležem. Dobro se pomlajuje tudi lipovec s 14 %, sledi mu vrba z 10 %. V smrekovem stratumu se pojavljajo tudi trepetlika s 7 %, navadni kostanj s 6
% in jerebika z 2 %. Bukev je zastopana le s 4 % deležem.V obeh stratumih skupaj je bilo z 28 % največ bukovega mladja, sledila je smreka z 21 % deležem. Pionirski vrsti breze in vrbe sta bili s 13 % in 11 % deležem dobro zastopani.
Slika 8: Prikaz razporeditve podatkov zastiranja pomladka, zelišč in grmovja po stratumih bukve in smreke
Povprečne gostote mladja na vseh ploskvah so prikazane s sliko 10. Z največ 2429 osebki/ha se je pojavljalo bukovo mladje. Smreka je bila druga najbolj pogosta drevesna vrsta s 1825 osebki/ha, sledila sta glavna predstavnika pionirskih vrst, breza s 1142 osebki/ha in vrba z 992 osebki/ha. S številom nad 400 osebki/ha sta se pojavljala le še jesen in lipovec. Ostale drevesne vrste so bile z manj kot 200 osebki/ha manj zastopane po ploskvah.
Slika 9: Deleži drevesni vrst po stratumih in skupno
V stratumu bukve je imela najvišjo gostoto bukev s 4600 osebki/ha. Sledila ji je breza z 2208 osebki/ha in smreka s 1958 osebki/ha. Skupno število mladja v stratumu bukve je znašalo 11.117 osebkov/ha. Pri stratumu smreke je bilo mladje smreke s 1692 osebki/ha najbolj zastopano mladje v stratumu. Sledil je jesen s 1158 osebki/ha in lipovec z 883 osebki/ha. Skupna gostota mladja v stratumu smreke je nižja kot v stratumu bukve, in sicer 6292 osebkov/ha. V obeh stratumih so tri najbolj pogoste drevesne vrste bukev z 2429 osebki/ha, smreka s 1825 osebki/ha in breza s 1142 osebki/ha. Skupno število mladja v obeh stratumih znaša 8704 osebkov/ha (preglednica 6).
Slika 10: Povprečne gostote mladja po drevesnih vrstah na vseh ploskvah
Analiza opisne statistike gostote mladja (preglednica 7) prikazuje srednje vrednosti, mediane, standardne odklone in maksimalne ter minimalne vrednosti. Opazimo, da ima mladje bukve v stratumu bukve večji razpon v številu mladja kot v stratumu smreke.
Mladje smreke se v obeh stratumih pojavlja podobno, z manjšo razliko v medianah, zaradi dveh osamelcev v stratumu bukve. Lipovec se z veliko večino pojavlja le pri smrekovem stratumu, obratno pa breza, ki je večinsko v bukovem stratumu. Mladje jesena je kot lipovec večinsko samo v stratumu smreke. Ostalo mladje se po stratumih pojavlja s premajhnim deležem, da bi nam pokazalo primerljive rezultate.
Grafično smo s škatlo z brki (slika 11) ponazorili mediane, percentile, osamelce in maksimalne ter minimalne vrednosti za drevesne vrste, ki so po testiranju z Mann-Whitney U-testom pokazale najbolj zanimive rezultate med obema stratuma. Pokazale so se statistično značilne razlike za mladje bukve, lipovca, breze in jesena z vrednostjo p <
