ANALIZA GLOBALNE KONKURENÈNE SPOSOBNOSTI SLOVENIJE V LETIH 1999-2001 (IMD)

Sistem IMD za spremljanje globalne konkurenène sposobnosti oznaèimo lahko v letih od 1999–2001 za edinega v tem obdobju celovito in sistematièno opredeljuje mesto in sestavo naconalne konkurenènosti Slovenije v družbi 47 oz. 49 držav. Evropska banka EBRD sicer izdaja svoje poroèilo o napredku 26 tranzicijskih držav srednje in vzhodne Evrope, vendar ga ne moremo primerjati s sistemom IMD, kjer je okolje makroekonomske politike in njenih dosežkov le eno od sestavin nacionalne konkukrenènosti. Gospodarski razvoj v smislu doseganja blaginje in blagostanja je posledica konkurenènosti in je veèdimenzionalni proces, ki ga omenjeno poroèilo EBRD ne more niti parcialno nadomešèati, kaj šele ga primerjati z razvitejšimi gospodarstvi. Primerjava Slovenije pa je objektivna in motivacijska tedaj, ko se ne nahaja le na vrhu tranzicijskih držav, ampak v okolju referenènih, že pridruženih èlanic EU. Temu ustrezajo do sedaj tri poroèila IMD, iz katerih povzemamo naslednje analitiène uporabnosti:

a) Trendni prikazi: Poroèila kljub spremenjeni metodologiji v letu 2001 omogoèajo spremljavo globalne pozicije in njene sestave, kjer analizirane prednosti in slabosti nacionalne konkurenènosti pridejo v srednjeroènem obdobju že bolj do izraza. Prikazi IMD povzemajo petletni prikaz agregatov in podskupin (za Slovenijo za zdaj triletnega).

Zaradi spremenjene metodologije je možna primerjava le za agregate, za podskupine pa le za leto 2001.

b) Bilanca prednosti in slabosti: Poroèilo IMD objavlja za vsako državo njen »profil« prednosti (20 najbolje uvršèenih meril) in slabosti (20 najslabše uvršèenih meril). Ta prikaz je možno npr. za Slovenijo še razširiti z ozirom na izbrani cilj analize. Take primerjave prednosti in slabosti bi bile na primeru Slovenije verodostojnejše, èe bi jih prikazovali v intervalu dveh standardnih odklonov »δ«,

δ

δ 2

2 −x+

v intervalu enega standardnega odklona, ki zajema 66,7% podatkovnih osnov, pa s ciljem prikaza bolj kritiènega merila, torej

δ δ −x+

c) Analiza Slovenije v družbi primerljivih držav z ozirom na cilj komparacije. V praksi že vrsto let primerjamo v Ekonomskem ogledalu Slovenijo z 12 evropskimi državami, kjer smo izloèili države mejnih faktorskih znaèilnosti, ki bi sicer po drugih znakih (npr. število populacije) sodile v to družbo (npr. kot neèlanici Švica, Norveška).

Vkljuèene so:

- èlanice EU z nadpovpreènim BDP/pc in daljšim »stažem« v EU:

Belgija, Danska, Irska, Nizozemska

- èlanici EU z nadpovpreènim BDP/pc in s krajšim stažem: Avstrija, Finska

- èlanice s podpovreènim BDP/pc in s krajšim stažem: Španija, Portugalska, Grèija

- tranzicijske države s podpovpreènim BDP/pc, ki so kandidatke za èlanice EU: Madžarska, Èeška, Poljska.

Analizo Slovenije bi lahko razširili ne toliko glede mednarodnega tekmovalnega okolja konkurenène sposobnosti kot glede interesa prikljuèevanja v EU še na Malto, Ciper, Estonijo, Litvo, Latvijo, Slovaško, Bolgarijo, Romunijo. Razširjenost vzorca s prevladujoèim odklonom od predpostavljene normalne distribucije 12 zgoraj omenjenih držav pa po našem mnenju ne bi kaj pomembneje prispevala k analitièni verodostojnosti mesta Slovenije glede nacionalne konkurenène sposobnosti in sploh k sistemu za analizo primerjalnih vrednosti.

d) Korelacijska matrika skupin, podskupin ali indikatorjev, raèunana na podlagi razvršèanja 13 držav in to po Spearmanovem koeficientu ranga

( )

(

¹

)

.

