BIOTEHNIŠKA FAKULTETA ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Andrej KALAN
ANALIZA PORABE GORIVA PRI KOŠNJI
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja
Ljubljana, 2021
ODDELEK ZA AGRONOMIJO
Andrej KALAN
ANALIZA PORABE GORIVA PRI KOŠNJI
DIPLOMSKO DELO
Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja
FUEL CONSUMPTION ANALYSIS AT MOWING
B. SC. THESIS
Professional Study Programmes
Ljubljana, 2021
Diplomsko delo je zaključek Visokošolskega strokovnega študija Kmetijstvo - agronomija in hortikultura – 1. stopnja. Delo je bilo opravljeno na Katedri za fitomedicino, kmetijsko tehniko, poljedelstvo, pašništvo in travništvo.
Študijska komisija Oddelka za agronomijo je za mentorja diplomskega dela imenovala prof. dr. Rajka Bernika.
Komisija za oceno in zagovor:
Predsednica: doc. dr. Darja KOCJAN AČKO
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: prof. dr. Rajko BERNIK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo Član: doc. dr. Filip VUČAJNK
Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo
Datum zagovora:
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA
ŠD Dv1
DK UDK 631.552:656.065(043.2)
KG kmetijska mehanizacija, poraba goriva, košnja, poljski poskus, storilnost AV KALAN, Andrej
SA BERNIK, Rajko (mentor)
KZ SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
ZA Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, Visokošolski strokovni študijski program prve stopnje Kmetijstvo - agronomija in hortikultura LI 2021
IN ANALIZA PORABE GORIVA PRI KOŠNJI
TD Diplomsko delo (Visokošolski strokovni študij - 1. stopnja) OP IX, 28, [1] str., 3 pregl., 27 sl., 13 vir.
IJ sl JI sl/en
AI V letu 2021 smo pri prvi košnji na polju, blizu naselja Breg ob Savi, izvedli poljski poskus, ki je potekal na dveh lokacijah. Na prvi lokaciji je bil poskus v obliki razdeljenih parcel, kjer smo pri košnji z diskasto kosilnico uporabili tri vozne hitrosti, in sicer 4, 8 in 16 km/h ter pri tem merili porabo goriva. Opravljanje drugega poskusa pa je potekalo na parceli ne pravokotne oblike z oviro. Nastavitve kosilnice in vrtljaji na priključni gredi so bili ves čas poskusa enaki. Primerjali smo porabo goriva in kakovost odkosa travne ruše v odvisnosti od delovne hitrosti košnje. Primerjali smo tudi, kako oblika parcele vpliva na površinsko storilnost in porabo goriva. Beležili smo še porabo goriva na poti od kmetije do travnika in maso pridelka. Poraba goriva (l/h) se je večala z večanjem hitrosti košnje, poraba goriva na hektar pa se je s povečanjem hitrosti košnje zmanjševala. Pri večjih voznih hitrostih je bila večja tudi površinska storilnost. Oblika parcele in ovira na njej vpliva na porabo goriva in površinsko storilnost košnje. Raziskava je pokazala, da je površinska storilnost košnje manjša v primeru parcele ne pravokotne oblike, obratno pa se poveča poraba goriva na hektar (l/ha).
KEY WORDS DOCUMENTATION ND Dv1
DC UDC 631.552:656.065(043.2)
CX agricultural machinery, fuel consumption, mowing, field experiment, productivity AU KALAN, Andrej
AA BERNIK, Rajko (supervisor)
PP SI-1000 Ljubljana, Jamnikarjeva 101
PB University of Ljubljana, Biotechnical Faculty, Department of Agronomy, Professional Study Programme in Agriculture - Agronomy and Horticulture PY 2021
TI FUEL CONSUMPTION ANALYSIS AT MOWING
DT B. Sc. Thesis (Professional Study Programmes) NO IX, 28, [1] p., 3 tab., 27 fig., 13 ref.
LA sl AL sl/en
AB In 2021, during the first mowing in the field, near the settlement of Breg ob Savi, we carried out a field experiment that took place at two locations. In the first location, the experiment took place in the form of divided plots where we used three driving speeds when mowing with a disc mower, i.e. 4, 8 and 16 km/h. We measured fuel consumption in the process. The second attempt of the experiment was performed on a plot of non-rectangular shape with an obstacle. The mower settings and the PTO speed were the same throughout the entire experiment. We compared fuel consumption and lawn mowing quality as a function of mowing working speed. We also compared how the shape of the plot affects surface productivity and fuel consumption. We also recorded fuel consumption (l/h) on the way from the farm to the meadow and the mass of the crop (t/ha). Fuel consumption (l/h) increased with increasing mowing speed while fuel consumption per hectare decreased with increasing mowing speed. At higher driving speeds, surface productivity was also higher. The shape of the plot and the obstacle on it affects fuel consumption and surface productivity of mowing. The research has shown that the surface productivity of mowing is lower in the case of a plot, non- rectangular in shape, and vice versa: fuel consumption per hectare (l/ha) is increased.
KAZALO VSEBINE
Str.
KLJUČNA DOKUMENTACIJSKA INFORMACIJA ... III KEY WORDS DOCUMENTATION... IV KAZALO PREGLEDNIC ... VII KAZALO SLIK ... VIII
1 UVOD... 1
1.1 POVOD ZA DELO... 1
1.2 NAMEN RAZISKAVE ... 1
1.3 DELOVNE HIPOTEZE ... 2
2 PREGLED OBJAV ... 3
2.1 TRAVINJE ... 3
2.1.1 Sestava travne ruše ... 3
2.1.2 Botanična sestava travne ruše ... 4
2.2 KOSILNICE ... 4
2.3 VRSTE KOSILNIC ... 4
2.4 PRSTNE IN BREZPRSTNE STRIŽNE KOSILNICE... 5
2.5 KOSILNICE Z ROTIRAJOČIMI NOŽKI BREZ PROTIREZIL ... 6
2.6 MEHANIČNA OBDELAVA KRME OB KOŠNJI ... 7
3 MATERIALI IN METODE ... 8
3.1 KRAJ IN MESTO OPRAVLJANJA POSKUSA ... 8
3.2 POVRŠINE ZA IZVEDBO POSKUSA ... 8
3.3 ZASNOVA POSKUSA ... 9
3.4 KOSILNICA KUHN GMD 24 ... 12
3.5 UPORABLJENI TRAKTOR PRI OPRAVLJANU POSKUSA ... 13
3.6 ANALIZA PRIDOBLJENIH PODATKOV PRI POSKUSU ... 14
4 REZULTATI ... 16
4.1 MASA TRAVNE RUŠE ... 16
4.2 PORABA GORIVA NA POTI DO TRAVNIKA ... 17
4.3 PORABA GORIVA PRI KOŠNJI 4 km/h ... 18
4.4 PORABA GORIVA PRI KOŠNJI 8 km/h ... 19
4.5 PORABA GORIVA PRI KOŠNJI 16 km/h ... 19
4.6 POVRŠINSKA STORILNOST KOŠNJE ... 20
4.7 PORABLJEN SKUPNI ČAS PO IZRAČUNU TEORETIČNE POVRŠINSKE
STORILNOSTI NA OBDELOVALNO ENOTO (ha)... 21
4.8 PORABA GORIVA PRI DRUGEM POSKUSU, KOŠNJA 8 km/h ... 22
4.9 PRIMERJAVA POVRŠINSKE STORILNOSTI V ODVISNOSTI OBLIKE PARCELE ... 22
4.10 PRIMERJAVA PORABE GORIVA NA HEKTAR PRI OBEH POSKUSIH 23 5 RAZPRAVA IN SKLEPI ... 25
5.1 RAZPRAVA ... 25
5.2 SKLEPI ... 26
6 POVZETEK ... 27
7 VIRI ... 28 ZAHVALA
KAZALO PREGLEDNIC
Str.