Preglednica 6: Gostote in deleži drevesnih vrst po stratumih
0.001. Zaradi zanimivih vrednosti smo dodali še graf smreke, na katerem se lažje opazijo podobnosti med stratuma.
Razpršenost podatkov mladja bukve se močno razlikuje med stratuma (slika 11). V bukovem stratumu je razpon in oblika grafikona približno normalno porazdeljena z enim osamelcem. Okvir predstavlja 50 % vseh vrednosti, ročaja skupaj pa preostalih 50 % vrednosti. Pri smrekovem stratumu je porazdelitev pozitivno ukrivljena (asimetričnost podatkov v desno), saj je mediana bližje dnu grafikona. Razpon podatkov je manjši, z dvema osamelcema. Mladje lipovca se reprezentativno pojavlja le pri smrekovem stratumu, razpon podatkov od 0 do 3300 osebkov/ha. Porazdelitev je pozitivno ukrivljena (asimetričnost v levo). Pri gostoti mladja breze v bukovem stratumu opazimo dva osamelca pri 4000 osebkov/ha in 16700 osebkov/ha. Razpršenost podatkov v okvirju je ozka in pozitivno ukrivljena. V stratumu smreke ima breza maksimum 300 osebkov/ha in mediano enako 0 osebkov/ha. Jesen v smrekovem stratumu nakazuje pozitivno ukrivljenost.
Jesenovega mladja v bukovem stratumu skoraj ni.
Slika 11: Okvir z ročaji za gostote mladja bukve, lipovca, breze in jesena
Pri mladju smreke (slika 12) sta porazdelitvi pozitivno ukrivljeni v obeh stratumih.
Porazdelitvi se razlikujeta v malo večjem razponu podatkov pri smrekovem stratumu in po število osamelcev.
5.3.1 Primerjava temeljnice in gostote mladja na ploskvah
Na podlagi zbranih podatkov smo primerjali temeljnico pred in po ujmi z gostoto mladja po ploskvah. Pred ujmo (slika 13) smo pri stratumu bukve opazili, da se večina mladja na ploskvah pojavlja pri temeljnici 10–25 m2/ha. Z večanjem temeljnice pada gostota mladja po ploskvah, kar smo predstavili z linearno regresijo (y = –300,56x + 17580). Pri stratumu smreke je bila večina mladja pri nižji temeljnici 5–16 m2/ha in regresijska krivulja je nakazovala bolj položno zmanjševanje gostot mladja (y = –141,98x + 8503,6) kot pri stratumu bukve. Iz skupnih podatkov smo razbrali, da se večina mladja v stratumih pojavlja pri nižjih temeljnicah, z večanjem temeljnice pada gostota mladja (y = –119,14x + 10913).
Slika 12: Okvir z ročaji za gostoto mladja smreke
Gostota mladja in temeljnica po ujmi sta prikazani na sliki 14, ki prikazuje, da je bilo v stratumu bukve povprečno več mladja kot pri stratumu smreke. Večja kot je temeljnica na ploskvah, manj je pomladka v stratumih.
Slika 13: Temeljnica pred ujmo in gostota mladja za stratuma bukve smreke
5.3.2 Višinska struktura mladja
Z zbranimi podatki o višini mladja (slika 15) na ploskvah smo ugotovili, da je največja vrednost v višinskem razredu do 130 cm s 3042 osebki/ha in razredu do 50 cm z 2854 osebki/ha. V razredu do 20 cm se pojavlja 1770 osebkov/ha.
V bukovem stratumu (slika 15) znaša število mladja do 20 cm 3133 osebkov/ha. V razredu do 50 cm število mladja zraste na 3667 osebkov/ha, nato pa z večanjem razreda upada. V stratumu smreke je število mladja v razredu do 20 cm z vrednostjo 408 osebkov/ha veliko manjše. V razredu do 50 cm število zraste na 2042 osebkov/ha. Pri višjih razredih, tako kot v stratumu bukve, število mladja pada.
Slika 14: Temeljnica po ujmi in gostota mladja za stratuma bukve in smreke
Da bi testirali razlike med višinskimi razredi, smo s pomočjo Mann-Whitney U-testa neodvisnih vzorcev primerjali gostote razredov med stratuma bukve in smreke. Statistično značilne razlike med stratuma smo ugotovili v razredu do 20 cm, kjer je vrednost p <
0,001. Razlike in podobnosti so očitne tudi na zgornji sliki 15.
