RAZISKOVALNA METODA TER POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

metodo. Pri projektu bodo sodelovali otroci vrtca Ciciban – enote Lenka, stari med 3 in 4 leta. Za evalvacijo dejavnosti bom uporabila dnevne evalvacijske zapise, opazovanje ter samorefleksijo.

18 7. PROJEKT

7.1. NAČRT PROJEKTA – RAZISKOVANJE PROBLEMOV ZAPRTEGA TIPA CILJI PROJEKTA »DRUŽINA«

- Otroci se skozi celoten projekt naučijo dejstva o družini.

- Otroci preko dejavnosti razvijajo sposobnosti za samostojno raziskovanje in reševanje.

- Otroci preko dejavnosti razvijajo zmožnosti zbiranja in dokumentiranja novih informacij.

- Otroci preko dejavnosti razvijajo radovednost in ustvarjalnost.

- Otroci so aktivni in samostojni pri odkrivanju novega znanja.

OPREDELITEV PROBLEMA

S projektom »Družina« želimo raziskati, kaj je družina, kakšen pomen ima, kdo jo sestavlja, kakšna je vloga družinskih članov ter kaj vse počnejo skupaj. Otrokom želim pokazati, da se družine med sabo razlikujejo, vse pa veže ljubezen. Otrokom dodam v knjižni kotiček novo slikanico Matevž dobi sestrico.

IZRAŽANJE DOMNEV

Otroci podajo svoje domneve, izkušnje in znanje na temo, o kateri govori slikanica. Njihove odgovore zapišem na večji list papirja. Nato nariše vsak svojo družino ter svojo risbo tudi predstavi drugim. Njihove komentarje zapišem na drugo stran lista, da jih bomo na koncu lahko primerjali z novimi ugotovitvami in zaključkom, kaj smo se novega naučili.

ISKANJE IN UREJANJE INFORMACIJ

Otroke vprašam, kje bi lahko dobili odgovore na naša vprašanja, in jih spodbudim, da razmislijo o več načinih, kako priti do odgovorov. Predloge zapišem, da lahko na podlagi teh skupaj načrtujemo različne dejavnosti.

ODGOVORI NA VPRAŠANJA

Novo znanje, vse informacije in odgovore urejamo sproti, jih pregledujemo in ugotavljamo, kakšni so ti odgovori. Ob pregledu novih spoznanj se lahko, če so otroci močno motivirani, pojavijo še mnoga vprašanja, na katere lahko iščemo odgovore. Preverimo tudi prve domneve

19

otrok, ki jih lahko potrdimo ali ovržemo. Pravilne domneve in rešitve združimo in strnemo, da pridemo do bistvene rešitve.

UPORABA NOVIH SPOZNANJ

Z otroki naredimo zaključek projekta, povzamemo novo znanje in ugotovitve ter se pogovorimo, kako jih lahko uporabimo v vsakdanjem življenju, ter kaj nam je to novo znanje prineslo za življenje.

7.2. IZVEDBA PROJEKTA

7.2.1. MOTIVACIJSKA DEJAVNOST CILJ:

- Otroke spodbuditi k razmišljanju in jih motivirati.

V knjižni kotiček sem otrokom prinesla slikanico Matevž dobi sestrico, njena avtorica je Aline de Pétigny. Deklica, ki je opazila, da sem jo odložila v kotiček, se je takoj odločila, da jo bo pregledala. Vprašala me je, ali jo lahko kasneje skupaj preberemo. Sedli smo v krog in otrokom sem pokazala naslovnico knjige. Nekateri so jo poznali, drugi ne. Prebrala sem zgodbo in se z otroki pogovorila o njeni temi. Odgovori otrok so bili različni, pa vendar so imeli skupno točko. Nekateri so rekli, da govori o novem dojenčku, o zajčku, o mamici in očku, o noseči mamici, o družini, o veliki družini in podobno. Neka deklica je omenila, da govori tudi o babici, potem pa se je deček spomnil še na dedka, ki v slikanici sicer ni omenjen.

7.2.2. OPREDELITEV PROBLEMA IN IZRAŽANJE DOMNEV OTROK CILJI:

- Otroci sodelujejo pri oblikovanju in sprejemanju raziskovalnih vprašanj in odločitev.

- Otroci dajejo predloge, kje in na kakšen način bi lahko prišli do naših informacij.

