ECDC: Po podatkih ECDC je znašala incidenčna stopnja šigeloze v letu 2012 1,6 /100.000 prebivalcev.
Najpogosteje se pojavlja pri otrocih, mlajših od 5 let. Velik del okužb je vnešenih iz držav izven EU.
Tifus
V letu 2015 smo prejeli prijavo vnešenega tifusa. Bolnica je v času inkubacije potovala po Kambodži.
Tabela 26 Prijavljeni primeri tifusa ter države, kjer so se potniki okužili, Slovenija, 2011 – 2015
Število zbolelih Država, kjer so se potniki okužili
2011 0 /
Tabela 27 Prijavljeni primeri toksoplazmoze po starosti, Slovenija, 2015
STAROSTNE SKUPINE 0 - 4 5 - 14 15 - 24 25 - 34 35 - 44 45 - 54 55 - 64 65+ SKUPAJ
V letu 2014 smo prejeli štiri prijave.
Trihineloza
Je redka črevesna parazitarna bolezen. Leta 2015 in 2014 nismo prejeli nobene prijave.
V letu 2013 smo prejeli prijavo iz koprske regije, leta 2012 pa prijavo pri 42 -letnem mesarju. Po eno prijavo smo prejeli tudi v letih 2008, 2009 in 2011.
ECDC: trihineloza je redka bolezen tudi v državah EU. V letu 2014 so poročali o 319 potrjenih primerih in incidenci 0,07/100 00 prebivalcev. V primerjavi z letom 2013 je le -ta porasla za 40%. Infestacija s trihinelo se najbolj pogosto pojavlja v Romuniji, Bolgariji. V letu 2014, največ v januarju, so zabeležili več manjših izbruhov ter dva smrtna primera.
Tularemija
Leta 2015 nismo prejeli prijave tularemije.
Leta 2014 smo zabeležili primer tularemije v Prekmurju. Zbolel je 32-letni moški, način okužbe ni znan.
V letu 2013 je v Sloveniji za tularemijo zbolel 49-letni moški iz gorenjske zdravstvene regije. Teden dni pred boleznijo je imel klopa. Zbolela je tudi 61-letna ženska iz iste regije, pri kateri načina okužbe niso mogli ugotoviti.
V letu 2012 smo zabeležili 4 primere ulceroglandularne tularemije. Zbolela sta dva moška in dve ženski.
Eden se je verjetno okužil zaradi vboda klopa, med delom na kmetiji. Ostali trije klopa niso opazili; dva sta se verjetno okužila med opravili v gozdu.
Zadnji primer je bil prijavljen v letu 2009, v letu 2008 pa dva primera tularemije (ulceroglandularna in nespecifična oblika).
Tabela 28 Prijavljeni primeri in prijavna incidenčna stopnja tularemije po regijah, Slovenija, 2006 – 2015
CE KP KR LJ MB MS SKUPAJ Št.prijav/100.000
ECDC: v letu 2014 so v državah EU zabeležili 480 prijav potrjene tularemije. Incidenca je znašala 0,1/100 000 prebivalcev in je za 43% višja kot v letu 2013. Najvišja je bila incidenca na Švedskem, kjer je znašala 1,56/100 000 prebivalcev. Smrtnih primerov ni bilo.
Vročica Q
V letu 2015 smo prejeli eno prijavo vročice Q. Zbolela je 76-letna ženska iz ljubljanske regije. Bolnica živi in dela na kmetiji, ukvarja se z ovčerejo.
V letu 2014 smo zabeležili tri primere vročice Q.
Za 33-letnega bolnika iz Primorske izvor okužbe ni bil ugotovljen. Okužil se je tudi 56 -letni moški iz ljubljanske regije, ki živi v bližini kmetije, kjer gojijo ovce in koze ter 25-letna ženska iz Gorenjske, kjer imajo doma kmetijo in gojijo govedo, na sosedovi kmetiji pa ovce.
ECDC: v letu 2014 je bilo v državah EU prijavljenih skupno 777 potrjenih primerov vročice Q pri ljudeh, incidenca je znašala 0,18 /100.000 prebivalcev. Najvišja incidenca je bila že drugo leto zaporedoma na Madžarskem (0,60 primerov /100.000 prebivalcev), kjer so zabeležili tudi smrtni primer. V obdobju od leta 2008-2014 je sicer pogostnost okužb v državah EU upadala.
