Prehrana ženske v času nosečnosti je še posebej pomembna za uspešno rast in razvoj zarodka. Kje bi morala po vašem mnenju ženska poiskati informacije o prehrani med nosečnostjo? Izberite najbolj verjeten odgovor.
Skupina f f (%) doktorja ginekologije. Prehranjevala bi se po
njegovih priporočilih. 1 13 27,0
2 18 46,0
Preglednica se nadaljuje na naslednji strani
29 Nadaljevanje preglednice 15
Skupina f f (%) 5. O dnevnih prehranskih priporočilih bi se
informirala v smernicah zdravega prehranjevanja, ki ga je izdalo Ministrstvo za zdravje.
1 29 59,0
2 2 5,0
6. Drugo: 1 4 8,0
2 11 28,0
Več kot polovica (59,0 %) študentov prve skupine je mnenja, da bi se morala nosečnica o dnevnih energijskih potrebah posameznih makrohranil in mikrohranil informirati v smernicah zdravega prehranjevanja, ki ga je izdalo Ministrstvo za zdravje. Pri tem odgovoru obstajajo velike razlike s študenti druge skupine. Slednji bi le v 5,0 % noseči ženski predlagali ta vir informacij. Razlike se kažejo tudi pri odgovoru, da naj bi nosečnica pridobila informacije iz knjige znanega doktorja ginekologije. Za tovrsten vir se je odločila skoraj polovica (46,0 %) študentov druge skupine, prve pa 27,0 %. Kot drugo so študenti, predvsem druge skupine, navedli posvet z osebnim zdravnikom, ginekologom ali strokovnjakom s področja prehrane.
Sledi preglednica, kjer so predstavljene različne, v današnjem času aktualne prehranske trditve oziroma prehranski miti, kot so: rdeče meso povzroča raka, homogenizirano mleko je tihi ubijalec, gluten ima negativen vpliv na zdravje itd. Za vrednotenje strinjanja s prehranskimi trditvami smo uporabili Likertovo lestvico. Rezultati so razdeljeni v dve skupini. 1. skupina predstavlja študente, ki imajo v študij vključene prehranske vsebine, 2.
skupina pa študente, ki prehranskih vsebin v študijski program nimajo vključenih.
30 Preglednica 16: Delež strinjanja študentov s prehranskimi trditvami.
Sploh se ne
strinjam Se ne strinjam Niti se ne strinjam
niti se strinjam Se strinjam Povsem se strinjam
Trditev: Skupina f f (%) f (f %) f f (%) f f (%) f f (%) M SD t df p
Rdeče meso povzroča
raka. 1 11 24,0 17 37,0 12 26,0 6 13,0 0 0,0 2,28 0,981
1,709 80 0,091
2 15 41,7 11 30,6 8 22,2 2 5,6 0 0,0 1,92 0,937
Homogenizirano mleko
je počasni/tihi ubijalec. 1 21 45,7 18 39,1 5 10,9 2 4,3 0 0,0 1,74 0,828
-3,674 80 0,000
2 9 25,0 8 22,2 10 27,8 8 22,2 1 2,8 2,56 1,182
Mleko ni primerno za
odrasle. 1 16 34,8 15 32,6 8 17,4 4 8,7 3 6,5 2,20 1,204
0,782 80 0,437
2 14 38,9 12 33,3 6 16,7 4 11,1 0 0,0 2,00 1,014
Prehranski vnos holesterola ima velik
vpliv na holesterol v krvi. 1 11 23,9 15 32,6 10 21,7 19 19,6 1 2,2 2,43 1,128
-2,179 80 0,032
2 2 5,6 13 36,1 7 19,4 12 33,3 2 5,6 2,97 1,082
Gluten ima negativen vpliv za naše zdravje.