Preglednica 1: Podatki tehničnih nastavitev traktorja pri košnji 4 km/h ... 18 Preglednica 2: Podatki tehničnih nastavitev traktorja pri košnji 8 km/h ... 19 Preglednica 3: Podatki tehničnih nastavitev traktorja pri košnji 16 km/h ... 20
KAZALO SLIK
Str.
Slika 1: Postopki odkosa (Bernik, 2008) ... 5
Slika 2: Brezprstna kosilnica BCS Duplex (BCS, 2021)... 6
Slika 3: Bobnasta kosilnica (Pöttinger, 2021) ... 6
Slika 4: Gnetilnik z jeklenimi prsti (Bauernzeitung, 2016) ... 7
Slika 5: Prva lokacija travnika, kjer smo izvajali poskus (GERK, 2021) ... 8
Slika 6: Lokacija, kjer smo izvajali drugi poskus (GERK, 2021) ... 8
Slika 7: Zasnova poskusa ... 9
Slika 8: Tehtanje pridelka ... 10
Slika 9: Okvir 50 x 50 cm za določanje parcele za merjenje mase pridelka ... 10
Slika 10: Prikaz načinov košnje, ki varuje prostoživeče živali (Bunte wiese, 2021) ... 11
Slika 11: Diskasta kosilnica Kuhn gmd 24 ... 12
Slika 12: Kabina traktorja CLAAS (CLAAS, 2018) ... 13
Slika 13: Prikazovalnik porabe goriva (povprečna poraba (1), porabljeno gorivo (2), čas vožnje (3))... 14
Slika 14: Traktor z diskasto kosilnico ... 15
Slika 15: Čistoča odkosa pri različnih hitrostih košnje ((1)- 4 km/h, (2)-8 km/h, (3)-16 km/h))) ... 15
Slika 16: Pridelek zelinja na poskusnih parcelah ( t/ha) ... 16
Slika 17: Poraba goriva pri vožnji do parcel ... 17
Slika 18: Višina odkosa ... 17
Slika 19: Poraba goriva pri košnji 4 km/h ... 18
Slika 20: Poraba goriva pri košnji 8 km/h ... 19
Slika 21: Poraba goriva pri košnji 16 km/h ... 20
Slika 22: Površinska storilnost košnje ... 21
Slika 23: Porabljen čas pri košnji na hektar pri različnih hitrostih košnje ... 21
Slika 24: Poraba goriva in čas košnje na parceli Podježa... 22
Slika 25: Primerjava površinske storilnosti pri košnji 8 km/h na različnih parcelah ... 23
Slika 26: Primerjava porabe goriva na hektar iz prvega in drugega poskusa ... 23
Slika 27: Ovire in neravnine ... 24
OKRAJŠAVE IN SIMBOLI
BCS Duplex strižna kosilnica
CLAAS ARION 410 model traktorja
CIS (CLAAS information System) informativni sistem
FPT motor traktorja
EHR elektronsko upravljanje zadnjega dvigala
ELECTROPILOT večnamenska upravljalna ročica
KUHN GMD 24 diskasta kosilnica
TDM travno deteljna mešanica
KZU kmetijska zemljišča v uporabi
KZGS Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije
SURS Statistični urad Republike Slovenije
QUADRISHIFT menjalnik s štirimi skupinami
cm centimeter
m meter
mm milimeter
ha hektar
l/h litrov na uro
KM konjska moč
kW kilovat
min-1 obrati na minuto
t/ha tone na hektar
m2/s kvadratni meter na sekundo
m/s meter na sekundo
l litri
€ denarna valuta evro
€/l evro na liter
% odstotek
SCR selektivni redukcijski katalizator
DOC dizelski oksidacijski katalizator
1 UVOD
Slovenija je geografsko zelo raznolika država. Naravne danosti omogočajo intenzivno kmetijstvo samo v nižinskih delih, zato je največja dejavnost v kmetijstvu živinoreja.
Število kmetijskih gospodarstev v Sloveniji je bilo leta 2020 67.927. V tem letu je bilo 482.359 ha kmetijskih zemljišč v uporabi (KZU) vključno s skupnimi pašniki, od teh zemljišč predstavlja 271.136 ha trajne travnike in pašnike, sledijo njive s 176.092 ha in trajni nasadi s 26.969 ha (SURS, 2020). Travnate površine pa poleg trajnih travnikov predstavljajo še sejano travinje na njivah. Sejano travinje razširi njivski kolobar, ker je živinoreja vedno bolj intenzivna, se obseg sejanega travinja v Sloveniji v zadnji letih povečuje. Sejano travinje sestavljajo kakovostne trave in metuljnice, ki so selekcionirane na večji pridelek, so bolj odporne proti boleznim in vremenskim razmeram, imajo boljšo prehransko vrednost. Poleg same kakovosti pridelka trave za govedo pa ima travinje velik pomen pri ohranjanju rodovitnosti tal in strukture tal. Trajno travinje pa ima tako na ravnem, kot hribovitem svetu, pomembno vlogo proti delovanju erozije (Jesenko in sod., 2018).
Največji del energijske porabe v kmetijstvu prispeva plinsko olje za pogon kmetijske mehanizacije (Poje in sod., 2019). Plinsko olje predstavlja za kmetije velik finančni zalogaj, zato kmetje posegajo po stalnih posodobitvah kmetijske mehanizacije, saj so tako ekonomsko in ekološko bolj učinkoviti.