Z otroki smo sedli v krog in se pogovarjali o družini. Vprašala sem jih, kdo jih je danes pripeljal v vrtec. S pomočjo majhne žogice, ki smo si jo podajali, je vsak prišel na vrsto, da je lahko povedal, kdo ga je pripeljal v vrtec, hkrati pa se je tudi predstavil, saj se še nismo dobro poznali. Ugotovili smo, da nekateri še ne znajo poimenovati vseh družinskih članov ter da ne ločijo razlik med spoloma, zato smo si skupaj postavili naše prvo raziskovalno vprašanje, kaj

20

je družina. Na podlagi tega smo se pogovarjali naprej, kje živijo družine in kaj počnejo v prostem času. Otroci so govorili iz svojih izkušenj, videlo pa se je, da ne ločijo mesta od vasi in hiše od bloka. Na podlagi vseh domnev otrok in njihovih izkušenj smo si postavili raziskovalna vprašanja:

- Kdo sestavlja družino?

- Kaj počne družina?

- Kje živi družina?

- Podobnosti in razlike med družinami?

Nato smo skupaj naredili načrt, kako bomo prišli do odgovorov na vprašanja, ki smo si jih zadali. Otroci so predlagali, da v kotiček prinesemo še več knjig, ki govorijo o družini, zato smo se odločili, da ob obisku knjižnice poiščemo knjige na raziskovano temo in jih prinesemo v kotiček. Deklica je predlagala, da pogledamo še po medmrežju. Odločili smo se, da bodo doma vprašali, kdo vse sestavlja njihovo družino in mogoče prinesli fotografije svoje družine ali pa jo bodo narisali sami. Deklica je predlagala, da bi lahko v igralnico prinesli vozičke in dojenčke ter se z njimi prosto igrali ter se naučili, kako poskrbeti za dojenčke. Deček v skupini je ravno to noč dobil bratca, bil je zelo vesel in navdušen, da je lahko z nami delil svoja čustva in občutke ob prihodu novega člana. Prišle so tudi ideje o pesmicah za starše in o ustvarjanju izdelkov za starše. Vprašala sem jih, kako bi ugotovili, kje živijo družine in kako bi ločili hišo od bloka. Dogovorili smo se, da si bomo vzeli čas za sprehod in si stavbe ogledali ter jih primerjali. Vprašala sem jih tudi, ali mogoče vedo, kateri praznik je v mesecu marcu, ki je povezan z družino oz. z mamo. Odgovora niso vedeli, zato sem jim malo pomagala in jih spomnila na materinski dan in dan žena. Vprašala sem jih, kaj bi lahko ob prazniku pripravili in dobili so ideje za nastop, pesmice, darila in podobno. Dogovorili smo se, da bomo vse ideje povezali v smiselni načrt in jih poskusili v čim večji meri izpeljati.

Za konec pa sem pripravila različne materiale za ustvarjanje lutk.

EVALVACIJA OPREDELITVE PROBLEMA IN IZRAŽANJA DOMNEV:

Otroke je slikanica, ki sem jo prinesla, zelo motivirala. Vzgojiteljica, ki je sedela zraven, je rekla, da je bilo dobro, da sem vprašanja postavljala že med branjem slikanice, saj sem tako otroke aktivirala za razmišljanje. Po prebrani zgodbi so imeli veliko komentarjev in pripovedi iz izkušenj glede svojih družin. Zelo zanimivo se mi je zdelo to, da je v slikanici omenjeno tudi rojstvo dojenčka, odziv otrok na to temo pa ni bil tako velik, kot sem mislila, da bo.

21

Povedali so, da morata biti mamica in očka, da nastane dojenček, da ga mamica rodi v bolnici.

Nato pa je tema pogovora nanesla na to, kako skrbimo za dojenčka, zato smo se dogovorili, da se bomo preizkusili v tem, kako za otroka poskrbimo. Ugotovila sem, da nekaj otrok ne zna poimenovati družinskih članov, kot so sestra, brat, babica in dedek ter da nihče ne loči mesta od vasi in hiše od bloka, razen dečka, ki je v skupini najstarejši. Vzgojiteljica je rekla, da je bila uporaba žoge pri pogovoru o tem, kdo jih je pripeljal v vrtec, super, saj so tako otroci ostali aktivni in motivirani ves čas, sledili so žogi ter kdaj bodo prišli na vrsto. Tudi sama sem ugotovila, da je bila žoga v pomoč, predvsem za to, ker se z otroki še nismo dobro poznali in so lahko svoja imena še enkrat ponovili. Skupaj smo načrtovali naša raziskovalna vprašanja in dejavnosti, s katerimi bomo prišli do odgovorov. Preko same izvedbe dejavnosti se bomo prilagajali ter dodajali nove možnosti raziskovanja. Na koncu našega projekta bomo primerjali domneve in predznanje otrok od današnjega dne pa do konca.

