Raziskujemo povezave med rešenim vprašalnikom Tehnika in jaz (priloga 9.7), ki prikazuje učenčev odnos do TiT, in med doseženo stopnjo TP. Testiranih je bilo enako število učencev kot pri TP, torej 343. Za izpolnjevanje vprašalnika je bilo namenjenih 15 min, tako so imeli učenci za oboje skupaj na voljo 1 uro časa. Testiranje je potekalo tako, da so učenci odgovarjali na vprašanja z obkroževanjem številk v 5-stopenjski Likertovi lestvici, pri čemer je število 1 pomenilo nestrinjanje, število 5 pa popolno strinjanje. Dosežene rezultate prikazujeta sliki 4.3 in 4.4.
Na sliki 4.3 se opazi, da med obema razredoma skoraj ni sprememb pri odnosu do TiT.
Drugače je pri povprečnih vrednostih posameznih kategorij glede na spol (slika 4.4).
Dekleta imajo slabši odnos v vseh kategorijah. Do največjih razlik prihaja pri želji po šolanju/poklicu v tehniki in inženirstvu (PTI) ter pri TiT in spolu (TiTS). Najmanjši razliki pa sta na področjih zavedanja pomembnosti tehnike (KTiT) in pri težavnosti tehnike (TTiT). Zanimanje za tehniške poklice je nizko tako med dekleti kot fanti, gledano na srednjo vrednost (3) lestvice. Zanimivo, zaznan interes učencev za področje TiT in poznavanje posledic TiT je nadpovprečno (>3), gledano tako po razredu in spolu učencev.
51
Slika 4.3: Povprečne vrednosti posameznih kategorij (srednja vrednost lestvice 3) glede na razred, kjer pomeni PTI-odnos do poklicev v tehniki in inženirstvu, ZTiT-zanimanje za tehniko in tehnologijo, OTiT-odpor do tehnike in tehnologije, TiTS-primernost tehnike in tehnologije po spolu, KTiT-konsekvence tehnike in tehnologije in TTiT-težavnost tehnike in tehnologije.
Slika 4.4: Povprečne vrednosti posameznih kategorij (srednja vrednost lestvice 3) glede na spol, kjer pomeni PTI-odnos do poklicev v tehniki in inženirstvu, ZTiT-zanimanje za tehniko in tehnologijo, OTiT-odpor do tehnike in tehnologije, TiTS-primernost tehnike in tehnologije po spolu, KTiT-konsekvence tehnike in tehnologije in TTiT-težavnost tehnike in tehnologije.
Za ugotavljanje povezav med kategorijami odnosa učencev do TiT in njihovimi dosežki TP izvedemo večstransko regresijsko analizo, ki nam pokaže, kako neodvisne spremenljivke napovejo dosežke TP.
PTI ZTiT OTiT TiTS KTiT TTiT
Povprečna vrednost
PTI ZTiT OTiT TiTS KTiT TTiT
Povprečna vrednost
Področje
dekleta fantje
52
Vse ugotovljene statistično pomembne korelacije (P < 0,5) prikazujeta slika 4.5. Viden je obstoj pozitivnih in tudi negativnih povezav med odnosom do TiT in TP ter njihova moč korelacije. Statistično pomembno korelacijo prikazuje utež β ob predpostavki, da velja P < 0,05. Prikazuje razmerje med spremenljivkami in je v razponu od -1 do 1. β = 0 ne predstavlja nobene povezave med spremenljivkami. Bolj se β bliža 1 ali -1, bolj razlika vrednosti ene spremenljivke korelira z razliko vrednosti druge spremenljivke [41].
Najmočnejša statistično pomembna korelacija (β = 0,22) obstaja med PTI in TP pri komponenti KRO. To pomeni, da večja kot je želja po šolanju/poklicu v tehniki in inženirstvu, večja je dosežena vrednost TP-KRO. Slednje predstavlja logično korelacijo, saj mora imeti učenec, ki želi postati inženir, dobro KRO. Statistično pomembna, a manj močna, je tudi korelacija med PTI in TP komponente zmožnosti. Posledica obstoja teh dveh korelacij, predvsem povezanosti želje in TP–KRO, je močna statistično pomembna korelacija (β = 0,18) med PTI in celotno TP.
Slika 4.5: Statistično pomembne povezave (P < 0,05) med odnosom učencev do TiT in celotno TP, TP-znanje, TP-zmožnosti in TP-KROm, kjer pomeni PTI-odnos do poklicev v tehniki in inženirstvu, ZTiT-zanimanje za tehniko in tehnologijo, OTiT-odpor do tehnike in tehnologije, TiTS-primernost tehnike in tehnologije po spolu, KTiT-konsekvence tehnike in tehnologije in TTiT-težavnost tehnike in tehnologije.
Zanimiva sta obstoja statistično pomembnih (P < 0,059) korelacij med
53
znanje, saj gre za negativni korelaciji. Tako učenci, ki so bolj zainteresirani za TiT, dosegajo nižjo stopnjo TP. Ta korelacija je močnejša pri znanju, posledično pa obstaja pomembnost tudi pri celotni TP. Negativno korelacijo lahko razumemo, saj je veliko učencev s slabšim učnim uspehom in posledično slabšim znanjem pri TiT zainteresiranih za predmet TiT, ki je za slabše učence manj psihično naporen od matematike, slovenščine, tujih jezikov,... Obenem pa se bo verjetno kar nekaj teh učencev po osnovni šoli vpisalo na poklicne srednje šole tehniških smeri.
Naslednji korelaciji sta logični in pričakovani, ne spadata pa med najmočnejše. Gre za statistično pomembni negativni korelaciji med OTiT in celotno TP ter med OTiT in TP – zmožnosti. Pomenita pa, da večja kot je TP (celotna in komponenta zmožnosti), manjši je odpor do TiT.
Pri področju konsekvence TiT (zavedanje pomembnosti tehnike (KTiT)) obstajata dve podobni statistično pomembni korelaciji kot pri OTiT, le da sta močnejši in pozitivni.
Tako imamo močnejšo korelacijo z β = 0,15 med KTiT in TP – zmožnosti ter šibkejšo med KTiT in celotno TP (β = 0,13).
Področje, ki govori o težavnosti TiT (TTiT) oziroma o tem, ali misliš, da sta tehnika in inženirstvo za pametne ter talentirane, ima dve negativni statistično pomembni korelaciji. TTiT je v šibki povezanosti (β = - 0,10) s TP pri komponenti znanje in v rahlo močnejši povezanosti (β = - 0,10) pri celotni TP. Zaključek tega je, da učenci, ki pogosteje razmišljajo o tem, da je TiT samo za pametne in talentirane, dosegajo slabšo stopnjo celotne TP. Podobno je za TP pri znanju.
Edino področje, ki ni v nobeni statistično pomembni korelaciji, je področje TiT in spol (TiTS).
54
55