1.1 POVOD ZA DELO
Za izbor teme o porabi goriva pri košnji sem se odločil zato, ker prihajam z živinorejske kmetije. Letno pokosimo s kosilnico okoli 30 ha travniških površin. Na kmetiji uporabljamo zmogljivo diskasto kosilnico, ki omogoča hiter in kakovosten odkos. Ker spravilo krme na naši kmetiji in z njim povezana košnja predstavljata velik finančni strošek, sem se odločil, da bom naredil primerjavo, koliko goriva dejansko porabim pri treh različnih hitrostih košnje in poleg tega še primerjal površinsko storilnost. Odločil sem tudi, da bom preveril, kako oblika parcele in dodatne ovire na parceli vplivajo na porabo goriva in storilnost.
1.2 NAMEN RAZISKAVE
Namen poskusa je ugotoviti razliko pri porabljenem plinskem olju v odvisnosti od hitrosti košnje. Glede na ugotovljene rezultate bomo določili optimalno hitrost košnje. Izračunali bomo tudi površinsko storilnost, merili porabo goriva pri vožnji do parcel. Drugi namen poskusa je ugotoviti razliko v porabi plinskega olja v odvisnosti od oblike parcel.
1.3 DELOVNE HIPOTEZE Postavili smo naslednje hipoteze:
Pri optimalni hitrosti košnje bo poraba goriva, kakovost odkosa in površinska storilnost optimalna.
Površinska storilnost bo večja pri večji delovni hitrosti, vendar se bo kakovost odkosa zmanjšala.
Parcele, ki niso pravokotnih oblik, zmanjšujejo površinsko storilnost dela.
Ovire na travniku imajo negativen vpliv na delo košnje.
2 PREGLED OBJAV 2.1 TRAVINJE
Po izvoru ločimo dve vrste travinja:
- antropogeno, - klimatogeno.
Na nastanek antropogenega travinja je vplival človek s poseganjem v naravo, v glavnem s krčenjem in požiganjem gozda. V primeru, če teh površin ne kosimo redno oz. se na njih ne pasejo živali, se sčasoma te površine začnejo zaraščati v gozd, saj je rastišče po naravni danosti primerno za gozd. Klimatogeni travniki so naravno dani travniki. Kot že ime pove, je ta travniška vegetacija odvisna od klimatskih dejavnikov, najdemo jih tam, kjer se gozd ne more razvijati zaradi prenizkih temperatur (planinsko travinje) ali pa zaradi previsokih temperatur, takih površin v Sloveniji ne najdemo (Korošec, 1984).
2.1.1 Sestava travne ruše
Travna ruša je skupno ime za številne rastline, ki rastejo na travinju in je polifitna rastlinska združba. Sestavljena je iz velikega števila pretežno trpežnih zelnatih rastlin, z agronomskega vidika jih razvrščamo v tri skupine:
- trave (Poaceae), - metuljnice (Fabaceae),
- zeli (druge botanične družine).
Na manj negovanih ali zapuščenih travnikih se pojavljajo tudi drevesne vrste, grmičevje in pleveli. Včasih so zeli šteli za plevele, zato se bili nezaželene, vendar to ne drži, nekatere zeli so zelo zdravilne in imajo visoko prehransko vrednost. Nekatere pa slabšajo krmno vrednost, več jih je tudi strupenih (Korošec, 1984).
2.1.2 Botanična sestava travne ruše
Glede na botanično sestavo travne ruše ločimo:
- sejano travinje: delež trav 50-70 %, delež metuljnic 30-40 %, delež zeli do 10 %, - nesejano travinje: delež trav 50-60 %, delež metuljnic 20-30 %, delež zeli 10-30 %.
Sestava botanične ruše je pomembna zaradi hranilne vrednosti krme, od nje je odvisna tudi trpežnost.
2.2 KOSILNICE
Spravilo voluminozne krme se začne s košnjo. Za to opravilo uporabljamo stroje, ki jih imenujemo kosilnice. Od dobre kosilnice pričakujemo (Mrhar, 1972):
da dobro in zanesljivo reže,
da se pri delu ne maši,
da se prilagaja zemljišču,
da se enostavno in hitro priključi k traktorju,
da so lahke za upravljanje in vzdržljive ter
da je zaščita človeka in stroja učinkovita.
2.3 VRSTE KOSILNIC
Pri postopku odkosa krme v principu ločimo dva principa odkosa bilke:
strižni odkos - strižne kosilnice in
prosti odkos - odrez brez protirezila.
Slika 1: Postopki odkosa (Bernik, 2008)
2.4 PRSTNE IN BREZPRSTNE STRIŽNE KOSILNICE
Prva strižna kosilnica je delovala že v letu 1826, izumil jo je škotski duhovnik Patric Bell.
Sodobne strižne kosilnice še vedno delujejo po principu škotskega izumitelja. Delovanje kosilnice je v osnovi tako, da imamo na spodnjem delu togi del kosilnice oz. prst in prstno protirezilo, zgoraj pa sem in tja gibljiv nožek (Bernik, 2008).
V osnovi ločimo več tipov prstnih strižnih kosilnic. Slednje se razlikujejo predvsem v višini rezi, tako ločimo prstne kosilnice s srednjo rezjo (kratki hodi). Pri tej izvedbi je možnost zamašitve grebena najvišja, delovna hitrost košnje je okoli 5km/h površinska storilnost pa od 0,6 do 0,8 ha. Nato ločimo še prstni kosilnici z visoko rezjo, ta dva tipa pa se ločita po dolžini hodov. Pri daljši dolžini hodov je možnost zamašitve grebena manjša, večja je delovna hitrost in površinska storilnost. Razmerje med prsti in rezili je 1:1, kar pomeni, da 1 nožek pokrije 1 prst, razdalja med nožem in prstom pa znaša 76 mm (Bernik, 2008).
Brezprstna kosilnica je v osnovi sestavljena iz dveh kos, namesto prstnega togega dela imamo na spodnji strani drugo koso, ki se pri košnji giblje v nasprotni smeri kot zgornja kosa. Zaradi translatornega gibanja obeh kos je možnost zamašitve grebena med košnjo veliko manjša, v primerjavi s prstnimi strižnimi kosilnicami je površinska storilnost večja.
Slabosti brezprstnih kosilnic pa so: občutljivost kosilnega grebena na udarce, zahteva natančno brušenje nožev, visoka nakupna cena in drago vzdrževanje same kosilnice. Način košnje s prstnimi kosilnicami pa je do travne ruše najprijaznejši (Bernik, 2008).