Vneseni primeri povzročiteljev črevesnih okužb povzročenih s salmonelo, kampilobaktrom, šigelo in E.coli v letu 2015
Od januarja do decembra 2015 smo prejeli 434 anket, ki so jih prostovoljno izpolnili bolniki iz cele Slovenije z akutnim gastroenterokolitisom, povzročenim s salmonelo, kampilobaktrom, šigelo ali z E.
coli. Zanimalo nas je, koliko bolnikov se je morda okužilo med potovanjem v tujini. Rezultati kratke ankete so podani v razpredelnici.
Največ bolnikov se je domnevno okužilo na Hrvaškem, kamor slovenski državljani tudi najpogosteje potujejo (Tabela 29).
Tabela 29 Prijavljeni primeri okužb s salmonelo, kampilobaktrom, šigelo, E. coli pri potnikih iz tujine, po državah, v letu 2015
POVZROČITELJ Število zbolelih potnikov, pri katerih bi bila okužba
lahko vnesena iz tujine Najpogostejši možni kraji okužbe
SALMONELA 16
2.4. Bolezni, ki jih prenašajo členonožci in hemoragične mrzlice
Klopni meningoencefalitis, lymska borelioza, denga, malarija, okužba z virusom Zahodnega Nila, hemoragična mrzlica z renalnim sindromom
Maja SOČAN, Mateja BLAŠKO MARKIČ, Marta GRGIČ VITEK
V skupino prijavljivih bolezni, ki jih prenašajo členonožci, uvrščamo klopni meningoencefalitis, Lymsko boreliozo, malarijo in dengo. V poglavje smo dodali še hemoragično mrzlico z renalnim sindromom, ki je edina hemoragična mrzlica, ki se pojavlja v Sloveniji.
Med boleznimi, katerih povzročitelje prenašajo klopi, se v Sloveniji najpogosteje pojavljata Lymska borelioza in klopni meningoencefalitis.
Klopni meningoencefalitis (KME)
V Evropi je znanih veliko naravnih žarišč klopnega meningoencefalitisa (KME), posebej v osrednji in vzhodni Evropi, Skandinaviji in baltskih državah. Stopnja obolevanja je v posameznih žariščih Evrope zelo različna. Slovenija spada med države z najvišjo obolevnostjo za KME. V Sloveniji je endemično območje klopnega meningoencefalitisa zemljepisno omejeno in se v zadnjih letih ni bistv eno spremenilo.
V letu 2015 je bilo prijavljenih 62 primerov klopnega meningoencefalitisa (3/100.000 prebivalcev), kar je najnižje število prijav v zadnjih 30 letih in veliko nižje od povprečja za predhodnih 20 let (okrog 250 prijav letno). V letu 2015 nismo zabeležili smrti, ki bi bila posledica KME pri bolniku ( Tabela 30).
Tabela 30 Prijavljeni primeri, prijavne incidenčne stopnje in umrli zaradi klopnega meningoencefalitisa (KME), Slovenija, 2011 – 2015
Tabela 31 Prijavljeni primeri in prijavne incidenčne stopnje klopnega meningoencefalitisa (KME) po regijah, Slovenija, 2014 – 2015
Večina prijavljenih zbolelih (86 % med bolniki z znanimi podatki) je bila hospitalizirana.
REGIJA
2014 2015
ŠT. PRIJAV ŠT.PRIMEROV/100.000 ŠT. PRIJAV ŠT.PRIMEROV/100.000
CELJE 15 5,0 8 2,7
Struktura zbolelih po spolu ostaja iz leta v leto skoraj nespremenjena, med zbolelimi je vedno nekaj več moških kot žensk. V letu 2015 je bilo med prijavljenimi primeri 36 (58 %) moških in 26 (42 %) žensk.
Tveganju okužbe so izpostavljeni ljudje vseh starostnih skupin, v zadnjih letih so visoke predvsem starostno specifične incidenčne stopnje pri starejših. Tako je bila tudi v letu 2015 največja starostno specifična incidenčna stopnja v starostni skupini 55 do 64 let (4,8/100.000), sledila je starostna skupina 65 do 74 let (4,0/100.000). Skoraj četrtina prijavljenih zbolelih (14) je bila iz starostne skupine 55 -64 let. Zbolel je en otrok mlajši od pet let in 4 otroci v starosti od 5 do 14 let. Slika 64 prikazuje prijavne incidenčne stopnje KME po starosti in spolu.
Slika 64 Prijavne incidenčne stopnje klopnega meningoencefalitisa (KME) po spolu in starostnih skupinah,