Andrej MARTINČIČ
Opomba: Predlog spremembe imena pod kodo EU_3160 v »Naravna distrofna jezera in ostale distrofne stoječe vode«.
Angleško ime: Natural dystrophic lakes and ponds Sinonimi:
KLASIFIKACIJA KODA IME/OPIS
HTS: 22.14 Distrofne vode
#C1.4 Permanent dystrophic lakes, ponds and pools Eunis: >C1.4/P-22.45(p) Peatmoss and Utricularia communities of dystrophic
waterbodies
Corine: 5.1.2 Water bodies
Združbe oz. ustrezna sintaksonomska kategorija: fitocenon Sphagnum cuspidatum-alge
4.14.1 Kratek opis habitatnega tipa
Opis iz HTS: Stoječe vode z močno zakisano, pogosto rjavo obarvano vodo in z visoko vsebnostjo huminskih kislin, pH 3-5.
Predlog vsebinske
dopolnitve opisa: Stoječe vode, naravna jezera, ribniki ali akumulacije z močno ….
4.14.1.1 Ekološke razmere na rastišču
Habitatni tip zaenkrat vključuje samo distrofna jezerca na visokih barjih, ki so nastala sekundarno z erozijo šotne površine ter troje akumulacij na Pohorju. Običajno je globina do 1 m, le v akumulacijah je večja. Voda je izrazito kisla (pH 3,5-4,5), revna z mineralnimi snovmi: količina kalcija 0,5-1,5 mg/l, električna prevodnost do 30 µS.
Zaradi temne barve vode (huminske kisline) je upadanje svetlobe v globino zelo hitro, zato je vegetacija omejena na površinsko plast vode. Letna nihanja kemičnih parametrov so majhna.
Vodni režim: Trajna voda, globine do 1 m.
Količina hranil v
prsti: Ekstremno malo mineralnih snovi, kalcija 0,5-1,5 mg/l, električna prevodnost do 30 µS.
Kislost prsti: Voda izrazito kisla (pH 3,5-4,5).
Geološka
podlaga: Različna, ne vpliva na ekološke razmere v vodi, saj je zaradi debele plasti šote izolirana od podlage.
Klimatske
razmere: Zmerna celinska klima.
4.14.1.2 Značilna kombinacija vrst
VRSTA STATUS OPOMBA (endemit …)
Carex rostrata Stokes 3
Cladopodiella fluitans (Nees) H.Buch 1
Drepanocladus fluitans (Hedwig) Warnstorf 2
Gymnocolea inflata (Huds.) Dumort. 2
Sphagnum cuspidatum Ehrh. ex. Hoffm. 2
1 - absolutna značilnica; 2 - relativna značilnica (ali dominantna vrsta); 3 - pogosta spremljevalka;
4.14.1.3 Druge značilne vrste v Sloveniji
Alge: Flora alg je komaj zadovoljivo proučena. Prevladujejo predstavnice reda Desmidiales, med njimi so najbolj pogoste vrste iz rodov Cosmarium, Euastrum, Micrasterias, Staurastrum.
Slika 4.14.1: Naravna distrofna jezera so v slovenskih razmerah večinoma razvita le kot barjanska okna, kakor to na Barju za Blatom na Jelovici (foto:
Andrej Martinčič) …
Slika 4.14.2: ... ali na Lovrenških barjih na Pohorju (foto: Branka Trčak).
Slika 4.14.3: Drugotno se lahko podoben habitatni tip razvije tudi na nekaterih vodnih zadrževalnikih na silikatni podlagi (foto: Andrej Martinčič).
OPIS PO POSTAVKAH [ustrezna ocena je obarvana črno]
0: problematika neznana 1: nezadostno poznana 2: zadovoljivo poznana 3: dobro znana stanje splošnega poznavanja problematike HT (0-4)
4: zelo dobro znana 0: neznana 1: nezadostna 2: zadovoljiva 3: dobra stopnja raziskanosti razširjenosti HT (0-4)
4: zelo dobra 0: neznana 1: < 1%
2: 1 % - 5 % 3: 6 % - 20 % 4: 21 % - 50 % ocena razširjenosti HT v Sloveniji (0-5)
5: > 51 %
0: vsebinsko ne ustreza opisu*
1: delno ustreza opisu*
2: popolnoma ustreza opisu stopnja tipološkega ujemanja HT (0-2)
*: v prilogi predlog dopolnila opisa 0: neznana
1: nezadostna 2: zadovoljiva 3: dobra stopnja ekološke raziskanosti HT (0-4)
4: zelo dobra
?: trend neznan
-4: HT uničen ali domnevno uničen -3: areal HT se je zmanjšal za > 50 % -2: areal HT se je zmanjšal za < 50 % -1: areal HT se je zmanjšal, obseg ni znan
0: stanje stabilno
+1: areal HT se je povečal, obseg ni znan +2: areal HT se je povečal za < 50 % trendi spreminjanja HT (?, -4 do +3)
+3: areal HT se je povečal za > 50 %
4.14.2 Razširjenost habitatnega tipa 4.14.2.1 Splošna razširjenost habitatnega tipa
Habitatni tip je razširjen predvsem v severni Evropi in v alpskih predelih. Vedno je vezan na območja z visokimi barji, kjer nastajajo distrofna jezera v šotni podlagi, zato v južni Evropi ne nastopa. V smeri proti Balkanu so najjužnejša distrofna jezera v Sloveniji.