Slika 2: Brezprstna kosilnica BCS Duplex (BCS, 2021)
2.5 KOSILNICE Z ROTIRAJOČIMI NOŽKI BREZ PROTIREZIL
Kot že podnaslov pove, odrez travne bilke poteka s prosto rezjo ali brez uporabe protirezila. Masa travne bilke, zeli ali metuljnice je edina sila, ki zadrži bilko v trenutku odkosa. V primeru majhne mase in majhnega upora bilke se mora hitrost vrtenja nožka povečati. Zato se morajo noži vrteti z veliko obodno hitrostjo 60-80 m/sek, odvisno od vrste rastline, za primerjavo se pri strižnih kosilnicah nožki gibljejo s hitrostjo 3-4 m/sek, kar pomeni, da je za pogon rotacijskih kosilnic potrebna večja pogonska moč traktorja. V primeru nižje obodne hitrosti nožev pa bi se rastlina upognila. Posebej bobnaste kosilnice se zaradi same konstrukcije in trenja drsnih plošč nad pokošeno površino zahtevajo največjo pogonsko moč na meter delovne širine in sicer 17-22 kW na meter delovne širine.
Pri rotacijskih kosilnicah je pomembna čim lažja menjava strižnih nožkov, saj imajo majhno obratovalno dobo, nekje okoli 10 ha, več v primeru košnje na kosilni površini brez kamnov in obratno (Bernik, 2008).
Slika 3: Bobnasta kosilnica (Pöttinger, 2021)
2.6 MEHANIČNA OBDELAVA KRME OB KOŠNJI
Glavni namen mehanične obdelave ob košnji je pospešeno sušenje krme. S kratkim časom sušenja krme na tleh se izognemo vplivom slabega vremena, saj to vpliva na kakovost krme (Bernik, 2008).
Zaradi samih stroškov pri spravilu krme se na kmetijah najpogosteje uporablja mehanična obdelava sveže krme, ki pospešuje oddvajanje vode iz odkošene krme na način, da se deformira (gnetenje) steblo biljke in lista. Na kosilnicah so nameščeni gnetilniki, ki jih v principu ločimo na dva sistema. Gnetilniki, ki so sestavljeni iz nasproti se vrtečih valjev, ti krmo gnetejo. Drugi sistem pa deluje po principu udarjanja krme, ta sistem deluje po principu enega rotorja, na katerem so nameščeni posebni prsti iz različnih materialov in različnih oblik (Bernik, 2008). Različni sistemi gnetenja so primerni za različne botanične sestave travne ruše, tako so gumirani valjčni gnetilniki bolj primerni za deteljno travne mešanice (DTM) in metuljnice, za ta tip je značilno stiskanje stebel in s tem povečana površina stebla, kar omogoča hitrejše in bolj enakomerno sušenje. Prstni gnetilniki pa so bolj primerni za trave, saj rastline razsekajo, raztrgajo in nalomijo (Poje, 2018).
Slika 4: Gnetilnik z jeklenimi prsti (Bauernzeitung, 2016)
Učinek gnetenja je odvisen od:
- mase krme, ki je dovedena do gnetilnika (manjša je masa krme in manjši je tok krme na časovno enoto, boljše je gnetenje),
- sile med gnetilnimi valji (bližje sta rotorja, bolj je krma zgnetena, večja je lahko tudi izguba krme) in
- vrtilne hitrosti paličastega rotorja.
Slabosti gnetilnikov pa so večja pogonska moč, pri sočasni košnji in gnetenju ta znaša 10 do 14 kW, kosilnice z gnetilniki so tudi precej težje, kar dodatno obremenjuje trakor in travno rušo, večja je tudi investicija pri nakupu nove kosilnice. Večji so tudi stroški vzdrževanja. Gnetilniki vplivajo tudi na izgubo delčkov krme (Bernik, 2008).
3 MATERIALI IN METODE
3.1 KRAJ IN MESTO OPRAVLJANJA POSKUSA
Poskus smo izvedli na Sorškem polju, na gerkih Dol in Podježa v bližini vasi Breg ob Savi.
Slika 5: Prva lokacija travnika, kjer smo izvajali poskus (GERK, 2021)
Slika 6: Lokacija, kjer smo izvajali drugi poskus (GERK, 2021)
3.2 POVRŠINE ZA IZVEDBO POSKUSA
Za izvedbo poskusa smo uporabili dve zemljišči. Prvo zemljišče, na katerem smo izvedli poskus, se imenuje Dol, velikost parcele je 0,6 ha. Parcela se uvršča po kategoriji rabe zemljišč med njive, saj je površina zasejana s TDM. Nadmorska višina prve parcele je 352 m, povprečni naklon znaša 1˚. Drugo zemljišče, na katerem smo izvedli poskus, se imenuje Podježa, velikost parcele je 1 ha. Nadmorska višine znaša 368 m, povprečni naklon pa
Ovira
znaša 2,7˚. Parcela se uvršča po kategoriji rabe zemljišč med njive (0,35 ha) in trajni travnik (0,65 ha). Poskus smo izvajali, ko so bila tla osušena, trava pa ni bila nikoli poležana.
3.3 ZASNOVA POSKUSA
Prvi del poskusa je bil zasnovan na parceli Dol. Travnik smo naprej obkosili ter ga razdelili na šest parcel z dolžino 180 metrov. Vmes smo pustili nekaj praznega prostora za rezervo.
Pri košnji vsake parcele smo povprečno merili porabo plinskega olja na uro z elektronskim merilnikom na traktorju.
Košnja 4 km/h
Košnja 8 km/h
Košnja 16 km/h
Košnja 16 km/h
Košnja 8 km/h
Košnja 4 km/h
Slika 7: Zasnova poskusa
Drugi del poskusa je potekal na parceli Podježa. Ta parcela je velika točno 1 ha in ni pravokotnih oblik. Primerjali smo dejansko površinsko storilnost na parceli neprave oblike ter z njo povezano porabo goriva (l/h).
Za tehtanje pridelka smo uporabili naslednje pripomočke: tehtnico, lesen okvir (dimenzije 50 x 50 cm), škarje, grablje, škatlo, pisalo, kalkulator in list papirja.
Za nastavitev višine odkosa smo uporabili meter.
Za prikaz stanja travne ruše po odkosu pa smo uporabili lesene grablje.
Nastavitve kosilnice so bile na obeh poskusnih parcelah enake.
180 m 2,4 m
Slika 8: Tehtanje pridelka
Slika 9: Okvir 50 x 50 cm za določanje parcele za merjenje mase pridelka
Obe poskusni parceli smo naprej na zunanji strani obkosili. Preostala košnja pa je potekala v smeri urinega kazalca. Na prvi poskusni parceli je sama košnja lažja, saj je parcela pravokotnih oblik in brez ovir. Na drugi lokaciji je situacija drugačna. Parcela ni pravokotne oblike, na eni strani se nahaja ovira, v našem primeru je to groblja s poraslim grmovjem, na drugi strani pa je parcela polkrožne oblike. Pri košnji take parcele pride do več obračanja, več je povožene trave. Poleg košnje pa nas nepravilna oblika parcele ali ovira na njej upočasni pri drugih agrotehničnih opravilih (obračanje krme, zgrabljanje
krme, gnojenje itd.). Na obeh parcelah smo kosili v smeri urinega kazalca. Za varovanje prostoživečih živali tak način košnje ni najbolj primeren. Pri košnji od znotraj navzven se živali lahko umaknejo skozi nepokošen zunanji pas. Drugi možen načine košnje od zunaj je trakasta košnja. Ta metoda omogoča živalim umik iz robnega, po navadi pricestnega dela proti notranjosti (Schweizer, 2019).
