WEF 2001/2002)
4.1. Ugled drave v tujini
Ugled drave je teko opredeljiv in e tee merljiv, kljub temu pa zelo vpliva na konkurenèno sposobnost drave. Na podlagi indikatorjev, ki jih je razvil intitut IMD iz Lausanne (IMD), in drugih kazalcev ta vpliv podrobneje prikazujemo, pri èemer glavno pozornost posveèamo vplivu ugleda drave na konkurenènost podjetij, ki pa je tako ali tako praviloma istosmerni spremljevalec nacionalne konkurenènosti.
Èe na kratko opredelimo pojem ugled, je to dobro ime, veljava, spotovanje, ki ga pripisujemo oziroma si ga zasluijo osebe, kraji, aktivnosti, dogodki, podjetja, drave. Pomensko zelo blizu je pojem imid, ki pa se od pojma ugled, ki vsebuje ovrednotenje, razlikuje po tem, da je precej nevtralen in lahko nosi tako pozitivni kot tudi negativni predznak1. Je neke vrste sodba o entiteti, ki je po pravilu izraena v skopih besedah, kar velja tudi za dravo. Na podroèju marketinga in odnosov z javnostmi podjetij ju avtorji obravnavajo na dva naèina: kot finanèno kategorijo, in sicer kot razliko med knjigovodsko in trno vrednostjo2 (Kotler,1995), ali pa ju, kot npr. Kline, razumejo predvsem kot socialno psiholoko kategorijo (Pristoliè, 2000). Neposredno povezana s pojmoma ugled in imid je identiteta.
Prva dva pojma obstajata le v oèeh opazovalca(-cev)3, identiteta4 pa je tisto, kar entiteta izareva v svoje okolje. Pogoj za vsakrno spremembo imida ali za poveèanje ugleda je torej sprememba oziroma krepitev identitete. Upravljanje z identiteto in s tem vplivanje na imid pa je zapleten in predvsem stalno trajajoè in nenehno prilagujoè se proces.
Èeprav za finanèno ovrednotenje blagovnih znamk podjetij5 e vrsto let
1 Definicije imida so v literaturi precej neskladne. Variirajo od trditev, da gre za oglaevalski koncept, pri katerem se okoli objekta, entitete, zgradi maska za preslepitev janosti, da je ta entiteta drugaèna, kot je v resnici, do trditev, da gre preprosto za setevek vtisov, ki si ga v mislih o doloèeni entiteti ustvari javnost. Vsekakor pa dri, da ima na ravni organizacije dober imid tudi vlogo preèièevalca in zavetièa (Groenrroos, v Janèiè, 1998), pri èemer je miljena subjektivna reakcija javnosti ob istovrstnih (npr. tehniènih, ekonomskih, ekolokih) teavah.
Organizacija oziroma podjetje z visokim imidem se lae izogne strogi presoji ali obsodbi javnosti kot ta z nizkim ali nevtralnim imidem. Tako zavetièe pa ob ponavljajoèih se teavah seveda preneha obstajati.
2 Ocena, koliko veè je kupec pripravljen plaèati za podjetje, kot je njegova trna vrednost, je t.i.
dobro ime podjetja (ang. good will).
3 Ugled in imid sta odsev tistega, kar je bilo sprejeto, dekodirano (Kapferer, v Janèiè, 1998).
Ugled drave je podoba, ki jo ima javnost o njej na osnovi vseh nakopièenih sporoèil. Ta podoba pa je lahko le ibko povezana z realnostjo ali pa je od nje lahko celo èisto drugaèna.
4 Identiteta drave je zelo kompleksen pojem, ki se na zunaj kae prek njenih simbolov, geografskih znaèilnosti, kulture in jezika, nacionalnega znaèaja, kakovosti ivljenja, bogastva drave, vojake moèi, demokratiènosti, religije ipd. Treba pa se je zavedati, da je projicirana identiteta na svoji komunikacijski poti sooèena z vplivi okolja in relativizirana z napori konkurentov, v primeru drave z napori njej konkurenènih drav.