5.3.3 Višinska struktura po drevesnih vrstah
Analiza višinske strukture mladja po drevesnih vrstah (slika 16) je pokazala, da sta drevesni vrsti bukev in smreka zelo dobro zastopani v vseh višinskih razredih. Bukev bolj prevladuje v razredih do 130 cm s 33,3 % in do 250 cm s 44,1 %, smreka pa najbolj v razredu do 20 cm s 37,9 %. Povprečna zastopanost bukve v razredih znaša 26,5 %, smreke pa 17,1 %. Pionirski vrsti breza in vrba se obe nahajata v vseh višinskih razredih. Obe vrsti dosegata najvišji delež v razredu do 50 cm, in sicer breza 17,2 % ter vrba 16,3 %. V povprečju je breze 12,9 % in vrbe 10,4 %. Zastopanost v vseh razredih prikazuje tudi jesen, s povprečnim deležem 6,7 % in z največjim deležem 8,7 % v razredu nad 250 cm.
Trepetlika se pojavi v razredu do 130 cm. Povprečna zastopanost v razredih znaša 7,6 %.
Ostale drevesne vrste kot navadni kostanj, divja češnja (Prunus avium L.), gorski javor (Acer pseudoplatanus L.), hrast, jelka, jerebika, macesen, oreh (Juglans regia L.) in rdeči bor (Pinus sylvestris L.) so po višinskih razredih manj zastopani. Navadni kostanj in divja češnja sta najbolj zastopana v višinskem razredu nad 250 cm, kostanj z 19,6 % in češnja z 2,2 % deležem. Gorski javor z 1 % in oreh z 0,3 % deležem se največ pojavljata v višinskem razredu do 130 cm. Hrast je s 3,5 % deležem najbolj zastopan v višinskem
Slika 15: Levo: skupna višinska struktura mladja; desno: višinska struktura mladja posebej po stratumih
razredu do 250 cm. S 3,8 % deležem je jelka najbolj pogosta v višinskem razredu do 20 cm. Jerebika z 1,9 % deležem in macesen z 2,3 % deležem sta zastopana v višinskem razredu do 50 cm. Rdeči bor je zastopan le v razredu do 250 cm z 0,5 % deležem.
Iz slike 17 je razvidno, kako so gostote dreves razporejene po višinskih razredih. Pri smreki se opazi, da je mladje dokaj enakomerno razporejeno po prvih treh višinskih razredih, število mladja je največje v razredu do 20 cm z vrednostjo 671 osebkov/ha in počasi pada do razreda 130 cm, nato pa se število močno zmanjša v ostalih dveh višjih razredih. Mladje bukve je v razredih do 20 in do 50 cm zastopano s 400 osebki/ha in 625 osebki/ha, izstopajoča je največja vrednost v razredu do 130 cm, kjer doseže vrednosti 1013 osebkov/ha. Jesen in pionirski vrsti breza in vrba dosegajo največje vrednosti v razredu do 50 cm. Izmed bolj zastopanih drevesnih vrst izstopata še lipovec in beli gaber pri višini do 50 cm. Ostale manj številčne drevesne vrste so navadni kostanj, divja češnja, gorski javor, hrast, jelka, jerebika, macesen, oreh in rdeči bor. Nobena izmed drevesnih vrst ne presega 100 osebkov/ha po višinskih razredih. Največjo vrednost izmed vrst dosega navadni kostanj v višinskem razredu do 130 cm, kjer znaša 83 osebkov/ha.
Slika 16: Deleži drevesnih vrst mladja po višinah
Za drevesne vrste jelke, macesna, hrasta, gorskega javorja, smreke in bukve smo za vsako vrsto posebej prikazali višinsko strukturo mladja po stratumu bukve in smreke (slika 18).
Mladje jelke je zastopano izključno v stratumu bukve. Najbolj pogosta je v višinskih razredih do 20 cm s 133 osebki/ha in do 50 cm s 108 osebki/ha. Macesen se tudi pojavlja samo v stratumu bukve, kjer je najbolj zastopan v višinskem razredu do 50 cm s 133 osebki/ha. Hrast se pojavlja v obeh stratumih, ampak z manjšimi gostotami kot ostale vrste.