Slika 10: Prikaz načinov košnje, ki varuje prostoživeče živali (Bunte wiese, 2019)
3.4 KOSILNICA KUHN GMD 24
Pri poskusu smo uporabljali bočno diskasto kosilnico KUHN GMD 24, ki spada v serijo diskastih kosilnic KUHN serije 10, te omogočajo delovno širino košnje od 160 cm do 280 cm. Kosilnica ima možnost vpetja na tritočkovni sistem traktorja prve ali druge kategorije traktorja. Minimalna potrebna moč na priključni gredi je 22,7 kW (31 KM). Kosilni greben ima delovno širino 240 cm in ga sestavlja 6 ovalnih diskov z dvema kosilnima nožkoma.
Posebna ovalna oblika diskov in posebno oblikovan greben zmanjša vnos prsti med krmo in omogoča dober pretok krme preko kosilnega grebena. Ovalni diski se vrtijo v paru, kar omogoča široko odlaganje redi (okoli 180 cm). Poševno oblikovani noži pa omogočajo čisto rez. Kosilni greben se nahaja zelo blizu traktorja, kar omogoča dobro prilaganje, posebej na zahtevnih terenih. Upravljanje kosilnice je zelo enostavno. Pred samim začetkom uravnamo višino zadnjega hidravličnega dvigala, optimalna višina hidravličnega dvigala naj bi znašala nekje 45 cm od tal, le tako dobimo optimalno napetost vzmeti, ki skrbi za uravnavanje pritiska kosilnega grebena na tla. Višino odkosa reguliramo preko zgornje opornice, pri poskusu smo kosilnico nastavili na višino odkosa 7 cm. Med samo košnjo pa kosilnico upravljamo samo preko enega hidravličnega valja. Posebno oblikovano pokrivalo kosilnice pa ščiti traktor in voznika pred nevarnimi delci, ki lahko priletijo od kosilnih nožkov.
Slika 11: Diskasta kosilnica KUHN GMD 24 1 3
4
5
7
6 2
1. Kosilni greben 2. Drsa
3. Kolo za nastavljanje širine redi 4. Preklopna zaščitna ponjava 5. Hidravlični valj
6. Razbremenilna vzmet 7. Trotočkovno drogovje
3.5 UPORABLJENI TRAKTOR PRI OPRAVLJANU POSKUSA
Pri košnji in izvajanju poskusa smo uporabljali traktor CLAAS ARION 410, ki ga poganja motor FPT z delovno prostornino 4,5 l in z maksimalno močjo 67 kW (90 KM). Motor je štiri valjni in izpolnjuje emisijski standard Stage V s SCR katalizatorjem in DOC katalizatorji. Traktor je opremljen z menjalnikom QUADRISHIFT, to pomeni, da ima 16 prestav za vožnjo naprej in nazaj, ki jih je mogoče menjati oziroma pretikati povsem brez uporabe sklopke, preko stikala na upravljalni ročici. Največja vozna hitrost, ki jo traktor doseže, je 40 km/h. Traktor je bil opremljen z različico opreme CIS. Način upravljanja večine delovnih funkcij pri delu poteka preko večnamenske plošče in večnamenske ročice.
Večnamenska ročica omogoča preprostejše upravljanje menjalnika, čelnega nakladalnika, zadnjega hidravličnega dvigala in krmilnih enot. Nameščene ime 4 pare hidravličnih ventilov, katerih pretok se regulira. Dimenzije pnevmatik na traktorju so: spredaj 440/65 R 24, zadaj 540/65 R 34. Medosna širina traktorja je 2489 mm, dolžina traktorja brez sprednja dvigala je 4372 mm, višina 2660 mm ter širina 2370 mm. Traktor je opremljen tudi s sprednjim hidravličnem dvigalom, vzmeteno prednjo osjo traktorja, vzmeteno kabino in vzmetenim sedežem, kar omogoča varno in udobno delo v vseh razmerah.
Slika 12: Kabina traktorja CLAAS (CLAAS, 2018)
Porabo goriva smo ugotavljali preko barvnega prikazovalnika sistema CIS (širina prikazovalnika je 18 cm), prikazovalnik nudi vozniku vse informacije o menjalniku, vozni Gumbi za regulacijo zadnjega dvigala, EHR
Stranska konzola
Spreminjevalnik smeri vožnje
Barvni prikazovalnik sistema CIS
Večnamenska ročica, ELECTROPILOT
hitrosti, trenutni in povprečni porabi goriva itd. Nastavitve je možno izbirati preko vrtljivega gumba na volanskem obroču. Pri poskusu smo imeli opravek z merjenjem porabe goriva pri različnih delovnih hitrostih košnje. Pred vsakem opravljenim poskusom smo električni merilnik porabe goriva vrnili v začetno stanje.
Slika 13: Prikazovalnik porabe goriva (povprečna poraba (1), porabljeno gorivo (2), čas vožnje (3))
3.6 ANALIZA PRIDOBLJENIH PODATKOV PRI POSKUSU
Dobljene podatke smo obdelali s pomočjo računalniškega programa Microsoft Excel.
Rezultate, ki smo jih dobili med preizkušanjem, smo oblikovali grafično in prikazali na slikah.
3 2
1
Slika 14: Traktor z diskasto kosilnico
Slika 15: Čistoča odkosa pri različnih hitrostih košnje ((1)- 4 km/h, (2)-8 km/h, (3)-16 km/h))) 1
2
3
4 REZULTATI
4.1 MASA TRAVNE RUŠE
Na obeh poskusnih parcelah smo na različnih delih travnika izbrali 6 parcel s površino 0,25 m2. Podatke (masa travne ruše) smo preračunali na t/ha in izračunali povprečno maso.
Tehtali smo svežo travo, takoj po ročnem odkosu. Povprečno maso pridelka (t/ha) lahko vidimo na sliki 13. Razlika v masi pridelka se kaže predvsem v razliki sestave travne ruše.
Na parceli Dol je zasejana TDM, v kateri prevladuje navadna pasja trava - Dactylis glomerata, lucerna – Medicago sativa in trpežna ljuljka – Lolium perenne L. Na parceli Podježa je sestava travne ruše precej drugačna, saj gre za trajno travinje (0,65 ha), tam je sestava trav bolj pestra, travna ruša je sestavljena iz rdeče bilnice – Festuca rubra, travniške latovke – Poa pratensis, pasje trave – Dactylis glomerata in trpežne ljuljke - Lolium perenne L. Na preostali površini parcele Podježa (0,35 ha) pa raste ista travna mešanica kot na parceli Dol.
