Absolutno povpraševanje po visokošolskem izobraževanju

Temeljna teza in tretja hipoteza doktorske disertacije se nanašata na absolutno povpraševanje po visokošolskem izobraževanju, to je na vhodni tok visokošolskega izobraževanja in na spreminjanje njegove strukture. Velikost tega absolutnega povpraševanja je rezultat tako velikosti stopnje kakor tudi velikosti osnove povpraševanja po visokošolskem izobraževanju v posameznem letu. Z opisno analizo absolutnega povpraševanja po visokošolskem izobraževanju v poglavju 2.3 sem pridobil najosnovnejše informacije o njegovi dinamiki in strukturi.

Absolutno povpraševanje po visokošolskem izobraževanju, ki sem ga najprej meril s številom visokošolskih študentov, se je od druge svetovne vojne pa do leta 1980/81 počasi, od leta 1980/81 dalje pa vedno hitreje povečevalo. V zadnjih šestih opazovanih letih se je absolutno povpraševanje po visokošolskem izobraževanju začelo umirjati. V letu 2006/07 je število vpisanih na dodiplomski visokošolski študij celo upadlo (izključno zaradi padca števila študentov izrednega študija), in sicer tako močno, da je ta upad prevladal nad porastom vpisa na podiplomski študij. Relativna stopnja povpraševanja prebivalcev starih od 19 do 23 let po dodiplomskem visokošolskem izobraževanju je sicer strmo naraščala v celotnem opazovanem obdobju od leta 1980/81 do leta 2006/07, očitno pa to ni bilo dovolj za ohranitev rasti tudi absolutnega povpraševanja.

Odstotek, ki ga predstavlja število dodiplomskih študentov med vsemi študenti, se je zmanjševal iz 95 % na 90 %.

Glede na način visokošolskega dodiplomskega izobraževanja je prevladoval redni študij. Odstotek študentov izrednega študija se je od leta 1980/81 do leta 2006/07 ob manjših nihanjih zmanjševal od 33 % na približno 15 % vseh študentov. Absolutno povečevanje števila dodiplomskih visokošolskih študentov v obdobju od leta 1990/91 pa do leta 2005/06 je predvsem posledica povečevanja števila študentov rednega študija, nekoliko manj pa tudi povečevanja števila študentov izrednega študija. Število študentov izrednega študija se je od leta 1990/91 do 2001/02 sicer povečevalo, v letih po 2002/03 pa se je začelo zmanjševati. To pa tudi pomeni, da je študentov izrednega študija med vsemi visokošolskimi dodiplomskimi študenti relativno vse manj in manj.

Največ prvih vpisov na dodiplomski študij ne glede na način študija je pri starosti 19 let. Študenti rednega študija so tako na dodiplomski kot tudi na podiplomski ravni v povprečju mlajši od študentov izrednega študija in manj razpršeni po starosti. Kljub temu pa se na podiplomski študij ne glede na način študija največ prebivalcev vpiše v

starosti 26 let. Na rednem in izrednem dodiplomskem študiju se od leta 2000/01 do 2006/07 zmanjšuje odstotek mlajših udeležencev in povečuje odstotek starejših udeležencev, kar je skladno s posledicami, ki izhajajo iz staranja slovenskega prebivalstva.

Od leta 1945/46 pa do 1970/71 je bila glede na vrsto visokošolskega zavoda (fakulteta, visoka šola, umetniška akademija) večina visokošolskih dodiplomskih študentov vpisanih na fakultete. Od leta 1970/71 pa do leta 1990/91 je bilo na fakultete vpisanih od 60 do 90 % vseh visokošolskih dodiplomskih študentov, ena četrtina pa na visoke šole in umetniške akademije. Od leta 1990/91 naprej je okoli 90 % vseh dodiplomskih visokošolskih študentov vpisanih spet na fakultete.

Vse od leta 1945/46 dalje je mogoče opaziti relativno povečevanje povpraševanja žensk in relativno zmanjševanje povpraševanja moških po visokošolskem izobraževanju tako na dodiplomski kot tudi na podiplomski ravni. Odstotek žensk med vsemi dodiplomskimi študenti je takoj po drugi svetovni vojni znašal 32 %, leta 2006/07 pa je znašal že skoraj 60 %. Leta 1979/80 je bilo na visokošolskem dodiplomskem študiju vpisanih že več žensk kot moških. Podobno tudi na podiplomskem študiju odstotek žensk na račun odstotka moških narašča. Posledično je trg dela relativno vedno bolj zasičen z ženskimi v primerjavi z moškimi diplomanti.

Opazen je trend naraščanja števila dodiplomskih in podiplomskih odraslih študentov. Od leta 2004/05 do 2006/07 se je povečalo tako število rednih, kot tudi število izrednih podiplomskih študentov, ki so stari 40 let ali več. Okoli 90 % jih študira izredno.