V stratumu smreke je bolj pogost, z najvišjo gostoto 58 osebkov/ha v višinskem razredu do 250 cm. V stratumu bukve znaša največ 8 osebkov/ha v višinskih razredih do 50 cm in do 130 cm. Podobno kot hrast se gorski javor pojavlja po obeh stratumih. Največ ga je v višinskem razredu do 130 cm v obeh stratumih, in sicer v smrekovem 42 osebkov/ha in bukovem 17 osebkov/ha. Najbolj pogosti drevesni vrsti po stratumih sta smreka in bukev.
Smreka se pojavlja v obeh stratumih, malo več v stratumu bukve, kjer v višinskem razredu do 20 cm dosega največje gostote, in sicer 1292 osebkov/ha. V stratumu smreke dosega
Slika 17: Gostote najbolj pogostih drevesnih vrst mladja po višinskih razredih
najvišjo gostoto 908 osebkov/ha v višinskem razredu do 130 cm. Bukev se za razliko od mladja smreke pojavlja večinoma v stratumu bukve, kjer dosega najvišjo gostoto 1900 osebkov/ha v višinskem razredu do 130 cm. V stratumu smreke tudi dosega najvišje vrednosti v višinskem razredu do 130 cm, z gostoto 125 osebkov/ha.
Slika 18: Višinska struktura mladja jelke, macesna, hrasta, gorskega javorja, smreke in bukve po stratumih
5.3.4 Naravni pomladek in poškodovanost mladja
V stratumu bukve je bilo na nekaterih ploskvah tudi sajeno mladje smreke in macesna z 1,6
% deležem (preglednica 8). Delež naravnega mladja je znašal 98,4 %. V stratumu smreke je bilo s 100 % popisano samo naravno mladje. V obeh stratumih je bilo 98,9 % naravnega mladja, le z 1,1 % deležem se je pojavljalo sajeno mladje.
Preglednica 7: Delež naravnega in sajenega mladja
STRATUM NARAVNO (%) SAJENO (%)
Bukev 98,4 1,6
Smreka 100 0
Skupaj 98,9 1,1
Število poškodovanih in nepoškodovanih osebkov mladja med stratuma bukve in smreke je bilo podobno (slika 19). Delež nepoškodovanega mladja je v bukovem stratumu znašal 79,1 %, poškodovanega pa 20,9 %. V smrekovem stratumu je bil delež nepoškodovanega 74,6 %, poškodovanega pa je bilo 25,4 %.
Slika 19: Deleži nepoškodovanega in poškodovanega mladja po stratumih
6 RAZPRAVA
Zadnja leta se naravne ujme pojavljajo z večjimi razsežnostmi in jakostmi (Kajfež – Bogataj, 2007), kot je bil vetrolom leta 2017, ki je poškodoval gozdove v GGO Slovenj Gradec. V nalogi smo si za raziskovanje sposobnosti okrevanja po ujmah v gozdovih v okolici Dravograda izbrali dva stratuma, enega s pretežno čistimi sestoji smreke in drugega z mešanimi sestoji smreke in bukve in z analizo ugotovili, kakšne so razlike med njima v reakciji na poškodbe zaradi vetroloma.