Slika 16: Pridelek zelinja na poskusnih parcelah ( t/ha)
4.2 PORABA GORIVA NA POTI DO TRAVNIKA
Pri poskusu smo merili tudi porabo goriva na poti do travnika. Spodnja slika prikazuje porabo goriva traktorja od doma do travnika. Vožnja v obe smeri je trajala približno 40 minut, pri tem je povprečna hitrost znašala okoli 35 km/h. Izračunali smo, da traktor s kosilnico za pot do travnika povprečno porabi 4,8 l goriva. Razlika v porabljenem gorivu med posameznimi meritvami na sliki 12, je odvisna od načina vožnje, čakanja na semaforiziranih križiščih, gostote prometa idr.
Slika 17: Poraba goriva pri vožnji do parcel
Slika 18: Višina odkosa
4.3 PORABA GORIVA PRI KOŠNJI 4 km/h
Na sliki 17 je prikazana poraba goriva pri košnji 4 km/h. Povprečje dveh meritev znaša 7,8 l/h. Teoretična višina odkosa je bila pri vseh meritvah enaka. Na tleh smo nastavili greben na 7 cm višine. Pri višji delovni hitrosti se je višina odkosa rahlo povečala. Rez je bil pri tej hitrosti najčistejši. Razliko pri porabi goriva (l/h) v dveh meritvah gre pripisati nagibu parcele, saj je travnik rahlo nagnjen, pri košnji se v eno smer rahlo dvigamo, v drugo smer pa rahlo spuščamo.
Slika 19: Poraba goriva pri košnji 4 km/h
Preglednica 1: Podatki tehničnih nastavitev traktorja pri košnji 4 km/h Moč
(kW) Vrtilna hitrost
motorja (min-1) Prestavna stopnja menjalnika
Vrtilna hitrost priključne gredi (min-1)
Pov.
poraba goriva (l/h)
Delovna hitrost (km/h)
Dodatni opis
67 2100 B1 540 7,8 4 Čista rez
4.4 PORABA GORIVA PRI KOŠNJI 8 km/h
Na sliki 20 vidimo prikazano porabo goriva pri košnji 8 km/h. Povprečna poraba dveh meritev je 9,5 l/h. Rez je pri tej delovni hitrosti še zelo dobra. Razliko v porabljenem pogonskem gorivu med meritvima gre pripisati rahlemu nagibu.
Slika 20: Poraba goriva pri košnji 8 km/h
4.5 PORABA GORIVA PRI KOŠNJI 16 km/h
Na sliki 21 je prikazana poraba goriva pri košnji 16 km/h. Poraba na uro je pri teh dveh meritvah največja med vsemi prejšnjimi meritvami. Pri tej delovni hitrosti je bila rez travne ruše slabša. Zaradi neravnega terena je pri tej hitrosti tudi manj udobno delo traktorista, kosilnica se zaradi neravnin in hitrejše vožnje slabše prilagaja kosilni površini.
Preglednica 2: Podatki tehničnih nastavitev traktorja pri košnji 8 km/h Moč
(kW)
Vrtilna hitrost motorja (min-1)
Prestavna stopnja menjalnika
Vrtilna hitrost priključne gredi (min-1)
Pov.
poraba goriva (l/h)
Delovna hitrost (km/h)
Dodatni opis
67 2100 B4 540 9,5 8 Čista rez
Slika 21: Poraba goriva pri košnji 16 km/h
4.6 POVRŠINSKA STORILNOST KOŠNJE
Površinsko storilnost na parceli Dol smo izračunali po enačbi 1, ki je zmnožek delovne širine stroja in delovne hitrosti.
A = B × v = m2/s = (m2/s × 3600/10000) = 1 ha/h … (1) B – delovna širina kose (m)
v – teoretična delovna hitrost (m/s)
A – teoretična površinska storilnost (ha/h)
S pomočjo enačbe smo izračunali teoretično površinsko storilnost. Dejanska storilnost je manjša, saj moramo upoštevati premik ali obračanje na koncu travnika. Najnižja površinska storilnost je pri hitrosti 4 km/h, pri tej delovni hitrosti bi v eni uri pokosili 0,92 ha. Pri hitrosti 8 km/h se izračunana površinska storilnost poveča na 1,9 ha, pri hitrosti 16 km/h pa pokosimo 3,83 ha v eni uri.
Moč
(kW) Vrtilna hitrost
motorja (min-1) Prestavna stopnja menjalnika
Vrtilna hitrost priključne gredi (min-1)
Pov.
poraba goriva (l/h)
Delovna hitrost (km/h)
Dodatni opis
67 2100 C3 540 12,6 16 Slabša rez
Preglednica 3: Podatki tehničnih nastavitev traktorja pri košnji 16 km/h
Slika 22: Površinska storilnost košnje
4.7 PORABLJEN SKUPNI ČAS PO IZRAČUNU TEORETIČNE POVRŠINSKE STORILNOSTI NA OBDELOVALNO ENOTO (ha)
Največ skupnega časa smo za košnjo, z všteto vožnjo od doma pa do travnika ter obratno, porabili pri košnji 4 km/h, skupni čas znaša 102,5 min, najmanj časa smo porabili pri košnji s 16 km/h, kjer smo skupno porabili 55,6 min. Tak rezultat smo pričakovali. Razlika med najmanjšo hitrostjo in največjo hitrostjo košnje ter isto časovno potjo vožnje znaša skoraj 47 min.
Slika 23: Porabljen čas pri košnji na hektar pri različnih hitrostih košnje
4.8 PORABA GORIVA PRI DRUGEM POSKUSU, KOŠNJA 8 km/h
Pri izvajanju drugega poskusa smo za delovno hitrost košnje izbrali samo hitrost 8 km/h, ker zaradi grbin, neravnega terena, grmičevja in ovinkov hitrejša vožnja ni mogoča. Hitrost košnje 4 km/h pri drugem poskusi pa smo izločili, saj smo predpostavili, da ta hitrost ne omogoča dovolj velike površinske storilnosti. Dejanska poraba goriva je znašala 10,9 l/h, čas vožnje skupno z obračanjem in obkositvijo je trajal 42 min. To pomeni, da smo na parceli Podježa porabili 7,63 l goriva za košnjo cele površine.
Slika 24: Poraba goriva in čas košnje na parceli Podježa
4.9 PRIMERJAVA POVRŠINSKE STORILNOSTI V ODVISNOSTI OBLIKE PARCELE
S slike 25 je razvidna primerjava površinske storilnosti košnje med parcelama Dol in Podježa. Razlika v površinski storilnosti je skoraj 0,48 ha/h, vendar je potrebno upoštevati, da smo pri izračunu površinske storilnosti na parceli Dol zanemarili obračanje na konceh.