1 6 ₂ ¹

−

−

− Σ

= N N x r x

kjer pomeni

x… razvrstitev držav po prvem znaku, x_i…razvrstitev istih držav po drugem znaku, N… število zajetih držav.

Rezultati »r« leže v intervalu med 1 ter –1. Koeficient ranga bi bil enak 1, èe razlik v razvršèanju držav po obeh znakih ne bi bilo.

Velika razlika pri eni ali dveh državah pomeni drugaèno obnašanje ali pomen glede na ostale države, zato zasluži analiza nizkih koeficientov ranga razlago vzrokov odstopanja. To se pokaže obièajno šele na indikatorski ravni. Tako šele indikatorska raven npr. podskupine

»Institucionalna organiziranost«v križanju npr. »Znanstvene infrastrukture«

(glej tabelo 16, korelacijsko matriko s koeficientom 0,929) pokaže, kje so vzroki nizke uèinkovitosti države na tem podroèju, kaj bi bilo potrebno izboljšati in koliko bi pomenilo tako izboljšanje, seveda ob predpostavki »rebus sic stantibus«.

Korelacijska matrika podskupin že sama po sebi kaže, kje velja empirièna soodvisnost.

e) Simulacija sprememb pri posameznih merilih: Poroèilo IMD izraèunava na podlagi 20 najslabših meril hipotetièno stanje nacionalne konkukrenène sposobnosti, èe bi se ta merila popravila na povpreèni nivo. Simulacijo lahko ocenimo kot teoretièno vajo, ki pa je vseeno zanimiva za ekonomsko politiko: zanjo pomeni izziv, ki zahteva lahko tudi spremembo sektorske prioritete, doloèena sredstva in èasovno obdobje za implementacijo programa odprave slabih toèk. Gre lahko celo za oceno uspešnosti vodenja ekonomske politike. Slovenija bi lahko po oceni IMD leta 2000 napredovala s 35. mesta na 32., dejansko pa je – èe izloèimo vpliv poveèanega števila držav – nazadovala na 38. mesto. Poroèilo IMD za leto 2001 napoveduje Sloveniji tudi v prihodnje napredek na 35. mesto, èe odpravi kritièna mesta (IMD 2001, str. 299), podobno tudi Madžarski (od 27. na 24.

mesto), za Èeško pa celo napredek za sedem mest (na 28. mesto).

Ocena simulacije je lahko veliko realnejša ob poznavanju domaèih konkretnih razmer (memoranduma o ekonomski politiki in možnosti realizacije nacionalnih programov), kar je vsaj delno razvidno iz državnega proraèuna Slovenije. V tem oziru je bilanca prednosti in

Stran 36 DELOVNIZVEZKI URADAZAMAKROEKONOMSKEANALIZEINRAZVOJ -ŠT. 10/2001

slabosti lahko eno od zelo uporabnih analitiènih sredstev za oceno možnega napredka v naslednjem obdobju.

f) Poreklo meril: merila IMD so po poreklu podatki iz mednarodnih uradnih statistiènih virov (UN, WB, WTO, OECD, IMF, ILO, INTERPOL, FAO), iz nacionalnih statistik in ministrstev (v Sloveniji SURS, UMAR, BS, Ministrstvo za zdravje). Drugi, po udeležbi dobrih 36% vseh kazalcev, so ocene, zbrane na podlagi obsežne in reprezentativne ankete s pomoèjo partnerskih inštitutov. Kot je razvidno iz tabele 17, predstavitve štirih agregatov z 20 podskupinami, so tri podskupine – management izkušnje, vpliv globalizacije in vrednostni sistem v celoti

»soft« izvora, razen enega kazalca pa tudi podskupina »okolje za poslovnost«. Pomembnejši deleži kazalcev »soft« izvora so še v podskupinah »vzgoja – izobraževanje«, »trg dela« in »finanèni trg«. To so pa pretežno ravno tista podroèja nacionalne konkurenène sposobnosti, ki so v tranzicijskih gospodarstvih v prenovi, ki niso dokonèane in so lahko ali pa so že omejevalno okolje za trajnostni razvoj.