Pri analizi sestojev pred ujmo in po ujmi smo iz rezultatov ugotovili, da je število dreves v zgornjem sestojnem položaju na hektar pred ujmo nizko na obeh stratumih, kar bi lahko kazalo na napake pri preštevanju panjev zaradi velike gostote pokrivnosti tal s pritalno vegetacijo ali pa so sestoji pred ujmo bili že bolj razredčeni (slika 20). Po podatkih zadnje gozdne inventure leta 2018 skoraj dve tretjini lesne zaloge slovenskih gozdov sestavljata bukev s 33 % in smreka z 29 % zastopanostjo. Sledijo jima jelka z 8 % deležem, hrast s 5
% ter rdeči bor in gorski javor s po 4% (Skudnik in sod., 2019). V naših raziskovalnih objektih je bilo število dreves, ki so ostala po ujmi, pri stratumu bukve večje kot pri stratumu smreke, ki pa je imel bolj raznoliko vrstno sestavo. Drevesno sestavo po ujmi v stratumu bukve predstavljata samo bukev s 93,15 % in smreka s 6,85 %. V smrekovem stratumu je delež smreke s 33,33 % večji, delež bukve pa s 15,79 % manjši kot v stratumu bukve. Pojavljajo se še druge drevesne vrste kot so macesen, beli gaber, lipovec, navadni kostanj, breza, trepetlika, hrast in jerebika. Vsa prisotna drevesa so potencialni vir semena, zaradi česar bi lahko stratum smreke v prihodnosti imel boljšo drevesno sestavo mladja kot stratum bukve.
Ugotovili smo, da temeljnice dreves in panjev na ploskvah prikazujejo stratum bukve kot mešani sestoj bukve in smreke, stratum smreke pa kot razmeroma čisti sestoj smreke.
Slika 20: Bukov in smrekov stratum pred ujmo leta 2014 (Google Maps Pro, 2021)
Analiza debelinske strukture dreves po stratumih nam je pokazala približne debeline dreves pred vetrolomom. V stratumu bukve smo ugotovili, da so prsni premeri dreves manjši kot pri stratumu smreke, kar kaže da so pred vetrolomom v stratumu smreke bile prisotna drevesa višjih debelinskih stopenj in posledično manj številčna zaradi večje pokrivnosti krošenj v sestoju.
Splošne ekološke in rastišče razmere na stratumih kot naklon, ekspozicija in relief v našem primeru niso vplivale na razliko v regeneraciji med stratumih bukve in smreke. Test razlik je z vrednostjo p < 0,008 pokazal statistično značilne razlike v nadmorski višini med stratumom, kar je posledica dveh ploskev, postavljeni na nižji nadmorski višini (411 m. n.
v.). Pahovnik (2011) je v diplomskem delu ugotovil, da se je površina vetroloma z nadmorsko višino povečala, obratno so dokazali Mayer in sod. (2005), ki so ugotovili, da je bil vetrolom pogostejši v nižinskih legah. V našem primeru se je vetrolom pojavljal v nižinskih in višjih legah.
Vetrolom je ena izmed naravnih motenj, katera odpira gozdove z vrzelmi, kjer se ustvarijo pogoji za bujno rast zelišč. Mladje, ki se nasemeni kmalu po motnji, ima lahko zaradi
zmerne zeliščne plasti dobre razmere za uspevanje, na drugi strani pa veliko manj možnosti za preživetje, če je zeliščna plast zelo gosta, lahko kot konkurent mladju negativno vpliva na vse pomlajevanje v gozdu. V našem primeru je imelo zastiranje zelišč negativen vpliv na uspešnost naravne obnove, saj se je pojavljalo na vseh ploskvah (preglednica 5). V povprečju je delež zastiranja v stratumu bukve znašal 64,17 %, v stratumu smreke pa 54,58
%. Fidej in sod. (2013) so v raziskavi ugotovili, da imajo drevesa pri naravni obnovi več možnosti, da jih zasenčijo zelišča. V skupnem deležu zastiranja v stratumu bukve ima zastiranje zelišč okrog 70 % delež, tako kot v stratumu smreke. Pri zastiranju pomladka in grmovja nismo opazili razlik med stratumom, kjer so mediane približno enake in povprečen delež zastiranja pomladka pri stratumu bukve znaša 4,67 % in stratumu smreke 9,75 %, zastiranje grmovja pa pri obeh stratumih znaša 8,33 %. Kot nekateri avtorji (Diaci in Marinšek, 2004) mislimo, da bi večji deleži zastiranja pomladka pod zastorom pozitivno pripomogli k hitrejši regeneraciji gozda po ujmah, saj podstojna plast, ki začne dobro izkoriščati povečano svetlobo, hitro zapolni nastalo vrzel in preprečuje razrast zelišč in grmovja. Podobno so ugotovili tudi Fidej in sod. (2013), in sicer da je na območjih s prisotnostjo starega mladja naravna obnova bolj uspešna. Zastiranje odraslega semenskega drevja, ki se je pojavljalo le v stratumu bukve, bi lahko pozitivno vplivalo na hitrejšo regeneracijo. Z zastorom preprečuje razrast zelišč in grmovja, pod katerim ima seme drevesa več možnosti za razvoj in preživetje. Podobno so ugotovili Fidej in sod. (2013), kjer so za naravno obnovo bila ključna semenska drevesa, katera so pripomogla k naravni nasemenitvi.