Lutke so otroci ta dan izdelali le v osnovi, zato smo se dogovorili, da jih bodo dokončali v prihodnjih dneh, nato pa bomo naredili majhno razstavo. Večina otrok je med ustvarjanjem rekla, da bodo izdelali mamico ali pa očka, le redko kdo je uporabil izraz brat, sestra, babica, dedek. Nekateri so rekli celo, da bodo naredili nekaj čisto drugega. Pustila sem jim, da so svobodno ustvarjali.

Po pogovoru z vzgojiteljico sem ugotovila, da bodo otroci morali najprej osvojiti poimenovanje družinskih članov, da bomo lahko projekt peljali v pravo smer.

22

Slika 1 : Branje slikanice Matevž dobi sestrico (lastni vir)

7.2.3. RAZISKOVANJE IN ZBIRANJE INFORMACIJ Kdo sestavlja našo družino?

POGOVOR O NAŠI DRUŽINI CILJ:

- Otroci se seznanijo z izrazi, ki jih uporabljamo za družinske člane in jih znajo uporabiti v vsakdanjem življenju.

Z otroki smo se dogovorili, da v vrtec prinesejo fotografije svoje družine. Precej otrok se je opravičilo, ker so fotografije pozabili, zato smo se dogovorili, da bomo na list zapisovali člane njihove družine. Sedli smo v krog in spet s pomočjo majhne žogice pripovedovali o družini.

Vsak je povedal, kdo vse sestavlja njihovo družino, jaz pa sem vse zapisovala na list papirja.

Nekaj otrok živi samo z enim staršem, nekaj otrok ima brata ali sestro, nekateri pa živijo celo z babico. Da so vsi otroci lahko videli, koliko družinskih članov imajo njihove družine, sem otrokom v vrtec prinesla natiskane sličice, na katerih so bili: mama, očka, brat in sestra. Tako so si lažje predstavljali, koliko je članov v družini.

23

Nato smo se pogovarjali o razširjeni družini. Najprej smo govorili o ljudeh, s katerimi živijo, nato pa sem jih vprašala, kdo vse je še njihova družina. Začeli so govoriti imena, nekateri so povedali, da je Maja mamina sestra in Boris mamin brat. S pomočjo slikanice Vse naše družine so se naučili izraze, kot so mama, oče, brat, sestra, babica, dedek ter teta in stric.

Vprašala sem jih, ali vedo, kako poimenujemo tetine in stričeve otroke. Neka deklica je dejala

»prijateljica«. Povedala sem jim, da otrokom pravimo sestrična ali pa bratranec, odvisno od spola. Nato je deček vprašal, kaj je spol. Povedala sem mu, da je spol identiteta človeka, kar pa pomeni, da predstavlja, kar vsak človek je. Povedala sem mu, da je njegov spol fant, prijateljičin pa deklica. Začeli so pogovor o tem, da so očki fantje, mamice pa dekleta.

Dogovorili smo se, da bomo družinske člane uredili glede na spol, saj si jih bodo tako lažje zapomnili.

7.2.4. UREJANJE DRUŽINSKIH ČLANOV GLEDE NA SPOL CILJI:

- Otroci ločijo moški in ženski spol in našteje nekaj razlik med njima.

- Otroci znajo našteti ožje družinske člane.

- Otroci urejajo glede na spol.

Ker sem otrokom že razdelila sličice, na katerih so bili družinski člani, jim jih je bilo veliko lažje urejati in razvrščati. Otroke sem prosila, naj dajo na kup vse deklice, mamice in na drug kup vse očke in bratce. Nato sem vzela še kup listkov, na katere sem zapisala tudi druge izraze – babica, dedek, teta, stric, sestrična, bratranec.

Skupaj z otroki smo pričeli z razvrščanjem. Vprašala sem jih, kam bi razvrstili dedka, otroci pa so to besedo položili na pravilen kup. Nato so otroci ponovili izraze, ki so se jih naučili.

Vprašala sem jih, kaj sodi na kup, kjer so fantje. Otroci so našteli družinske člane.

