Po letu 1970, ko se je TP razumelo kot nekaj, kar vsebuje znanje in veščine potrebne za delovanje v družbi tehnoloških inovacij, so se pojavili mnogi različni pogledi na to, kaj pomeni biti TP. Tako National Academy of Engineering (NAE) opisuje tehnološko pismenost s tremi soodvisnimi dimenzijami: znanje, način razmišljanja in delovanja ter zmožnost [15]. Holland [7] govori o njej kot o večdimenzionalnem konceptu, ki vključuje uporabo tehnologije, sposobnost razumevanja kompleksnih vprašanj v zvezi z uporabo in hvaležnost za vlogo tehnologije v družbi [7]. Še večji pomen in vpliv pa ima
11
nastanek združenja International Technology Education Association (ITEA) s sedežem v ZDA [15]. V tem združenju so različna društva, zbornice in posamezniki, ki so vodilni v ekonomiji po svetu. Izdali so STP, njihova priporočila pa številne države uporabljajo pri sestavljanju učnih načrtov [1]. Aktualna je tretja prenovljena različica iz leta 2007, pred tem sta bili izdani še dve različici, in sicer leta 2000 in leta 2002 [16].
Analiza intervjujev znanstvenikov iz svetovnih strokovnih organizacij je pokazala, da je prevladujoča stvar pri TP osebi razumevanje povezave med posamezniki, tehnologijo, okoljem in družbo. Težko je postaviti univerzalne norme, saj se osebe razlikujejo glede na socialno kulturni kontekst. Potrebno je razumevanje TP v odnosu do situacije. Kot primer je navedeno, da ima TP prebivalec Papue Nove Gvineje različne značilnosti od TP prebivalca Sydneja [15]. Zelo pomembno pri teh povezavah je, da učenci razumejo zgradbo sveta, kamor so vključeni tudi socialni in okoljski učinki, posledice in stranski produkti [7].
TP lahko opišemo kot dva medsebojno povezana vidika: potencial in uzakonitev.
Potencial sestavljajo znanje o določeni situaciji, osebna zavzetost v situaciji in socialno angažiranje v svetu. Uzakonitev pa zahteva aktivno vlogo pri reševanju in oblikovanju situacije, kjer je potrebno tudi analizirati posledice. Pri tem se ne sme pozabiti na pojem delovanja, ki je prisoten v vseh vidikih tehnologije in TP. Potrebno je izbrati pravilno uporabo ustrezne tehnologije, jo nato spremljati in na koncu še ovrednotiti. Večinoma pa se govori samo o vsebini TP, čeprav gre za medsebojen odnos med vsebino in funkcijo pri TP v določeni situaciji. Vsebino človek spoznava v določenih okoljih in situacijah, funkcija pa je usmerjena v dogajanje, delovanje [15].
ITEA pa ni izdala samo STP, ampak je definiralo tudi TP. To definira kot sposobnost uporabe, upravljanja, ocenjevanja in razumevanja tehnologije. Gre za medsebojno povezanost in usklajenost treh medsebojno odvisnih spremenljivk: znanje, zmožnost in KRO [15, 16].
2.1.1 Znanje
»Znanje je celota podatkov, ki si jih kdo vtisne v zavest z učenjem, študijem« [17].
Lahko ga definiramo kot skupek urejenih informacij, ki smo jih pridobili med učenjem.
12
Gre za dejstva, načela, teorije in prakse, ki jih spoznamo med izobraževanjem ali pri delu. Znanje je lahko podatkovno ali teoretično. Hkrati si ga lahko razlagamo kot med učenjem sprejete določene podatke, katerim pripadajo še pravila. Ta pa se združujejo v dejstva in kontekste [1, 2].