4.14.2.2 Razširjenost habitatnega tipa v Sloveniji
Habitatni tip EU_3160 v Sloveniji ne predstavlja samostojnega tipa. Naravna distrofna jezera so samo na visokih barjih Lovrenška jezera (20 jezer), na Ribniškem barju (4 jezera) in na barju Za Blatom (1 jezero). Na barju Šijec je sicer nekaj površin, kjer je zaradi erozije prišlo do propada vegetacije in nastanka uleknin s trajno vodo, vendar je voda običajno globoka komaj 20-30 cm, zato bi, kljub ustreznim fizikalno-kemičnim lastnostim, težko govorili o distrofnih jezercih. Sem štejemo tudi nekaj akumulacij na silikatnem Pohorju, npr. Falski ribnik, Črno jezero in Ribnik (Jezerska jama).
Slika 4.14.4a: Zgostitev značilnic habitatnega tipa EU_3160.
Slika 4.14.4b: Predlagana območja pSCI za habitatni tip EU_3160.
CRO
H A
I
56 55
54 57
53 58
52 59 60
51 61
50
49 62
48 63
47 64 65
46
45 66
90 91
93 92
94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05
06 © CKFF 2004
63
151 153154 152 155
EU_3160
CRO
H A
I
56 55
54 57
53 58
52 59 60
51 61
50
49 62
48 63
47 64 65
46
45 66
90 91
93 92
94 95 96 97 98 99 00 01 02 03 04 05
06 © CKFF 2004
EU_3160
4.14.3 pSCI
ID_pSCI IME DELEŽ ZASTOPANOSTI
(glede na pojavljanje HT v Sloveniji)
63 Jelovica: Za blatom B
151 Pohorje: Črno jezero A
152 Pohorje: Falski ribnik B
153 Pohorje: Lovrenška jezera A
154 Pohorje: Ribnik (Jezerska jama) B
155 Pohorje: Ribniško barje B
4.14.3.1 Komentar k predlogom pSCI
Poznavanje razširjenosti vseh šestih predlogov pSCI temelji na konkretnih terenskih raziskavah.
4.14.4 Ocena in razlogi ogroženosti
4.14.4.1 Splošno stanje habitatnega tipa v Sloveniji
V okviru habitatnega tipa so za sedaj v Sloveniji upoštevana le maloštevilna jezerca na nekaterih visokih barjih.
Vsa so upoštevana v predlogu pSCI. Stanje jezerc je stabilno. Zaenkrat ni opaziti nobenih znakov ogroženosti. V manjšem obsegu je vidno, da se nekatera med njimi rahlo povečujejo na račun erozijskih pojavov. Potencialno so ogrožena samo Lovrenška jezera s turizmom - na račun možnih masovnih obiskov, ki lahko poškodujejo obrežne predele jezerc, možna pa je tudi povečana evtrofizacija.
koda dejavnosti/vpliva opis dejavnosti intenzivnost
[A, B, C] vpliv [+, 0, -]
164 goloseki C -
170 živinoreja C -
251 nabiranje rastlin na znanih florističnih lokalitetah C -
310 rezanje šote C -
501 steze, poti, kolovozi C -
530 izboljšan dostop do pSCI C -
622 sprehajanje, pohodništvo, ježa in kolesarstvo C -
701 onesnaževanje voda C -
702 onesnaževanje zraka C -
900 erozija B +
950 razvoj (sukcesija) biocenoz C -
952 evtrofikacija C -
4.14.5 Trajnostna raba
Dopustna/Priporočljiva raba: Dosedanji način turističnih ogledov brez postavljanja kakršnihkoli objektov razen table s pojasnili oz. z razlago ter že postavljene lesene brvi, ki omogočajo turistom razgledovanje, ne da bi pri tem s hojo mehansko poškodovali občutljivo vegetacijsko površino barja.
Odsvetovana raba: Sprememba dosedanjega individualnega ogledovanja v organiziran množični turistični ogled.
Nedopustna raba: Vsak fizični-mehanski poseg v barjansko površino, ki bi spreminjal dosedanje stanje, zlasti povečevanje obsega lesene brvi za hojo.
4.14.6 Predlog spremljanja stanja
4.14.7 Drugo
Zaradi specifične lokacije zamenjava s podobnimi habitatni tipi ni mogoča.
4.14.8 Posnetki
ID lokaliteta/objekt avtor datum
3160_01_AM Barje za Blatom na Jelovici Andrej
Martinčič /
3160_02_BT Lovrenška barja na Pohorju Branka Trčak avg. 2000
3160_03_AM Ribnik (Jezerska jama) na Pohorju Andrej
Martinčič /
4.14.9 Viri
Martinčič, A. & M. Piskernik, 1985. Die Hochmoore Sloweniens. Biološki vestnik, Ljubljana (Vol. extraord. 1): 1-239.