5 Zaradi velikega tehniènega razvoja izdelkov za mnoièno uporabo in èedalje razviteje tehnologije se izdelki razliènih proizvajalcev po kakovosti èedalje manj razlikujejo. Tako postaja blagovna znamka èedaje pomembneja dobrina podjetij. Le-ta vrednosti svojih zaèitnih znamk zaradi delne subjektivnosti ocene v svojih bilancah stanja in uspeha navadno ne navajajo, èeprav jih
Nadaljevanje na naslednji strani
5 obravnavajo kot svoje trajno premoenje, obstajajo pa tudi lestvice, ki navajajo ocenjeno vrednost blagovnih znamk. Die Zeit je npr. objavil eno takih lestvic, v kateri je bila ocenjena vrednost Coca-Cole 73 mrd. US $, Microsofta 70 mrd. US $, IBM 53 mrd. US $, Intela 39 mrd. US $, Nokie 39 mrd. US $ ipd. (Urbanija, 2000).
Nadaljevanje s prejnje strani
obstaja veè naèinov (Kotler, 1995), se vloga ugleda drave in njegova soodvisnost z imidi vsega, kar se z imenom drave povezuje, e vedno pogosto podcenjuje. Kaken je imid drave v oèeh relevantne javnosti, postane pomembno za dravo ob vsaki resneji interakciji na podroèju mednarodnih odnosov, kjer so drave z nijim ugledom delene pritiskov in nereciproènih zahtev ob ekonomski menjavi s tujino, pri vstopanju podjetij v vije cenovne razrede izdelkov in storitev, v turizmu, ob vpraanju neposrednih tujih investicij, ob pridobivanju organizacije veèjih svetovnih prireditev.
Za merjenje ugleda drave v tujini je IMD razvil poseben indikator, ki ga
m
Stran 44
DELOVNI ZVEZKI URADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ - T. 10/2001
po novi metodologiji (2001) uvrèa v podskupino Uèinkovitost managementa. Gre za kvalitativno merilo ali t. i. mehki indikator, pridobljen na podlagi ankete. Ustreznost izbora vrste indikatorja, za katerega so se odloèili strokovnjaki IMD, potrjuje sama narava pojma ugled, ki je socialno psiholoka kategorija (Pristoliè, 2000). Indikator smo preverjali tako s pomoèjo indikatorjev vseh tirih podskupin po novi metodologiji IMD, kot tudi s pomoèjo krovnega indikatorja konkurenène sposobnosti ter 12 drugih indikatorjev, ki v nekem smislu sestavljajo okolje za ustvarjanje ugleda drave v tujini. Izbor indikatorjev, ki sestavljajo to okolje, smo e dodatno preverili tako, da smo ugotovili korelacijo ranga med indikatorejm ugleda drave in povpreèjem izbranih indikatorjev okolja za gradnjo ugleda.
Ta korelacija znaa 0,8956 (korelacija ranga med indikatorji okolja ugleda in krovnim indikatorjem nacionalne konkurenènisti pa znaa 0,9890), èe pa iz analize izloèimo Belgijo, ki kotira zelo nizko (IMD 2000 in 2001:
10. mesto) in Madarsko, ki zaradi mednarodnih politiènih razlogov kotira zelo visoko (IMD 2000 in 2001: 5. mesto), postane korelacija med indikatorjem ugleda in izbranim okoljem e tesneja (0,9780).
V analizi smo uporabili 3 t. i. trde indikatorje (BDP p. c., neposredne tuje investicije v dravo p. c., indeks èlovekovega razvoja), en indikator, sestavljen iz 13 tako mehkih kot tudi trdih indikatorjev (izobraevanje) ter sedem mehkih indikatorjev, pri katerih pa smo skuali doseèi èim veèjo objektivnost s tem, da so kar trije od teh indikatorjev sestavljeni iz 410 indikatorjev (izogibanje davkom, uèinkovitost dravne uprave, upotevanje pravnega reda in varnost, integracija v regionalne trgovinske tokove, transparentnost finanènih institucij, prizadetost infrastrukture zaradi onesnaevanja ter vrednotni sistem) (Tabela 21).
V skupini poleg 12 manjih evropskih drav primerljivih s Slovenijo (izbor drav Gmeiner, 1999) se je naa glede na indikator ugleda po oceni poslovneev (110) v raziskavi IMD 2001 uvrstila na predzadnje mesto
i
Slika 2: Koliènik zaostajanja Slovenije za najvie kotirajoèo dravo kandidatko za vstop v EU in za najnie kotirajoèo dravo èlanico EU glede na indikator IMD ugleda drave v tujini
0,0 10,0 20,0 30,0 40,0 50,0
1999 2000 2001
% Najnie kotirajoèa èlanica
Najvie kotirajoèa kandidatka
enako kot leta 1999 in za mesto vie kot leta 2000. Od drav kandidatk za vstop v EU tako Èeka kot Madarska kotirata precej vie (Èeka je na 9., Madarska pa na 5. mestu).