Na strani izhodnega toka kapitala visokošolskega izobraževanja, to je visokošolskih diplomantov, lahko opazim, da se do zadnjega opazovanega leta 2006/07 še vedno povečuje tako število diplomantov dodiplomskega kot tudi število diplomantov podiplomskega študija, čeprav se slednje povečuje bolj strmo. Od leta 1980/81 pa do leta 2006/07 je bilo približno med 20 % in 30 % vseh diplomantov podiplomskega študija diplomantov doktorskega študija. V času se to relativno število malenkost zmanjšuje predvsem na račun strmega naraščanja absolutnega števila študentov magistrskega študija (vir: lastne obdelave na podlagi podatkov pridobljenih od SI-Stat, SURS in Rezultati raziskovanj, Izobraževanje, Diplomanti in pedagoško osebje na višjih strokovnih šolah in visokošolskih zavodih, 2002). Delež diplomiranih žensk pa je v celotnem opazovanem obdobju od leta 1992/93 do leta 2006/07 naraščal in prevladoval nad deležem diplomiranih moških.

Hipoteze 3 ne morem zavrniti in lahko sprejmem sklep, da so (za povečevanje absolutnega povpraševanja po visokošolskem izobraževanju) večinoma neugodni dejavniki osnove povpraševanja prevladali nad (za povečevanje absolutnega povpraševanja po visokošolskem izobraževanju) večinoma ugodnimi dejavniki relativne stopnje povpraševanja po visokošolskem izobraževanju. Posledično so se od leta 2000/01 dalje že začele zmanjševati stopnje rasti absolutnega povpraševanje po visokošolskem izobraževanju v Sloveniji. V zadnjem opazovanem letu je ta stopnja na dodiplomskem visokošolskem študiju postala celo negativna, tako da se je začelo zmanjševati tudi povpraševanje na nacionalni ravni v absolutnem smislu (tudi ne glede na raven visokošolskega izobraževanja), kljub naraščajoči relativni stopnji povpraševanja v dodiplomskem visokošolskem izobraževanju.

Na podlagi rezultatov regresijskih modelov za dejavnike osnove in dejavnike stopnje povpraševanja po visokošolskem dodiplomskem izobraževanju oseb, starih od 19 do 23 let, ocenjujem, da se bo število oseb, starih od 19 do 23 let, vključenih v

dodiplomsko visokošolsko izobraževanje v letih od 2009 do 2013 zmanjševalo. Ob predpostavki, da se gibanje obravnavanih dejavnikov osnove in relativne stopnje povpraševanja ne bi bistveno spremenilo, bi bilo v Sloveniji leta 2013 le še 49.843 dodiplomskih visokošolskih študentov, starih od 19 do 23 let, in leta 2018 samo še 48.382 dodiplomskih visokošolskih študentov, starih od 19 do 23 let. Trend zmanjševanja absolutnega povpraševanja po visokošolskem izobraževanju pa pričakujem tudi po letu 2018.

S tem potrjujem temeljno tezo, ki pravi, da vedno večja relativna stopnja povpraševanja po visokošolskem izobraževanju na dolgi rok ne bo zagotavljala tudi povečevanja dejanskega absolutnega povpraševanja, ki je za visokošolske zavode, trg dela in gospodarski razvoj še kako pomembno. Upadanje absolutnega povpraševanja po visokošolskem izobraževanju je torej rezultat prevlade upadanja osnove nad naraščanjem relativne stopnje povpraševanja po visokošolskem izobraževanju. V ozadju tega pa je prevlada neugodnih dejavnikov osnove nad neugodnimi dejavniki stopnje povpraševanja po visokošolskem izobraževanju. Nadaljevanje upadanja absolutnega povpraševanja po visokošolskem izobraževanju lahko pričakujem tudi v prihodnjem srednjeročnem obdobju.

Ne samo, da se absolutno povpraševanje po visokošolskem izobraževanju zmanjšuje, spreminja se tudi njegova struktura, kar potrjuje temeljno tezo.

Če povzamem ugotovitve vseh treh izvedenih analiz dejavnikov povpraševanja po visokošolskem izobraževanju, lahko ugotovim, da se dejavniki osnove in dejavniki relativne stopnje povpraševanja po visokošolskem izobraževanju prepletajo (tabela 6.2).

Nekateri izmed njih hkrati delujejo na osnovo in relativno stopnjo povpraševanja po visokošolskem izobraževanju oziroma verjetnost vključitve posameznika v visokošolsko izobraževanje. Če se omejim samo na dejavnike, ki predstavljajo rezultate posameznih treh modelov, lahko ugotovim, da na eni strani boljši materialni pogoji gospodinjstev povečujejo relativno stopnjo povpraševanja po visokošolskem izobraževanju, po drugi pa se materialni pogoji poslabšujejo iz vidika možnosti zagotavljanja pogojev za ustvarjanje družine. Kupna moč plače, izražena s številom kvadratnih metrov stanovanjske površine, se je namreč večinoma zmanjševala. Število oseb v gospodinjstvu nad številom štiri zmanjšuje verjetnost vključitve posameznika iz takšnega gospodinjstva v visokošolsko izobraževanje, po drugi strani pa vem, da majhno število oseb v gospodinjstvu navadno pomeni tudi majhno število otrok, kar na dolgi rok zmanjšuje osnovo povpraševanja po visokošolskem izobraževanju. Difuzija vrednot, ki so vedno bolj naklonjene podaljševanju izobraževanja in profesionalni karieri po eni strani povečuje relativno stopnjo udeležbe v visokošolskem izobraževanju, po drugi pa zaradi negativnega vpliva na zgodnje ustvarjanje družine na daljši rok zmanjšujejo osnovno povpraševanja po visokošolskem izobraževanju.