Nato sem jih vprašala, ali so si moški in ženske kaj podobni. Nekateri so pritrdili, nekateri so rekli ne. Prosila sem jih, naj naštejejo nekaj podobnosti. Rekli so, da imajo vsi usta, nos, ušesa in zobe. Deklica je dejala, da imajo punce dolge lase, fantje pa kratke, pa jo je deček popravil, da imajo lahko tudi fantje dolge lase in dekleta kratke. Nato je deček rekel, da imajo fantje

»luleke«, deklice pa »luliko«. Razložila sem jim, da se spol res loči po spolovilu, ki je največja razlika med spoloma. Rekli so tudi, da se deklice oblačijo v roza in fantje v modro,

24

da se deklice igrajo s punčkami in fantje s kockami, nato pa so ugotovili, da temu mogoče ni tako. Tudi deklice se lahko igrajo s kockami in oblačijo.

Naše sličice in izraze družinskih članov smo prilepili na plakat v dva stolpca glede na spol.

Plakat smo prilepili na steno.

Otroci so nato končali svoje lutke. Dodali so jim oblačila, lase, oči, usta in vse ostalo. Ko sem jih prvič vprašala, katere člane družine delajo, so vsi rekli samo mamo in očka, danes pa so bili odgovori drugačni. Neka deklica je rekla, da izdeluje mlajšo sestrico, druga je rekla, da bo naredila babico, ker jo ima zelo rada, en deček pa me je prosil, ali lahko naredi dve lutki, saj ima dva brata. Sedli smo v krog in vsak od njih je predstavil svojo lutko.

EVALVACIJA:

Z otroki smo utrdili nove naučene izraze. Vzgojiteljica je rekla, da je bila delitev na moški in ženski spol ustrezna za utrjevanje znanja otrok, hkrati pa je spodbudila tudi druga vprašanja otrok. Povedala je tudi, da so imeli otroci prej velike težave z izražanjem in da so si res veliko zapomnili od naših dejavnosti. Naučili so se, da so podobnosti in razlike med dečki in deklicami lahko zelo velike in hkrati zelo majhne, da ni nujno, da ima deklica dolge lase, deček pa kratke, ampak je lahko tudi obratno. Izraze, ki jih uporabljamo za poimenovanje družinskih članov, so dobro povezali s sličicami. Na začetku so imeli manjše težave, pri izdelavi lutk pa je bilo zelo dobro razvidno, da so se otroci naučili izraze uporabljati v vsakdanjem življenju, da vedo, pri kateri osebi uporabijo določen izraz.

25

Slika 2 : Izdelava lutk na temo družina (lastni vir)

7.2.5. Kaj počne družina?

SKRB ZA DOJENČKA IN OBČUTKI OB ROJSTVU NOVEGA ČLANA DRUŽINE CILJI:

- Otroci spoznajo in uporabijo knjigo kot vir informacij.

- Otroci znajo obleči in urediti dojenčka.

- Otroci spoznajo različne kose oblačil.

Otrokom sem prebrala zgodbo z naslovom Malček Palček. Slikanica govori in prikazuje rojstvo otroka. Preko zgodbe so otroci izvedeli, kako nastane in se rodi dojenček. Vprašala sem jih, ali vedo, kako skrbimo za novorojenčka. Deček, ki je dobil bratca, je povedal, da morata mamica in dojenček še nekaj dni ostati v bolnišnici, a ga bo lahko šel obiskat. Nato so se vrstili različni odgovori:

- Previjamo ga.

- Mama ga hrani.

- Paziti ga moramo.

- Nežno.

- Paziti moramo, da ne pade.

- Oblečemo ga.

26 - Vozimo ga v vozičku.

Nato sem jih vprašala, kje bi lahko dobili odgovore, kako skrbeti za dojenčka. Predlagali so knjige, splet, deček pa je predlagal, da bi vprašal svojo mamo, vendar se je hitro spomnil, da je še vedno v bolnišnici. Dogovorili smo se, da vsak vpraša svojo mamo, kako je ona skrbela za njih, ali pa njihove brate in sestre. Nato pa se je neka deklica spomnila, da bi lahko jaz prinesla dojenčka in vse to pokazala.