Obnova gozda po srednjih do velikih vetrolomih je lahko dolgotrajen in dinamičen proces ter lahko traja od 30 do 50 let, kar so Tsvetanov N. in sod. (2018) potrdili z ugotovitvami dosedanjih raziskav v rezervatih Parangalitsa in Bistriško branishte.
S popisom mladja smo v drevesni sestavi mladja v obeh stratumih zabeležili 17 drevesnih vrst. V stratumu bukve se naravno dobro pomlajuje bukev z 41 % deležem. Z 18 % deležem je smreka naslednja najštevilčnejša vrsta. Z 2 % se pojavljata jelka in macesen.
Pionirja vrba in breza skupaj zasedata 32 % deleža. Večji delež bukve z drugimi drevesnimi vrstami in z zmanjšanim deležem smreke v stratumu bi lahko v prihodnosti
pozitivno vplivalo na razvoj bolj odpornega gozda na naravne ujme. V stratumu smreke je največji delež mladja smreke s 27 %, kar je veliko, saj si želimo manjše deleže smreke, saj je vsako leto vse bolj na udaru naravnih ujm in podlubnikov. Krese (2014) je v magistrskem delu ugotovil, da se je v večini raziskav skladno z njegovimi ugotovitvami izkazalo, da delež smreke z razvojem pomladka upada in narašča delež listavcev v drevesni sestavi, kar bi lahko v prihodnosti pričakovali na naših ploskvah. Poleg smreke se dobro pomlajuje veliki jesen (18 %), ki je problematičen kot vrsta prihodnosti, saj ga v zadnjih desetletjih na Slovenskem napada bolezen jesenov ožig (Hymenoscyphus fraxineus). Po mnenju Hauptman (2020) se zdrava drevesa lahko oprašijo z občutljivimi drevesi, ki so še vedno lahko dominantna pri opraševanju, kar bi lahko z dedovanjem privedlo do bolj odpornega mladja, vendar pa po mnenju Wohlmuth in sod. (2018) in Enderle in sod.
(2019) v naravnih razmerah povezava med zdravjem starševskih dreves in njihovimi potomci še ni bila dokazana. Raznolikost drevesnih vrst v obeh stratumih je dokaj podobna, ampak so deleži pri smrekovem stratumu bolje razporejeni med drevesnimi vrstami kot pri stratumu bukve. Kot navajajo Jonášová in sod. (2010) naj bi raznolikost drevesnih vrst v vrzelih po vetrolomu pozitivno vplivala na prihodnje sestoje, ki bi naj bili bolj odporni proti naravnim motnjam. Prisotnost pionirskih vrst na obeh stratumih je znatna, ampak bo po mnenju avtorjev Tsvetanov in sod. (2018) njihova prisotnost v gozdu omejena na zgodnje faze razvoja gozda.
Gostota mladja v bukovem stratumu je z 11.117 osebki/ha višja kot pri stratumu smreke z 6292 osebki/ha. Ugotovljene gostote so primerljive s tistimi, ki jih navajajo drugi avtorji.