Koliènik zaostajanja Slovenije za najnie kotirajoèo dravo med obravnavanimi èlanicami EU se je leta 2000 (tedaj je bila to Belgija) z 9,8% (leta 1999; Grèija) poveèal na 18,2%, leta 2001 pa je padel na 4,2%
(Grèija). Koliènik zaostajanja Slovenije za najvie rangirano kandidatko za èlanstvo v EU (vsa tri leta je najvie kotirala Madarska) je leta 1999 znaal 35%, leta 2000 38,7%, leta 2001 pa se je znial na 35,3%.
Èe pogledamo, s katerimi podskupinami po novi metodologiji IMD je ugled drave v tujini povezan, ugotovimo, da korelacija ranga obstaja z vsemi podpodroèji.
0 2 4 6 8 10 12 14Finska
Nizozemska
Irska
Avstrija
Danska
Belgija
panija Madarska
Grèija Portugalska
Èeka Slovenija
Poljska
Ugled drave v tujini Indeks konkurenènosti Ekonomske spremembe Uèinkovitost drave Uèinkovitost managementa Infrastruktura
Slika 3: Korelacija ranga med krovnim indikatorjem konkurenènosti, indikatorjem ugleda drave v tujini in indikatorji podskupin v skladu z metodologijo IMD
Vir: The World Competitiveness Yearbook 2001, izraèuni UMAR
Viri: The World Competitiveness Yearbook 1999, The World Competitiveness Yearbook 2000, The World Competitiveness Yearbook 2001, izraèuni UMAR
Stran 46
DELOVNI ZVEZKI URADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ - T. 10/2001
To pomeni, da ugled drave ni odvisen le od njene gospodarske uspenosti ali morda le od uspehov njene zunanje politike. Obstaja namreè tesna korelacija med ugledom drave in nacionalno konkurenèno sposobnostjo drave kot celote (spearmanov koeficient ranga med indikatorjem ugleda drave v tujini in krovnim kazalcem nacionalne konkurenène sposobnosti znaa 0,8681).
Najnijo stopnjo korelacije ranga med indikatorjem ugleda drave in posamezno podskupino izkazuje korelacija obravnavanega indikatorja s podskupino Ekonomske spremembe (0,6154), kar je e dodatni argument k trditvi, da gospodarska uspenost drave ni edino merilo za njen ugled v tujini (to potrjuje tudi anketa Evrobarometra gl. opombo 7). Med indikatorji, ki spadajo v to podskupino, smo izbrali dva, in sicer BDP na prebivalca in Neposredne tuje investicije na prebivalca. Glede na viino bruto drubenega proizvoda je Slovenija prehitela vse obravnavane drave kandidatke za vstop v EU, vendar je na podroèju neposrednih tujih investicij na zadnjem, 13. mestu. Da Slovenija na tem podroèju dosega zelo skromne rezultate, ugotavlja tudi Program Vlade RS za spodbujanje neposrednih tujih investicij.
Tesneje je z indikatorjem ugleda povezana podskupina Infrastruktura (korelacija znaa 0,7857). Od treh indikatorjev, izbranih iz te podskupine, zaseda Slovenija najvije mesto glede na Indeks èlovekovega razvoja6. Tu je Slovenija na èelu obravnavanih kandidatk za vstop v EU, toda za vsemi èlanicami. Glede na indeksa Prizadetost infrastrukture zaradi onesnaevanja in Vrednotni sistem je naa drava na 12. mestu, pred zadnjo, Poljsko. Nad slabim mestom glede na oba indikatorja bi se veljalo zamisliti glede vrednotnega sistema predvsem v kontekstu gradnje identitete, glede indikatorja prizadetosti infrastrukture zaradi onesnaevanja pa velja opomniti na neprestano rastoèo ekoloko zavest v Evropi7, kar, upajmo, velja tudi za Slovenijo.
