Vir podatkov: Zbirka podatkov IVZ (NIJZ) 53. Evidenca pojavnosti spolno prenesenih bolezni po ZZPPZ, 14.06.2016.
2.3. Črevesne nalezljive bolezni in zoonoze
Akutni hepatitis A, akutni hepatitis E, botulizem, bruceloza, dermatofitoze, druge črevesne okužbe, E.coli, ehinokokoza, gastroenterokolitis, kampilobakterioza, lamblioza, leptospiroza, listerioza, rotaviroza in noroviroza, salmoneloza, šigeloza, tifus, toksoplazmoza, trakuljavost, trihineloza, tularemija, vročica Q
Eva GRILC, Maja PRAPROTNIK , Marija TRKOV
Zoonoze (grško: zoon - žival in nosos – bolezen) so največja skupina nalezljivih bolezni, ki se širijo med živalmi, posredno ali neposredno se lahko prenašajo tudi na ljudi. Okužba je možna z neposrednim stikom z živaljo, zaužitjem kontaminirane hrane ali pa s posrednim kontaktom iz okolja. V skupino spada 61% vseh znanih povzročiteljev in 75 % znanih povzročiteljev porajajočih se nalezljivih bolezni pri človeku. Povzročitelji zoonoz so: bakterije, virusi, paraziti, glive in prioni.
Spremljanje zoonoz pri ljudeh in živalih je interdisciplinarno področje, ki je v Sloveniji opredeljeno v Programu monitoringa zoonoz in njihovih povzročiteljev. Program pripravijo vsak v okviru svojih pristojnosti in predpisov UVHVVR (Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), ZIRS (Zdravstveni inšpektorat RS), Center za nalezljive bolezni (CNB) na Naci onalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ), NVI (Nacionalni veterinarski inštitut) ter NLZOH (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano). (Podrobnejši podatki o vzorcih živil in rezultatih analiz so objavljeni v Letnem poročilu monitoringa zoonoz in njihovih povzročiteljev na spletni strani UVHVVR:
http://www.vurs.gov.si/si/za_prebivalce_in_pravne_osebe/varna_hrana_krma_in_zdravila/zoonoze/).
Mnogi primeri zoonoz ostanejo verjetno neprijavljeni oziroma neprepoznani. Bolezenska slika le -teh je namreč podobna drugim, bolj pogostim nalezljivim boleznim, zato tudi povzročitelji ostanejo neidentificirani. Boljše odkrivanje in obvladovanje zoonoz vsekakor omogoča državni monitoring zoonoz ter raziskave.
Med pomembnejše zoonoze uvrščamo povzročitelje črevesnih nalezljivih bolezni.
V letu 2015 je bilo prijavljenih 29.160 primerov črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kar je za 40 % več kot v letu 2014 in 30 % več od petletnega povprečja. Največji delež prijavljenih ČNB, 66 %, tako kot običajno predstavljajo ČNB neznane etiologije. Med opredeljenimi povzročitelji ČNB je bilo največ norovirusnih in rotavirusnih okužb. Najvišje incidenčne stopnje ČNB so bile v murskosoboški, novogoriški in kranjski regiji. ČNB prijavljamo v skladu z Mednarodno klasifikacijo b olezni (MKB-10):
A00-A09, B15, B17.2 in po povzročiteljih.
Vrstni red najpogostejših ČNB v letu 2015 je v primerjavi z letom 2014 enak. Na prvem mestu so gastroenterokolitisi neznane etiologije, norovirusne in rotavirusne okužbe, sledijo gastroenterokolitisi, ki jih povzročajo: kampilobaktri, Clostridium difficile, salmonele, adenovirusi, E.coli.
V primerjavi z letom 2014 se je najbolj povečalo število prijav okužb z norovirusi (za 76%), s Clostridium difficile (za 37%) ter šigelami, katerih prijave so se skoraj podvojile. Za 31% se je povečalo tudi število prijav gastroenterokolitisov neznane etiologije, za 10% so se povečale prijave kampilobaktra. V nasprotju s tem so se prijave salmonel zmanjšale (za 42 %).
Največje število prijav črevesnih nalezljivih bolezni smo prejeli v mesecu januarju, novembru in decembru. Med starostnimi skupinami je bilo največ prijav v starosti od 1 do 4 let ter od 5 do 14 let, med odraslimi v starosti od 25 do 34 let ter od 35 do 44 let.