V igralnici smo imeli dojenčkov dovolj, da je lahko vsak imel svojega. Sedli smo v krog, otroci pa so imeli nekaj časa, da so si dojenčke malo ogledali. Prinesla sem plenice za previjanje in bombažno pleničko namesto odeje. Ker materiala ni bilo dovolj, sem otrokom najprej pokazala, kako dojenčka umijemo in kako mu oblečemo pleničko, nato pa so bili na vrsti otroci. Vsak je lahko poskusil, vendar nekateri niso želeli sodelovati.

Potem sem jih vprašala, kaj vse še dojenček potrebuje, da je na primer pripravljen za sprehod.

Tu so sodelovali vsi. Povedali so, da mu moramo obleči hlače, nogavice, majico, jopo, neka deklica je dejala, da je dobro, da ima tudi kapo in bundo, ko je zunaj mrzlo.

Naše ugotovitve smo zabeležili na večji list papirja. Nato sem otroke vprašala, kaj vse bi lahko zdaj družina počela skupaj, ko so vsi urejeni in oblečeni. Kaj počnejo njihove družine v prostem času? Dogovorili smo se, da do naslednjega dne otroci premislijo, kaj je najljubša dejavnost njihove družine, ki jo počne skupaj.

EVALVACIJA:

Otrokom je bila slikanica Malček Palček zelo všeč, jih je tudi zelo motivirala za sodelovanje.

Tisti, ki imajo mlajše brate in sestre, so bili navdušeni, da lahko z drugimi delijo svoje znanje o tem, kaj njihova mama naredi, ko jih pripravlja za sprehod, obisk in podobno. Vidno pa je bilo tudi, da so se tisti, ki so edinci, počutili malo izločeno, ena deklica je to pokazala na precej jezen način. Ni želela sodelovati, posmehovala se je drugim in na koncu povedala, da je zelo jezna, ker si res želi sestrico.

Vzgojiteljica je dejala, da so otroke pri slikanici najbolj motivirali zavihki, ki se odpirajo med branjem, da se je videlo, da jim je knjiga všeč. Zagotovila mi je ves material, da sem lahko otrokom demonstrirala, kako se skrbi za dojenčka, in hkrati pomagala, da so lahko vsi otroci sodelovali in ga uredili. Zdelo se ji je prav, da sem to aktivnost vključila v dejavnost.

27

Ko so dojenčke urejali in jih previjali, so bili otroci zelo previdni, kot da bi bili »pravi«

dojenčki. Zelo so se vživeli v vlogo »mame in očeta«. Preko celotne dejavnosti sem otroke spodbujala k aktivnemu uporabljanju novo naučenih izrazov.

Slika 3 : Urejanje dojenčka (lastni vir)

7.2.6. PROSTA IGRA Z DOJENČKI CILJI:

- Otroci so vključeni v komunikacijske procese z otroki.

- Otroci animirajo igrače in lutke.

- Otroci sodelujejo v igri z drugimi.

- Otroci prenašajo svoje navade in znanje drugim otrokom in jih uporabi v igri.

Otrokom sem na radiu predvajala pesem z naslovom Avto. Besedilo jim je bilo zelo všeč, saj pravi, da dojenčki v avtu jočejo, mamica pa jih miri. Vprašala sem jih, ali oni kdaj jočejo v avtu. V smehu so pritrdili in povedali, da jih mora mamica res miriti. Nato pa sem jih vprašala, kam se peljejo z avtom. Povedali so, da v vrtec, trgovino, na obisk k babici, da jih starši kdaj peljejo na obisk k prijateljem, včasih gredo na izlet, na morje in podobno.

Deklica je v roke vzela svojo lutko in vprašala, ali se lahko malo igra, nato pa so še drugi predlagali igro z dojenčki. V igralnico smo prinesli vozičke, otroci so si razdelili dojenčke in lutke, kar je kdo želel.

28

Igrali so se družine, si nadeli nazive, kot so mami, ati in dojenček. Nekateri so kuhali, drugi so šli na sprehod, tretji so dojenčke peljali na obisk k babici in podobno. Med igro sem otroke ves čas opazovala in ugotovila, da so glede na svojo starost res dobro jezikovno razviti, da

Igrali so se družine, si nadeli nazive, kot so mami, ati in dojenček. Nekateri so kuhali, drugi so šli na sprehod, tretji so dojenčke peljali na obisk k babici in podobno. Med igro sem otroke ves čas opazovala in ugotovila, da so glede na svojo starost res dobro jezikovno razviti, da

In document VLOGA VZGOJITELJICE PRI AKTIVNEM UČENJU OTROK (Strani 25-0)