Vsi podatki in slika 25 kažejo, kako se zmanjša storilnost na parceli ne pravokotne oblike z oviro.
10,9 l/h
0 2 4 6 8 10 12
1
Poraba goriva l/h
Meritev
Slika 25: Primerjava površinske storilnosti pri košnji 8 km/h na različnih parcelah
4.10 PRIMERJAVA PORABE GORIVA NA HEKTAR PRI OBEH POSKUSIH
Na sliki 25 lahko vidimo razliko v porabljenem gorivu na hektar. Modri stolpci predstavljajo prvi poskus. S slike 26 je razvidno, da se poraba goriva na hektar z večanjem hitrosti košnje zmanjšuje. Razlika pri najmanjši in največji hitrosti košnje je več kot polovična (4,8 l). Rdeč stolpec pa prikazuje porabo goriva na hektar v drugem poskusu, v tem poskusu smo dobili dejansko porabo goriva na hektar. Iz podatkov lahko sklepamo, kako oblika in ovire vplivajo na porabo goriva na ha.
Slika 26: Primerjava porabe goriva na hektar iz prvega in drugega poskusa
Slika 27: Ovira in neravnine 1
2
3
4 1. Ovira
2. Nepokošena trava
3. Ostanki ovele krme zaradi obračanja na koncu parcele 4. Nagnjen, valovit teren
5 RAZPRAVA IN SKLEPI 5.1 RAZPRAVA
Najprej smo v poskusu analizirali porabo goriva na delovno uro. Poraba goriva se je večala z večanjem hitrosti košnje od 4 km/h do 16 km/h in sicer od 7,8 l/h do 12,6 l/h. To pomeni, da je poraba goriva na uro pri 16 km/h za kar 35 % večja kot pri košnji 4 km/h. Kar je v skladu s pričakovanjem, saj traktor pri večji hitrosti košnje potrebuje več moči. Pri vseh delovnih hitrostih smo uporabljali enake nastavitve na kosilnici. Vrtilna hitrost motorja je bila pri vseh voznih hitrostih enaka (2100 min-1). Vrtilna hitrost priključne gredi traktorja je bila 540 min-1. Višina odkosa je znašala 7 cm. Primerjali smo tudi kakovost odkosa, in ugotovili, da manjša kot je bila delovna hitrost košnje, bolj čist je bil odkos trave, obratno pa se je kakovost odkosa slabšala z večanjem delovne hitrosti. Pri prvem delu poskusa smo izračunali tudi teoretično površinsko storilnost. Najmanjša površinska storilnost košnje je pri košnji s hitrostjo 4 km/h, obratno sorazmerna pa je največja površinska storilnost pri košnji 16 km/h. Rezultati so skladni z delovno hipotezo, saj je pri optimalni hitrosti, v našem primeru je to 8 km/h, poraba goriva, kakovost odkosa in površinska storilnost optimalni.
Glede praktične uporabnosti je bolj uporabna vrednost porabe goriva na hektar, kot je na delovno uro košnje. Znano je, da je pri večji delovni hitrosti košnje poraba goriva večja, saj pri tem obdelamo večjo enoto površine. V našem primeru smo pri košnji 16 km/h potrebovali le 15,6 min, pri košnji 4 km/h pa kar 62,5 min za 1 hektar površine. Pri izračunu površinske storilnosti prvega poskusa nismo upoštevali obračanja na konceh, ampak smo pri izračunu upoštevali samo delovno širino stroja in hitrost košnje. V resnici je čas, potreben za košnjo, zaradi obračanja na koncu nekoliko daljši, večja je tudi poraba goriva (l/h). Poraba goriva na hektar pri košnji 4 km/h je bila v našem primeru največja in sicer 8,1 l/ha, pri košnji 8 km/h je bila poraba 4,7 l/ha. Najmanj goriva na hektar smo porabili pri največji hitrosti košnje 16 km/h. Če primerjamo porabo goriva na hektar pri hitrosti košnje 4 km/ in 8 km/h, je pri košnji 8 km/h poraba goriva na hektar kar 42 % manjša. Pri trenutni ceni plinskega olja 1,3 €/l, to pomeni pri površini 1 hektar 4,42 € več stroška za plinsko olje, če kosimo z hitrostjo 4 km/h. V primeru naše kmetije, kjer pokosimo okoli 30 ha letno, to znaša 132,6 € več stroškov za plinsko olje, ki ga porabimo pri košnji.
V poskusu smo poleg porabe goriva in površinske storilnosti primerjali, kako oblika parcele in ovire na njej vplivajo na porabo goriva in površinsko storilnost. Poskusna parcela Podježa je velika 1 ha, je ne pravokotne oblike, na samem travniku pa se nahaja še ovira (grmičevje). Košnja pri vozni hitrosti 16 km/h na tej parceli zaradi izoblikovanosti terena ni mogoča, saj je na parceli veliko manjših vdrtin in kucljev. Za košnjo te parcele smo izbrali optimalno vozno hitrost iz prvega poskusa, to je 8 km/h. V tem poskusu je bilo zajeto tako obračanje na koncu, košnja parcele v obliki trikotnika idr. Razlika v času
košnje površine 1 hektarja je 10,5 min, če ga primerjamo s poskusom na parceli Dol. Torej na parceli z oviro za 1 hektar potrebujemo kar 10,5 min več. Večja je tudi poraba plinskega olja. Poraba plinskega olja je bila na parceli Podježa za 3,1 l večja, kot je bila v prvem poskusu na parceli Dol pri isti hitrosti košnje. Pri trenutni ceni plinskega olja 1,3 €/l nastane na parceli ne pravokotne oblike na 1 hektar za 4,03 € več stroškov za plinsko olje kot pri parceli pravokotne oblike, in to samo pri opravilu košnje. Poleg večje porabe goriva na hektar in manjše površinske storilnosti na hektar na parceli Podježa, je bilo v travi več primesi zemlje zaradi obračanja traktorja na konceh, saj je ta del travnika ožji. Kvaliteta odkosa je bila zaradi ovire in neravnin slabša. Tako je delovna hipoteza o negativnem vplivu ovire na travniku potrjena.
5.2 SKLEPI
Na podlagi rezultatov eksperimentalnega dela diplomske naloge smo prišli do naslednjih ugotovitev:
Pri košnji z diskasto kosilnico je bila povprečna poraba goriva na uro večja, pri večji delovni hitrosti. Pri hitrosti košnje 16 km/h je bila poraba goriva za 4,8 l/h (38,1 %) večja, kot je bila pri košnji s hitrostjo 4 km/h.