Fidej in sod. (2017) so ugotovili, da je povprečna gostota samoniklega mladja na njihovih raziskovalnih ploskvah znašala 14.000 osebkov/ha. Dodet in sod. (2011) so v raziskavi na mešanih listnatih bukovih rastiščih ugotovili, da so na ploskvah, velikih od 240 m2 do 400 m2, prepuščenih naravni obnovi gostote mladja znašale 21.000 osebkov/ha na dveh ploskvah in 47.000 osebkov/ha na eni ploskvi, kar je skladno z drugimi raziskavami, ki kažejo, da je mogoče doseči zadostno količino osebkov brez nadzora vegetacije. V našem primeru imajo bukova mešana rastišča glede na gostote več potenciala za boljšo in hitrejšo regeneracijo gozda po ujmah kot čisti smrekovi gozdovi, kar potrjuje našo hipotezo.
Statistično značilne razlike med stratumom smo ugotovili pri gostoti mladja bukve, lipovca, breze in jesena. Bukev, ki se v veliki meri pojavlja le v bukovem stratumu, kaže
na dobro pomlajevanje. Opazili smo pomlajevanje lipovca, ki je z 883 osebki/ha prisoten na smrekovem stratumu in se najbolj pojavlja na ploskvah, kjer je v bližini odraslo drevo lipovca. Ne vemo, zakaj se pojavlja na zakisanih smrekovih rastiščih, saj najraje raste na nevtralnih in bazičnih tleh. Njegova prisotnost v drevesni sestavi je pozitivna, saj z listnim odpadom izboljšuje gozdna tla (Basiotis, 1972). Po mnenju Pigott (1991) lahko lipovec kot sencozdržna vrsta preživi pod zastorom smreke. Breza se kot pionir z 2208 osebki/ha bolj pojavlja pri bukovem stratumu kot pa na smrekovem s samo 75 osebki/ha. Nekateri avtorji trdijo, da se breza in vrba na saniranih območjih z gostim rastlinjem redko pojavljata, na neočiščenih pa nadomeščata smreko (Jonášová in sod., 2010). V našem primeru so bila vsa območja sanirana, vrba se je pojavljala v obeh stratumih, breza pa večinsko le v bukovem.
Pri gostoti mladja smreke se med stratumom pojavljajo manjše razlike, ki pa statistično niso značilne.
Z analiziranjem temeljnice pred ujmo in gostote mladja smo ugotovili, da se gostote mladja s povečevanjem temeljnice manjšajo, kar je pričakovano, saj je pri večji temeljnici manj svetlobe v spodnji sestojni plasti. Menimo, da se razlike v gostoti mladja med stratumom pri isti temeljnici pojavijo zaradi vpliva mladja, ki je bilo prisotno že pred ujmo. V stratumu bukve je bilo zaradi dobrih semenskih razmer pomlajevanje bukve pred ujmo obilnejše, bukev pa je s svojo sencozdržnostjo nadoknadila nekoliko večjo temeljnico pred ujmo. Analiza temeljnice po ujmi in gostote mladja so pokazali drugačno sliko. Največ mladja v obeh stratumih se je pojavljalo pri temeljnici 0–5 m2/ha, torej je z večanjem temeljnice gostota mladja upadla. Pričakovali smo pozitiven vpliv obstoječega drevja (vir semena, zastiranje in zmanjšana moč zelišč) na gostoto mladja, vendar je bil verjetno vpliv površin, ki so bile pomlajene pod zastorom pred ujmo večji od vpliva trenutnih ekoloških razmer.
Pri analizi višinske strukture mladja v obeh stratumih smo opazili, da so najvišje gostote v prvih treh višinskih razredih: do 20 cm 1770 osebkov/ha, do 50 cm 2854 osebkov/ha in do 130 cm 3041 osebkov/ha, nato pa število močno upade. To nam nakazuje, da se je mladje v večini nasemenilo po ujmi. Statistično značilne razlike med stratumom bukve in smreke smo dokazali pri višini do 20 cm, kjer prevladuje mladje bukovega stratuma s 3133