Značilnosti TP osebe pri spremenljivki znanje [1, 9]:
razume sodobne načine, ki se sčasoma spreminjajo in razvijajo: kaj je tehnologija, kako se ustvarja, kako vpliva na družbo in le-to spreminja;
priznava prevladujočo tehnologijo v vsakdanjem življenju;
razume osnovne inženirske pojme in izraze: sistem, omejitve, kompromisi;
je seznanjen z vrstami in omejitvami konstruiranja;
pozna tehnologije v zgodovini in njihov vpliv na življenje;
je seznanjen s tveganji v tehnologiji;
zna oceniti, da je pri uporabi in razvoju tehnologije potrebno vključiti kompromise in ravnotežje med stroški in koristmi;
razume, da tehnologija odraža vrednote in kulturo družbe.
2.1.2 Zmožnosti
»Zmožnost je lastnost, značilnost koga, da zmore uresničiti, opravljati kakšno dejanje, dejavnost« [17]. Pri zmožnosti govorimo o dejavniku, kako dobro lahko oseba uporabi ali izkoristi tehnologijo v osebnem življenju in na delovnem mestu ter kako se oseba znajde pri težavah oziroma pri odpravljanju težav. To nam nazorno pokažeta primer domače in službene uporabe osebnega računalnika in nanj vezanih elementov ter dilema, ali znamo odpraviti težave, ko nam tiskalnik noče natisniti določenega dokumenta [9]. Za vse omenjeno mora človek imeti osebnost, znanje, mišljenje in motivacijo. Zmožnosti v primeru TP so kognitivne in praktične. Pri kognitivnih gre za uporabo logičnega, zavestnega in ustvarjalnega mišljenja. Med praktične pa spadajo ročne spretnosti, uporaba metod, materialov, orodij in instrumentov. Tako zmožnost predstavljajo intelektualne, senzorične, mehanske in motorične sposobnosti, ko človek uporabi znanje za reševanje težav ali pri izdelavi določene naloge [1, 2].
13 Značilnosti TP osebe v okviru zmožnosti [9]:
ima vrsto praktičnih spretnosti, s pomočjo katerih se zna rokovati z različnimi domačimi in pisarniškimi aparati;
prepozna ali odpravi preproste mehanske in tehnološke probleme doma ali na delovnem mestu;
uporablja osnovne matematične koncepte, povezane z verjetnostjo, izračuni in z ocenjevanjem pri pripravi sodbe o tehnoloških tveganjih in koristih;
uporablja tehnično razmišljanje pri reševanju problemov, ki ji srečuje v vsakdanjem življenju;
pridobiva informacije o tehnoloških vprašanjih iz različnih virov.
2.1.3 Kritično razmišljanje in odločanje
Splošne definicije govorijo, da se s KRO povečuje verjetnost doseganja želenega cilja, saj je razmišljanje vedno obrnjeno v tej smeri. Pri tem se odvija vrsta mentalnih procesov za zavestno reševanje konkretnega primera. Razmišljujoči uporablja svojo glavo premišljeno, učinkovito in prilagojeno okoliščinam [18].
Gre za način, kako se oseba s svojim razmišljanjem približuje tehnološkim vprašanjem in problemom. Tega so sposobne le osebe z visoko razvitimi sposobnostmi na tem področju, saj je potrebno pretehtati vse koristi in tudi tveganja. Oseba, sposobna kritičnega razmišljanja, lahko sodeluje v razpravah o uporabi tehnologije [9].
Oseba s KRO zmore uporabljati znanje, spretnosti, osebne, socialne in metodološke zmožnosti tako doma kot v službi. Ravno tako je ta oseba zmožna prepoznati korelacije med dejstvi in konteksti, ki jih nato lahko uporabi pri razvoju ali v drugačnih okoliščinah. Te lastnosti omogočajo sodelovanje pri razumskih globalnih odločitvah in pri odločitvah o nakupu dobrin [1].
Značilnosti TP osebe pri spremenljivki KRO [9]:
zastavlja ustrezna vprašanja (sebi in drugim) o koristih in tveganjih;
sistematično tehta o razpoložljivih informacijah, o koristih, tveganjih, stroških in kompromisih tehnologije;
po potrebi sodeluje pri odločanju o razvoju in uporabi tehnologije.
14