e vijo korelacijo z indikatorjem ugleda drave v tujini izkazuje podskupina Uèinkovitost managementa (0,8077), kamor je uvrèen tudi sam indikator Ugled drave v tujini. Prav uvrstitev indikatorja ugleda v to podskupino poudarja dinamièno soodvisnost ugleda drave in podjetij8. Preuèevanje imida drave se je moèno razirilo predvsem v dravah, ki niso bile zadovoljne s svojim mednarodnim gospodarskim (proizvodnim) imidem (Grèija, Izrael, Irska, Koreja). Prva tovrstna raziskovanja so se zaèela sredi 60. let in izoblikovala sta se koncepta drave izvora (drave, v kateri so bili izdelki naèrtovani) in drave proizvodnje, pri èemer raziskave potrjujejo, da izdelki, izdelani v dravah z visokim proizvodnim imidem, predvsem tisti, ki zahtevajo visoko tehnoloko razvitost proizvodnje, na trgu dosegajo
6 Indeks èlovekovega razvoja je sestavljen iz treh indeksov, ki predstavljajo podroèja razvoja (zdravje, izobrazba, gospodarstvo); prvi kazalec doloèa prièakovano dolino ivljenja, kazalec izobrazbe sestavljata stopnja pismenosti (2/3) in bruto vpisni koliènik osnovnega, srednjega in visokega izobraevanja, tretji kazalec pa prikazuje ivljenjski standard, s tem da doloèa bruto domaèi proizvod po kupni moèi (Poroèilo o èlovekovem razvoju, 12, 2001).
7 V zadnji objavljeni raziskavi Evrobarometra npr. vpraani gospodarski razvitosti sicer pripisujejo velik pomen (75% vpraanih), precej veèjega pa spotovanju èlovekovih pravic (95%), boju proti organiziranemu kriminalu ( 93%) ter varstvu okolja.
8 O povezavi ugleda drave in podjetij obstajajo razliène teorije. Ene naglaajo, da je drava tista, ki je pomembneja za gradnjo imida - da njen imid vpliva na imide podjetij, drugi avtorji pa trdijo, da blagovne znamke podjetij oblikujejo proizvajalski imid drave. Kot primer navajajo korelacijo med imidem Japonske in podjetji, kot sta Sony in Toyota.
vije cene kot tisti, ki so izdelani v dravah brez tega imida9. Kulturni, rasni, politièni, zgodovinski predsodki in stereotipi o domnevni izdelovalni sposobnosti ljudi v razliènih dravah torej e vedno obstajajo10. Posledice negativnega imida drave kot celote so torej lahko precej drastiène, v skrajnem primeru pa lahko drava postane vpeta v t. i. verigo revèine (Janèiè, 1998), ki poenostavljeno prikazuje tok vzrokov in posledic negativnega imida drave.
9 Rezultati raziskave, izvedene v Izraelu, so pokazali, da so japonske in nemke blagovne znamke, izdelane v Koreji, ovrednotene za 3040% nie, kot èe bi bile izdelane v dravi izvora (Janèiè, 1998).
10 Zato nekateri avtorji dravam, ki so preibke, da bi si samostojno izoblikovale pozitivni imid, miljene so drave Srednje in Vzhodne Evrope, predlagajo znamko made in Europe
(Schweiger, v Janèiè, 1998).
11 Najnoveja ocena Evropske komisije v rednem poroèilu o napredku drav kandidatk za èlanstvo v EU (2001) vendarle poudarja napredek Slovenije na podroèju reforme javne uprave (Kezunoviè, 2001).
Slika 4: Soodvisnost imidev drave in podjetij in veriga revèine
Vir: Janèiè,1998
Iz podskupine Uèinkovitost managementa smo izbrali kazalec Transparentnost finanènih institucij. Na tem podroèju je Slovenija uvrèena na 11. mesto, pred Èeko in Poljsko, po vsebini pa se indikator e navezuje na podpodroèje, ki z ugledom drave izkazuje najtesnejo medsebojno povezanost, na podpodroèje Uèinkovitost drave.
Pomen uèinkovitosti drave (korelacija ranga med indikatorjem ugleda in podpodroèjem znaa 0,9286) za nacionalno konkurenèno sposobnost naglaa tudi nova Strategija gospodarskega razvoja Slovenije. V tej podskupini so z indikatorjem ugleda drave najtesneje povezani indikatorji, nanaajoèi se na uèinkovitost njene uprave (korelacija indikatorja ugleda z indikatorjem uèinkovitosti dravne uprave znaa 0,8736), kjer Slovenija kotira na predzadnjem mestu, pred Poljsko11. Indikator stopnje varnosti nalob prikazuje poloaj drave na lestvici varnosti nalob v tej dravi (0
100), ki jo objavlja revija Institutional Investor Magazine. Slovenija je tu prehitela vse tri druge obravnavane kandidatke za vstop v EU, e vedno pa ni prehitela nobene od obravnavanih drav èlanic. Tako Èeko kot Poljsko Slovenija glede na indikatorje IMD prekaa na podroèju upotevanja pravnega reda in varnosti, z 10. mestom pa je prehitela tudi Portugalsko (12.). Ugled Slovenije oèitno vpliva tudi na njene integracije v regionalne trgovinske tokove (korelacija med indikatorjema znaa 0,7418), kjer Slovenija zaseda 11. mesto, na istem mestu pa je naa drava uvrèena
Negativen imid
drave Politièna in
socialna nestabilnost
Negativen imid
podjetij
Revna drava Vpetost v
cenovno tekmo
Majhen prispevek davèin dravi
Slabitev razvojnih in marketinkih
potencialov Nizki profiti
Stran 48
DELOVNI ZVEZKI URADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ - T. 10/2001
tudi na podroèju izobraevanja, kar je glede na to, da je prav znanje eden temeljnih dejavnikov nacionalne konkurenènosti, kar tudi naglaa Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006, e posebej zaskrbljujoèe.