Poraba goriva na obdelano površino (l/ha) pri košnji z diskasto kosilnico se zmanjšuje pri večji delovni hitrosti. Pri hitrosti košnje 16 km/h je bila poraba goriva na hektar v primerjavi s hitrostjo košnje 4 km/h, za kar 60 % večja.
Površinska storilnost košnje je večja za 75 % pri košnji 16 km/h, če jo primerjamo s košnjo pri hitrosti 4 km/h.
Oblika parcele in ovire na parceli vplivajo na večjo porabo goriva na enoto obdelane površine (ha). V poskusu košnje ne pravokotne parcele smo porabili 38
% več pogonskega olja na enoto obdelane površine (ha).
Oblika parcele vpliva na površinsko storilnost košnje. Površinska storilnost (ha/h) na parceli ne pravokotne parcele je za 25 % manjša v primerjavi s košnjo pravokotne parcele.
Ovire na travniku negativno vplivajo na delo košnje, kvaliteto krme in odkosa.
6 POVZETEK
V Sloveniji med kmetijskimi zemljišči v uporabi (KZU) prevladuje trajno travinje s pašniki, njihov delež je kar 56 %, kar Slovenijo uvršča med bolj zatravljene države v Evropi. Krma, pridelana na travinju, ima velik pomen za slovensko živinorejo, predstavlja glavni vir krme za govedo in drobnico. Pomembna je tudi pridelava travinja na njivah. Z vključitvijo trav in detelj v njivski kolobar skrbimo za boljšo rodovitnost in strukturo tal.
Košnja travinje je prvo in glavno opravilo pri pridelavi kakovostne krme. Od košnje sta odvisni kakovost krme in količina pridelka.
Ker se cene pogonskih goriv in ostalih stroškov na kmetijah v zadnjem času povečujejo, se kmetje na živinorejskih kmetijah sprašujejo, kako najbolj optimalno pridelati kvalitetno krmo s čim manj stroški. Zaradi navedenih razlogov smo se odločili, da bomo preverili, kako hitrost košnje vpliva na porabo goriva in kakovost odkosa. Drugi del poskusa pa je zajemal primerjavo oblike parcel in njihov vpliv na porabo goriva ter površinsko storilnost.
Pri poskusu smo uporabljali diskasto kosilnico, brez gnetilnika. Prvi poskus je potekal na parceli pravokotne oblike, ki smo jo razdelili na bloke. Košnja je potekala pri treh delovnih hitrostih in sicer 4, 8 in 16 km/h. Poraba goriva (l/h) je bila največja pri največji hitrosti košnje. Pri košnji 16 km/h je bila poraba goriva (l/ha za 4,8 l večja kakor pri košnji s hitrostjo 4 km/h. Poraba goriva na površino (ha) je bila pri hitrosti košnje 16 km/h najnižja, to je 3,27 l/ha. Pri košnji 16 km/h je bila največja tudi površinska storilnost 3,7 ha/h, ki smo jo izračunali. Pri košnji smo vrednotili tudi kakovost odkosa, ovrednotena kakovost odkosa je bila pri največji hitrosti najslabša.
Površine, ki jih kmetje obdelujejo, so različnih oblik, dodatno delo na površinah otežujejo tudi razne ovire. Zato smo se odločili, da v diplomskem delu primerjamo, kako oblika parcele in ovire na njej vplivajo na porabo goriva in površinsko storilnost. Ugotovili smo, da je poraba goriva na hektar za 2,9 l/ha večja na parceli ne pravokotne oblike v primerjavi s parcelo pravokotne oblike.
7 VIRI
Bauernzeitung. Wann sich Aufbereiter wirklich auszahlen. 2016.
https://bauernzeitung.at/wann-sich-aufbereiter-wirklich-auszahlen/ (6.7.2021) BCS. Duplex. Double knife cutter bar. 2021
http://www.bcsagri.it/en/product/haymaking-537a86bda2387c44627b23c9/duplex- 53b3bb1fa2387cd1547b23c7 (6.7.2021)
Bernik R. 2008. Tehnika v kmetijstvu: spravilo in konzerviranje voluminozne krme in žit.
Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 131 str.
Bunte wiese Stuttgart. Durch richtiges Mähen Insekten- und Pflanzenvielfalt zurückbringen.
2019
https://www.buntewiese-stuttgart.de/richtiges-maehen.html (20.7.2021) CLAAS. Arion 460 - 410.
https://www.claas.co.uk/products/tractors/arion460-410-2018/cab-comfort (17.6.2021)
GERK, Javni pregledovalnik grafičnih podatkov MKGP.
https://rkg.gov.si/GERK (17.6.2021)
Korošec J. 1984. Pridelovanje krme na travinju. Ljubljana, Kmečki glas: 275 str.
Jesenko T., Kalan M., Kapun S., Pevec T., Poženel A,. Strgulec M., Štoka I., Zavodnik A.
2018. Tehnološka navodila za pridelavo mešanic detelj in trav. Ljubljana, KGZS: 16 str.
https://www.kgzs.si/uploads/dokumenti/strokovna_gradiva/tehnoloska_navodila_za_pri delavo_mesanic_detelj_in_trav-skupno-splet_1.pdf (17.6.2021)
Mrhar M. 1972. Stroji za spravilo krme. Ljubljana, Kmečki glas, Kmečka knjižna zbirka, 86 str.
Poje T., Jejčič V. 2019. Poraba energije v kmetijstvu. Ljubljana, Agencija Republike Slovenije za okolje.
http://kazalci.arso.gov.si/sl/content/poraba-energije-v-kmetijstvu-0 (17.6.2021) Pöttinger. Eurocat alpha motion front drum mowers. 2021
https://www.poettinger.at/en_in/produkte/detail/euam/eurocat-alpha-motion-front- drum-mowers (6.7.2021)
Schweizer T. 2019. Durch richtiges Mähen Insekten- und Pflanzenvielfalt zurückbringen.
https://www.buntewiese-stuttgart.de/richtiges-maehen.html (20.7.2021) SURS. 2020. Popis kmetijskih gospodarstev Slovenija, 2020, Statistični urad RS
https://www.stat.si/StatWeb/news/Index/9459 (20.7.2021)
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju, doc. dr Rajku Berniku, za vse strokovne nasvete, spodbudo in podporo pri pisanju diplomskega dela.
Zahvaljujem se tudi vsem strokovnim delavcem, profesorjem in asistentom Oddelka za agronomijo za pomoč med študijem.
Zahvaljujem se podjetju kolektiva Grapak, ki so mi omogočili izposojo traktorja CLAAS.
Posebna zahvala gre družini in prijateljem, ki so me v času študija podpirali in spodbujali, ter mi pomagali pri izdelavi diplomskega dela.