Tabela 7 Najpogosteje prijavljene črevesne nalezljive bolezni (ČNB), Slovenija, 2011 – 2015
VSE ČNB* (A00-A09 ter B15 in B17.2) OPREDELJENE SKUPINE ČNB**
ČNB NEZNANE ETIOLOGIJE *** DELEŽ ČNB Z NEZNANO ETIOLOGIJO
(A02) (A08.0) (A04.5) (A08.2) A04.1 - A04.4) (A07) (A04.6) (A03) (B15) (B17.2) (A04.7) (A08.1) (A04.8, A05.8, A08.3, A08.5)
**OPREDELJENE SKUPINE ČNB: salmoneloze (A02), rotavirusne okužbe (A08.0), kampilobakterioze (A04.5), adenoviroze (A08.2), okužbe z E. coli (A04.0 - A04.4), parazitoze (A07), okužbe z Yersinio enterocolitico (A04.6), šigeloze (A03), hepatitis A (B15), hepatitis E (B17.2), okužbe s Cl. difficile (A04.7), noroviroze (A08.1), druge opredeljene ČNB (A04.8,A05.8, A08.3, A08.5)
***ČNB NEZNANE ETIOLOGIJE (A09, A04.9, A05.9, A08.4)
*Opomba – Program monitoringa zoonoz zajema podatke o povzročiteljih zoonoz v vseh fazah živilske verige, opis preventivnih ukrepov ter sistema obveščanja v primeru pojava bolezni oz. ugotovitvi povzročitelja. V sklopu Programa zoonoz se izvajajo tudi preiskave za ugotavljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom.
Programi so dostopni na spletni strani Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, v nadaljevanju UVHVVR:
http://www.vurs.gov.si/si/za_prebivalce_in_pravne_osebe/varna_hrana_krma_in_zdravila/zoonoze/.
Hospitaliziranih je bilo 13 % vseh prijavljenih primerov s ČNB. Največ hospitaliziranih je bilo zaradi rotavirusnih okužb (25 %), kampilobaktrskih (15 %) in norovirusnih okužb (12 %).
Dejanska incidenca ČNB ni znana. Verjetno je višja kot incidenca, izračunana na osnovi prijav. Prijave ČNB zajemajo samo del okužene in zbolele populacije, ki poišče zdravniško pomoč. Kolikšen je faktor, s katerim bi morali pomnožiti prejete prijave ČNB, da bi dobili dejansko število zbolelih, torej tistih, ki poiščejo zdravniško pomoč in tistih, ki se sami zdravijo v Sloveniji, ni znano. Po predvidevanjih CDC v Atlanti je faktor vsaj 5, verjetno je bistveno višji; odvisno od povzročiteljev ČNB, demografskih značilnosti ter zdravstvenega stanja prebivalstva in drugih dejavnikov.
Tabela 8 Hospitalizirani zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2015
Salmoneloze (A02); tifus in paratifus (A01) 185 9,0
Adenoviroze (A08.2) 90 4,4
DRUGE OPREDELJENE ČNB(A04.8,A05.8,A08.3,
A08.5) 69 3,3
Akutni hepatitis A
Število prijavljenih primerov oziroma letna incidenca hepatitisa A se v Sloveniji v zadnjih letih znižuje.
Od leta 1997, ko smo zabeležili 99 prijav, oziroma incidenco 4,9/100.000 prebivalcev, se število prijav iz leta v leto zmanjšuje. Izjema je bilo leto 2013, ko smo zabeležili 23 prijav, ki je bilo glede na število enako kot leta 2002. Povprečna starost zbolelih v letu 2013 je znašala 36,8 let, največ bolnikov je bilo v starostni skupini od 8 do 16 let. Primeri so bili iz različnih regij. Povečano število prijav bi bilo lahko posledica izbruha v nekaterih evropskih državah* kar pa z epidemiološko preiskavo niso uspeli potrditi.
V letu 2015 smo prejeli 5 prijav hepatitisa A, incidenca je znašala 0,2/100.000 prebiv alcev. Zbolele so štiri ženske in moški. Trije zboleli so bili iz ljubljanske regije, po en primer iz Nove Gorice in Novega Mesta. Trije zboleli so se okužili v tujini: na Slovaškem, Hrvaškem, med potovanjem po večih državah.
Za dve osebi način okužbe ostaja neznan.
*ECDC: na osnovi podatkov iz baze ECDC Tessy v obdobju od leta 2006 do 2013 je ECDC razdelil 30 držav glede na incidenco hepatitisa A na države z zelo nizko (14 držav z incidenco nižjo od 2/100 000 prebivalcev), nizko (12 držav z incidenco od 2 do 19/100 000 prebivalcev) in vmesno incidenco (4 države z incidenco do 20 do 199 / 100 000 prebivalcev).
Nadalje je ECDC leta 2013 poročal o treh izbruhih hepatitisa A v 11 državah EU. Epidemiološke, mikrobiološke in okoljske analize so pokazale, da se je okužba verjetno širila z uživanjem svežega in zamrznjenega jagodičevja iz skupnega izvora v državah EU/EEA. Izvora okužbe kljub skupnim prizadevanjem Agencije za varno hrano, EFSE, ECDC, držav članic in Evropske komisije niso uspeli odkriti.
V letu 2014 je bila najvišja zabeležena incidenca hepatitisa A v Romuniji. Znašala je 33,3/100 000 prebivalcev ali 6646 prijav. Sledile so Madžarska z incidenco 15,6 /100 000 oziroma 1548 prijavami, Francija z incidenco 1,42/ 100000 prebivalcev oziroma 933 prijava mi itd.