Neravnotežje teh podroèij v primerjavi z (agregatno) nacionalno konkurenèno sposobnostjo je zavora za razvoj domaèega gospodarstva, ki predstavlja pri IMD prvo agregatno skupino globalne konkurenènosti, sestavljeno izkljuèno iz statistiènih podatkov (68 kazalcev). Èe naèrtovanje makroekonomskega okolja ta neravnotežja v podskupinah zanemari in preoptimistièno ali brez (ali le z malo) vladnih horizontalnih podpor naèrtuje gospodarsko rast, lahko pride do poveèanja razvojnih neravnotežij v naslednjih letih. Posebno še, èe so to podskupine, ki kažejo v korelacijski matriki trinajstih držav visoko stopnjo prekrivanja z globalno konkurenèno sposobnostjo. Napovedovanje gospodarske rasti oz. razvoja brez upoštevanja izhodišènega stanja npr. management izkušenj in njegovega napredka v naslednjih letih lahko poglablja implementacijski deficit. To pa so že razlogi, da metodo IMD ob pomanjkanju domaèih ocen (kjer pa bi bila vprašljiva homogenizacija z drugimi državami) upoštevamo v smereh ekonomske politike.

g) Lokacijska privlaènost: IMD, sistem številnih kazalcev, ne bi izpolnil svojega profesionalnega namena, èe ne bi opredelil in valoriziral privlaènosti držav za tuja vlaganja tudi v posebnem indeksu, kot reprezentativnem za tri smeri vlaganj zunaj matiènega gospodarstva:

- izdelovanje izdelkov ali polizdelkov - raziskovanje in razvoj

- management in storitve.

Za vsako teh skupin IMD opredeli iz svojega nabora kazalce (med 70 in 130). Pri tem se lahko isti kazalec pojavi v vseh treh skupinah (npr.

družbene vrednote). Sprememba metodologije v letu 2001 se ni dotaknila tega razvršèanja in zato lahko navajamo naslednji rang

»atraktivnosti« v obdobju 1999-2001 (Tabela 18).

Ker takšna generalna ocena za investicijsko privlaènost ne zadošèa, je treba preuèiti vse kazalce, ki odloèilno vplivajo na konkurenènost investicijskega programa. Kljub temu pa ima informacija o splošni atraktivnosti odmev v poslovnem svetu, saj dodobra odraža zrcalno sliko nacionalne konkurenène sposobnosti. Za Slovenijo velja, da lokacijska atraktivnost slabi skozi vse zajeto obdobje in da se je v letu 2001 še posebej poslabšala na podroèju izdelovanja izdelkov/

Stran 38 DELOVNIZVEZKI URADAZAMAKROEKONOMSKEANALIZEINRAZVOJ -ŠT. 10/2001

polizdelkov, kar je v primerjavi z razvitejšimi gospodarstvi skladno z veèletno stagnacijo tehnološkega razvoja.

h) Analitièna uporabnost 4-nabornega sistema kazalcev: V letu 2001 je IMD iz 286 podatkov in ocen sestavil 224 meril, ki so bila prej razvršèena v osem agregatov, v štiri agregate. Tako je neposredna primerljivost onemogoèena. Z veliko truda se da sestaviti po stari metodologiji 8-agregatno valorizacijo nacionalne konkurenène sposobnosti. To ni nepomembno za Slovenijo, ki je v novi SGRS06 naštela osem dejavnikov za merjenje konkurenène sposobnosti proizvodnje in trženja. Vendar je za leto 2000 opravila rekonstrukcijo rezultatov po novi metodologiji, tako da je primerljivi vrstni red Sloveniji referenènih držav razviden iz Tabele 19.

Èe spremembe oznaèimo kot zmanjšanje možnosti za makroanalizo nekdanjih 8 agregatov, pa po drugi strani ta poenostavitev omogoèa izraèune »pripravljenosti države za prihodnost«. Ta sintezni indikator namreè dobimo, èe nivo agregata tekoèih ekonomskih uèinkov (št. 1,

v

Stran 40

D^{ELOVNI ZVEZKI} U^{RADA ZA} MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ - ^ŠT. 10/2001

kazalci rasti, nivoja in delitve BDP) primerjamo z nivojem uèinkovitosti države (št. 2), poslovnega managementa (št. 3) in infrastrukture, ki s kvaliteto poslovanja organizacije in financiranja naložb dolgoroèno opredeljujejo globalno konkurenènost. Preuèevanje celovitosti upravljanja in njegove kvalitete osrednje podroèje raziskovanja IMD.

