Analiza meritev

Iz grafov opazimo, da je bila barva slikovnih elementov pri obeh predmetih sestavljena iz modre in zelene svetlobe, saj rdeče barve na začetku ni bilo. Lahko tudi rečemo, da je pri obeh primerkih prevladovala zelena barva, zato ugibamo da predmeta mogoče res vsebu-jeta ZnS. V tabeli 3.5 vidimo dobljene parametre za obe barvi pri kamnu. Opazimo, da pri vseh meritvah nastopa precej velik razkorak med koeficientomak za ozadji barv. Če tega ne upoštevamo in pogledamo manjši eksponentdpa vidimo, da pri prvi in tretji meritvi na koncu prevladuje modra barva. Druga in tretja meritev se torej ujemata s predpostavko o materialih iz cinkovega sulfata, da proti koncu predmet seva z večjo valovno dolžino.

28 Eksperimentalni del

prva meritev druga meritev tretja meritev

MO ZE MO ZE MO ZE Tabela 3.5: Parametri za odvisnost intenzitet modre in zelene barve po eksponentnem modelu za kamen.

Pri meritvah za lunico iz tabele 3.6 pa opazimo, da so razmerja med koeficientoma k za modro in zeleno barvo precej manjša kot pri kamnu, zato so mogoče te meritve bolj zanesljive. Če jih ne upoštevamo, nam eksponentidpovejo sledeče: pri prvi meritvi tudi na koncu prevladuje zelena barva, pri zadnji meritvi pa modra (druga meritev nakazuje na neodločen izid). Pri nobenem izmed predmetov torej nismo opazili želenega pojava prevladovanja modre barve. To lahko pomeni dvoje: metoda, ki smo jo uporabili za meritve je bila premalo natančna in nezanesljiva, ali pa naša predmeta nista iz cinkovega sulfata. Mogoče sta iz stroncijevega aluminata, ki je nekoliko strupen in na katerega prisotnost nas tudi mogoče opozori varnostno opozorilo na izdelku [13].

prva meritev druga meritev tretja meritev

MO ZE MO ZE MO ZE Tabela 3.6: Parametri za odvisnost intenzitet modre in zelene barve po eksponentnem modelu za lunico.

Ali sta naša fosforescenčna predmeta proti koncu oddajanja svetlobe imela daljši valovni dolžini, bi samo iz naše analize težko ocenili. Je pa res, da se še najbolj primerna za obravnavo zaradi manjše razlike med ozadjema dozdeva zadnja meritev pri lunici.

Poglavje 4

Zaključek

Fosforescenca je precej zapleten, a zelo zanimiv pojav. Danes se razvija vedno več fosfo-rescenčnih materialov, ki se uporabljajo v različne namene: za zabavo, opozorila, pa tudi za razsvetljavo. Ravno zaradi slednje bo verjetno fosforescenca v prihodnosti vedno bolj pomembna. Mogoče ji kdaj uspe izpodriniti LED diode. Glede na to, da je fosforescenca vedno bolj raziskan pojav in ji znanstveniki in industrija namenjajo vedno več pozornosti, posledično pa tudi ljudje ne znamo shajati brez nje, se zdi tudi primerno, da se z njo vsaj približno seznanijo tudi učenci v šoli.

Poskus, ki smo ga naredili v diplomskem delu, je dokaj preprost in izvedljiv s popolnoma običajnimi pripomočki. Zato je primeren tudi za v šolo. Nasploh se zdi poučen s stališča medpredmetne povezave računalništva in fizike, saj je delo zelo fizikalno–eksperimentalno, hkrati pa je potrebno poznavanje shranjevanja informacij na formatih za slike, kot je na primer JPG. Zanimiva za učence bi bila verjetno tudi povezava med energijo dejanskega objekta in intenziteto na fotografiji, ki smo jo naredili pri umeritveni funkciji.