Bolja slika se kae na podroèju upotevanja pravnega reda in varnosti, kjer Slovenija v obravnavani trinajsterici zaseda 10. mesto, e bolja pa se kae na podroèju izogibanja davkom, kjer indikator IMD izkazuje bolje stanje od vseh treh obravnavanih drav kandidatk z vstop v EU ter tudi od Portugalske, Grèije in Belgije.
Ustreznost metodologije, ki jo je za prikaz ugleda drave v tujini izbral IMD, smo preverili e s pomoèjo javnomnenjske raziskave, ki jo vsake pol leta izvaja Evrobarometer. Tu si v zadnji objavljeni anketi Evrobarometra12, na katero je odgovorilo nekaj veè kot 16.000 dravljanov EU, po podpori posameznim dravam kandidatkam za vstop v EU Slovenija deli mesto z Bolgarijo, za njo pa se uvrèata le e Romunija in Turèija.
12 V zadnjem polletnem poroèilu Evrobarometra zaradi politiènih razlogov ni veè razpredelnice priljubljenosti kandidatk za èlanstvo v EU. Po neuradnih podatkih iz junija 2001 pa naj na lestvici priljubljenosti prosilk za èlanstvo ne bi bilo opaznejih sprememb.
Slika 5: Raziskava javnega mnenja v dravah èlanicah EU: Izraena podpora dravam kandidatkam za vstop v EU
Vir: Glaviè, 1999; Maanoviè, 2000; Maanoviè, 2001
Javnomnenjska podpora vkljuèitvi Slovenije v EU sicer raste (leta 2000 si je s 34% podpore delila predzadnje mesto z Romunijo, leta 1999 pa je bila s 33% podpore celo za njo), e vedno pa ostaja na repu zaelenih drav (proti slovenskemu èlanstvu se je izreklo v letu 1999 42% dravljanov EU, v letu 2000 in 2001 pa 41%), in to kljub relativno dobrim gospodarskim kazalcem. Glede na BDP p. c. Slovenija v letopisu IMD zaseda 10. mesto, kar pomeni, da je prehitela tako Èeko kot Poljsko in Madarsko (glede na ugled v tujini pa je v zadnjem letopisu prehitela le Poljsko (leta 2000 jo je tudi ta prehitela za dve mesti)), ki na lestvici Evrobarometra po zaelenosti vse kotirajo visoko. Madarska je bila vsa tri obravnavana leta na drugem mestu, Poljska na tretjem, Èeka pa na petem mestu.
Kot razlog slabega kotiranja Slovenije navajajo avtorji analize njeno neprepoznavnost, saj jo mnogi dravljani EU e vedno zamenjujejo s 0,0
10,0 20,0 30,0 40,0 50,0 60,0
Malta Madarska Poljska Ciper Èeka Slovaka Estonija Latvija Litva Slovenija Bolgarija Romunija Turèija
1999 2000 2001
Slovako (Maanoviè, 2001). Ugotovitve o slabi prepoznavnosti Slovenije v tujini pa navajajo e tevilni drugi avtorji. Program Vlade RS za spodbujanje tujih investicij 20012004, ki je nastal na podlagi tevilnih domaèih in tujih raziskav, med slabostmi Slovenije kot lokacije za neposredne tuje investicije na prvem mestu navaja negativno podobo Slovenije kot lokacije za NTI in neprepoznavnost. Prav prepoznavnost ali poznanost pa je tisto, s èimer se dejansko zaène ugled (Pristoliè, 2000). Nadaljuje pa se z nepretrgano gradnjo pozitivnega imida pri razliènih javnostih. Manj kot je namreè informacij o neki entiteti in o elementih njene realne identitete, veè je monosti, da bo imid razvrednoten in predstava realnosti izmalièena.