Rangi v tabeli zajetih držav glede te pripravljenosti – razvojne možnosti za prihodnost – se ob neupoštevanju Belgije in Irske zadovoljivo prekrivajo z razvrstitvijo po globalni konkurenènosti (0,783).

Slovenija bo ob sedanjem relativnem preferiranju ekonomskih sprememb (glej tabelo 19, kolono 5) uresnièila svojo »pripravljenost za prihodnost«, èe bo izboljšala uèinkovitost državne uprave in tehnološki razvoj kot osrednji sestavini drugega in èetrtega agregata v omenjeni tabeli. Pogoj za ohranitev makrostabilnosti (kazalci javni dolg, deficit, investicije, izvoz) in prihodnosti je še posebej v tehnološkem razvoju (IT, biotehnologija, novi materiali) in inovativnosti, ki imata v ponderacijskem sistemu WEF najveèjo vlogo, pri nas pa – kot kažeta v poglavju 4 posebna prispevka sedanjega stanja – ostajata v praksi zapostavljena. Ne nazadnje zaradi slabega sodelovanja med univerzami in podjetji, znotraj podjetij pa zaradi pomanjkanja povezav malih in srednjih z veèjimi podjetji v industrijske grozde (clustre).

Analitièno uporabnost sedanjega sistema nacionalne konkurenène sposobnosti IMD na posameznih podroèjih predstavljamo v naslednjem poglavju.

i) Vprašljiva reprezentativnost vzorca in verodostojnost odgovorov na anketo: zadnjih petnajst let so si raziskovalne razvojne institucije po svetu vse bolj enotne, da vitalnih informacij o konkurenènosti in pogojih za njen napredek ni na razpolago v uradnih statistikah. Sistem IMD je v primerjavi z WEF še relativno zmeren v »soft« informacijah, saj jih WEF v povpreèju vkljuèuje v 4/5 vseh kazalcev, na posameznih podskupinah konkurenènosti pa se v celoti zanaša nanje. Kljub temu pa se tudi pri IMD upravièeno pojavi vprašanje, ali je tudi v prejetih odgovorih managerjev spoštovana naèrtovana reprezentativnost vzorca, ki naj ustreza stanju proizvodnje, storitev in upravljanja in razvoja institucij ter vrednot v posamezni državi; drugo pa je še vprašanje objektivnosti odgovorov in enakega odnosa razliènih managerjev v razliènih državah, da z isto mero kritiènosti ocenijo stanje, kar je zlasti pri ocenjevanju lastnega dela – management v podjetju in okolju, ki ga obdaja – vsega premisleka potrebno. Prav gotovo ne zadošèa samo poziv na objektivnost, ko npr. ocenjujejo, ali managerjem javnost zaupa (v lestvici 1-10), da so odnosi med njimi in delavci produktivni, da se zaposleni identificirajo s cilji podjetja, da sprejemajo socialno odgovornost do družbe itd. Za primer navajamo ocene izbranih kazalcev infrastrukturnega okolja (skupina 4), ki so na razpolago v triletnem obdobju, ko že kotira Slovenija, in to v primerjavi z našimi najstarejšimi tranzicijskimi tekmeci za vstop v EU (Tabela 20).

Ker ne poznamo IMD metode pri korekciji ne dovolj reprezentativnega vzorca pri prejetih odgovorih, še manj pa usklajevanja logiènih neskladij med anketnimi ocenami in kvantitativnimi kazalci, ki so posledica ali vzrok ocen, lahko samo opozorimo na zelo zahtevno kvalifikacijo poroèevalske enote, ki se izraža v tipu podjetja, njegovem podroènem delovanju (globalno, lokalno), izobrazbeni strukturi zaposletnih, uporabi raèunalnikov v podjetju, opredelitvi rasti povpreènega dohodka zadnjih

e

treh let (10 razredov), strategiji podjetja, izvozne usmerjenosti, oceni podjetja v mednarodni konkurenci (deset kriterijev) itd. Vsekakor bi morali to kvalifikacijo v prejetih odgovorih upoštevati v eventuelni korekciji dobljenih rezultatov.

Stran 42

D^{ELOVNI ZVEZKI} U^{RADA ZA} MAKROEKONOMSKE ANALIZE IN RAZVOJ - ^ŠT. 10/2001

4. ANALIZA IN DIAGNOZA NEKATERIH PODROÈIJ

In document 4)8))1-1,1)/-)+1)-74--525*56158-1- (Strani 34-42)