Iz naših meritev, ki smo jih dobili, smo želeli izvedeti čim več informacij. Lahko rečemo, da smo uspešno ugotovili, da sta oba modela statistično gledano neoporečna, je pa hiper-bolični model nekoliko bolj nepredvidljiv, vsaj kar zadeva parametre. Pri analizi barvne intenzitete pa smo na naš način zelo težko prišli do kakršnihkoli pametnih zaključkov;

verjetno bi bilo precej lažje, če bi že od samega začetka natančno vedeli, iz česa natanko so zgrajeni naši fosforescenčni objekti in bi tako lažje interpretirali narejene meritve.

30 Zaključek

Literatura

[1] Arsov, Z. (2000). Luminescenca. Presek, 28(2), 74-80. Pridobljeno s http://www.presek.si/28/1432-Arsov.pdf

[2] Atkins, P., Friedman, R. (2005).Molecular Quantum Mechanics (Fourth Edition).

New York: Oxford University Press. Pridobljeno s

http://www.kinetics.nsc.ru/chichinin/books/spectroscopy/Atkins05.pdf [3] A Glow-in-the-Dark Material that Lasts All Night and Longer. (2012).Basal

Science Clarified. Pridobljeno s https://bsclarified.wordpress.com/2012/01/

16/a-glow-in-the-dark-material-that-lasts-all-night-and-longer/

[4] Becquerel, E. (1867).La Lumière. Ses Causes et ses Effets, 1. Pariz: Firmin Didot.

[5] Beiser, A. (2003).Concepts of Modern Physics (Sixth Edition). New York:

McGraw-Hill. Pridobljeno s

http://phy240.ahepl.org/Concepts_of_Modern_Physics_by_Beiser.pdf [6] Berberan-Santos, M. N., Bodunov, E. N. in Valeur, B. (2005). Mathematical

functions for the analysis of luminescence decays with underlying distributions: 2.

Becquerel (compressed hyperbola) and related decay functions. Chemical Physics, 317, 57-62. Pridobljeno s

http://web.tecnico.ulisboa.pt/berberan/data/101.pdf

[7] Boyle, R. (2011). New Glow-in-the-Dark Material Charges In One Minute, Glows Infrared for Two Weeks. Popular Science.Pridobljeno s

http://www.popsci.com/science/article/2011-11/

new-glow-dark-material-only-glows-infrared-light

[8] Chen, B., Hao, H. C., Zhu, J. in Lu, M. (2011). A Phenomenological Model for Decay Process of Long-Persistent Phosphorescence.Chinese Physics Letters, 28, 1-4. doi: 10.1088/0256-307X/28/5/053201

[9] Fluorescence and Phosphorescence. (2006). Pridobljeno s

https://physik.unibas.ch/Praktikum/VPII/Fluoreszenz/Fluorescence_and_

Phosphorescence.pdf

[10] Golli, B. (2015).Atomi, molekule, jedra. Pridobljeno s http://www.pef.uni-lj.si/bojang/

[11] Intersystem crossing. (2015).Wikipedia, the free encyclopedia. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Intersystem_crossing

32 LITERATURA [12] Lisensky, G. C., Patel, M. N. in Reich, M. L. (1996). Experiments with

Glow-in-the-Dark Toys: Kinetics of Doped ZnS Phosphorescence. Journal of Chemical Education, 73(11), 1048-1051. DOI: 10.1021/ed073p1048

[13] Phosphorescence. (2015).Wikipedia, the free encyclopedia. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Phosphorescence

[14] Phosphoroscope. (2014).Wikipedia, the free encyclopedia. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Phosphoroscope

[15] Sevanje atoma. (b. d.). Pridobljeno s

http://fiz.fmf.uni-lj.si/~tine/sevanje.pdf

[16] Stokes shift. (2015).Wikipedia, the free encyclopedia. Pridobljeno s https://en.wikipedia.org/wiki/Stokes_shift

[17] Valeur, B., Berberan-Santos, M. N. (2012). Molecular Flourescence: Principles and Applications. Weinheim: John Wiley & Sons.