Upadanje smrtnosti dojenčkov po eni strani odraža boljši življenjski standard, kar povečuje relativno stopnjo udeležbe v visokošolskem izobraževanju. Po drugi strani pa je upadanje smrtnosti dojenčkov (empirično preverjeno na podlagi moje in tudi drugih raziskav) povezano z zmanjševanjem rodnosti, kar na dolgi rok negativno vpliva na osnovo povpraševanja po visokošolskem izobraževanju. Ostali dejavniki povpraševanja po visokošolskem izobraževanju imajo enoznačen vpliv na povpraševanje po visokošolskem izobraževanju, ali povedano drugače, enako smer vpliva na osnovo in na stopnjo povpraševanja. V zvezi z omenjenimi dejavniki, ki imajo dvorezen učinek na končno absolutno povpraševanje prek različnega vpliva na osnovo in relativno stopnjo povpraševanja, se postavlja zanimivo vprašanje, pri kateri ravni za vrednost teh

dejavnikov bi se lahko vzpostavilo optimalno (na primer največje možno) absolutno povpraševanje po visokošolskem izobraževanju.

Iz slike 6.1 je očitno, da maksimalno absolutno povpraševanje oseb starih od 19 do 23 let po visokošolskem dodiplomskem izobraževanju ni pri največji relativni stopnji povpraševanja oseb, starih od 19 do 23 let, po visokošolskem izobraževanju. Očitno obstaja povezanost med relativno stopnjo in absolutnim povpraševanjem. V prvem delu krivulje z rastjo relativne stopnje povpraševanja narašča tudi absolutno povpraševanje, vendar se to ne nadaljuje v nedogled. Po določeni točki ob nadaljnjem povečevanju relativne stopnje povpraševanja začne absolutno povpraševanje upadati. Zelo podoben odnos med stopnjo in zmnožkom med stopnjo ter osnovo, sicer v drugačnem vsebinskem kontekstu, opisuje na primer tudi Lafferjeva krivulja, ki ima podobno obliko, kot krivulja na sliki 6.1 (Laffer 2004). Ob naraščanju davčne stopnje davčni prihodki (zmnožek med davčno stopnjo in osnovo) najprej narašča, nato pa po določeni točki začne upadati. V ozadju tega upadanja je upadanje davčne osnove. Podobno logiko je mogoče ugotoviti v primeru stopnje in absolutnega povpraševanja po visokošolskem izobraževanju. Absolutno povpraševanje po visokošolskem izobraževanju začne po določeni točki upadati, kljub nadaljnjemu povečevanju relativne stopnje povpraševanja po visokošolskem izobraževanju.

Slika 6.1 Krivulja povezanosti relativne stopnje in absolutnega povpraševanja po visokošolskem izobraževanju, Slovenija, obdobje 1980–2014

0 10.000 20.000 30.000 40.000 50.000 60.000

0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0

Relativna stopnja povpraševanja (%) Absolutno povpraševanje (število študentov)

Vir: lastni izračuni na podlagi podatkov, pridobljenih od SURS in APG.

Razlog za to upadanje je v dovolj močnem upadanju osnove povpraševanja oziroma števila oseb starih od 19 do 23 let v kontekstu regresijske analize. To upadanje števila oseb, starih od 19 do 23 let, pa je deloma tudi posledica delovanja dejavnikov, ki po eni strani povečujejo relativno stopnjo povpraševanja po visokošolskem izobraževanju, po drugi pa na dolgi rok zmanjšujejo osnovo tega povpraševanja (število oseb, starih od 19 do 23 let). Pri tem je seveda treba upoštevati, da se negativne posledice manjšega števila živorojenih na osnovo (na število oseb, starih od 19 do 23 let) pokažejo s časovnim zamikom, dolgim od 19 do 23 let. Takšni dvorezni dejavniki so predvsem vrednote, ki pospešujejo visokošolsko izobraževanje in zavirajo zgodnje ustvarjanje družine ter naraščajoči oportunitetni stroški vzgoje otrok, ki gredo z roko v roki z večjo izobraženostjo in delovno aktivnostjo žensk in prebivalstva nasploh. Optimalna relativna stopnja povpraševanja po visokošolskem izobraževanju torej ni maksimalna

možna relativna stopnja, temveč je to tista relativna stopnja, ki na dolgi rok zagotavlja največje možno absolutno povpraševanja po visokošolskem izobraževanju.