Gradnja ugleda drave je dolgotrajen, zahteven in drag proces, ki se odvija zelo kompleksno, na razliènih ravneh èlovekovega zavedanja in delovanja, in razliène informacijske in druge vire. Danes na svetu praktièno ni drave, ki ne bi gradila svojega ugleda v domaèi in mednarodni javnosti.
Razlika med majhnimi in velikimi dravami je predvsem v tem, da so cilji programov majhnih drav na tem podroèju praviloma spodbujanje gospodarskega sodelovanja, turizma ipd., najpomembneji cilj velikih pa je sporoèati svoj pogled na svet in poudarjati svojo vlogo v njem (Serajnik Sraka, 1998).
V nekdanji Jugoslaviji si je Slovenija ustvarila ugled gospodarsko najrazviteje republike. Slovenska podjetja so imela na tedanjem domaèem trgu v
tevilnih panogah dominantne delee, pa tudi na drugih podroèjih, kot so kultura, znanost, port, je bil slovenski imid zelo pozitiven. Po osamosvojitvi je naa drava postala le ena v vrsti novih drav v Srednji in Vzhodni Evropi, predstave o njej pa so se izenaèile s kliejskimi predstavami o drugih novih, nekdaj komunistiènih dravah. Dodatno negativno noto so v naslednjih letih dodale e vojne na tleh nekdanje Jugoslavije, tako da so bile za nepoznavalce Slovenije predstave o njej povezane s kljuènimi besedami, kot so komunizem, zaostalo gospodarstvo, nemotivirano, slabo izobraeno prebivalstvo. Ovira za dosego ugleda naj bi bila tudi majhnost Slovenije glede na njeno velikost in tevilo prebivalcev13.
Danes se s promocijo Slovenije in gradnjo njenega ugleda ukvarjajo predvsem tiri institucije: Urad Vlade za informiranje, Urad RS za gospodarsko promocijo in tuje investicije, Sluba za promocijo gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije ter Slovenska nacionalna turistièna organizacija14. Njihova naloga je v oèeh javnosti ustvariti podobo drave, ki je varna, ima stabilen politièni poloaj, ekonomsko rast, investicijske prilonosti, kakovostno ponudbo izdelkov in storitev in bogato kulturo.
13 Dri sicer, da je Slovenija majhna in neproblematièna, kar pomeni, da ne vzbuja zanimanja po senzacionalistiènih novicah hlastajoèih svetovnih medijev; res je tudi, da so njena sredstva in monosti za samopromocijo na iroki fronti omejeni. Kljub temu pa ni nujno, da je majhnost tudi slabost. Nesmiselnost sklicevanja na majhnost Slovenije kot razlog za njeno slabo prepoznavnost in ugled v svetu navajajo tevilni avtorji (npr. Taufer, 2001; Buèar, 2001). Trditve krepko podpirajo tudi izsledki lausannskega intituta. Tako Spearmanov koeficient korelacije med indikatorjem tevila prebivalcev in krovnim indeksom nacionalne konkurenènosti po metodologiji IMD izkazuje celo obratno sorazmerje med indikatorjema (-0,2527), prav tako je obratno sorazmerje med tevilom prebivalcev in ugledom drave (-0,3462).
14 Promocija Slovenije je tako razdeljena v glavnem na splono, gospodarsko in turistièno, glavna pomanjkljivost tega pristopa pa je ta, da e vedno ni bila sprejeta dravna strategija (oziroma nacionalni program) promocije Slovenije, ki bi med drugim pomenila medresorsko koordinacijo med kljuènimi dejavniki promocije Slovenije in uskladila kratkoroène in dolgoroène programe promocije.
Stran 50
DELOVNI ZVEZKI URADA ZA MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ - T. 10/2001
Vsekakor pa se je treba zavedati, da pozitivne podobe ni mogoèe izsiliti in je kljub povezavi ugleda s finanènimi vlaganji ni mogoèe kupiti.
Od osnovanja svoje lastne drave pa do danes je Sloveniji kljub stanju, ki ga izkazujejo kazalci IMD in Evrobarometra, uspelo e zelo veliko. Umestila
Od osnovanja svoje lastne drave pa do danes je Sloveniji kljub stanju, ki ga izkazujejo kazalci IMD in Evrobarometra, uspelo e zelo veliko. Umestila