1 16 34,8 19 41,3 8 17,4 2 4,3 1 2,2 1,98 0,854
-0,513 80 0,609
2 11 30,6 12 33,3 12 33,3 1 2,8 0 0,0 2,08 0,874
Preglednica se nadaljuje na naslednji strani
31
Nadaljevanje preglednice 16
Sploh se ne
strinjam Se ne strinjam Niti se strinjam
niti se ne strinjam Se strinjam Povsem se strinjam
Trditev: Skupina f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) f f (%) M SD t df p
Legenda: povprečna vrednost (M) je izračunana na osnovi Likertove lestvice: 1 - Sploh se ne strinjam, 2 - Se ne strinjam 3 - Niti niti, 4 - Se strinjam in 5 - Povsem se strinjam.
32 1. »Rdeče meso povzroča raka.«
Študenti druge skupine se v povprečju s trditvijo, da rdeče meso povzroča raka ne strinjajo (M=1,92). V prvi skupini študentov je bil poleg deleža nestrinjanja, nekaj tudi tistih, ki so bili neopredeljeni (M=2,28). 37,0 % študentov prve skupine se s trditvijo ne strinja, 26,0 % se niti strinja niti ne strinja, 24,0 % se jih s trditvijo sploh ne strinja, 13,0 % pa strinja.
Podobno so odgovarjali tudi študenti druge skupine. Slednji se v 41,7 % s trditvijo sploh ne strinjajo, 30,6 % ne strinjajo, v 22,2 % pa niti strinjajo niti ne strinjajo. Nihče od anketiranih študentov se s prehransko trditvijo ne strinja povsem.
2. »Homogenizirano mleko je počasni/ tihi ubijalec.«
Prva skupina študentov se s trditvijo ne strinja (M=1,74). V drugi skupini študentov (M=2,56) pa je poleg nestrinjanja, prisoten tudi delež študentov, ki so bili neopredeljeni.
Skoraj polovica (45,7 %) anketiranih študentov prve skupine se sploh ne strinja, 39,1 % pa se ne strinja. Pri drugi skupini študentov se s trditvijo 27,8 % niti strinja niti ne strinja, 25,0
% se jih sploh ne strinja, 22,2 % ne strinja in 22,2 % strinja.
3. »Mleko ni primerno za odrasle.«
S tem se sploh ne strinja 35,0 % anketirancev prve skupine, 31,0 % se ne strinja.
Neopredeljenih ( niti strinja niti ne strinja) je 19 %. Podobno so odgovarjali tudi študenti druge skupine, ki se v 37,0 % sploh ne strinjajo in v 32,0 % ne strinjajo. Neopredeljenih je 18,0 %. Tako prva (M=2,20) kot tudi druga skupina študentov (M=2,00) se s trditvijo ne strinja.
4. »Prehranski vnos holesterola velik vpliv na holesterol v krvi.«
Do prehranskega mita je v povprečju več neopredeljenih študentov druge (M= 2,97) kot prve skupine (M=2,241). 32,6 % študentov prve skupine se s trditvijo ne strinja, 23,9 % pa se z njo sploh ne strinja. 21,7 % se jih strinja oziroma niti ne strinja niti strinja. Prisotne so razlike pri drugi skupini študentov. Slednji se v 36,1 % s prehransko trditvijo ne strinjajo, kar 33,3 % pa je takih, ki se z njo strinja, niti strinja niti ne strinja pa se 19,4 %.
33 5. »Gluten negativen vpliv na naše zdravje.«
Prva skupina študentov se s trditvijo ne strinja (41,3 %) ali pa sploh ne strinja (34,8 %).
17,4 % ni opredeljenih, saj se z njo niti strinjajo niti ne strinjajo. Podobno je odgovarjala tudi druga skupina študentov, le da ti v nekoliko večjem deležu niso opredeljeni (33,3 %).
S to prehransko trditvijo pa se jih 33,3 % ne strinja in 30,6 % sploh ne strinja. Študenti prve skupine so v povprečju mnenja (M=1,98) da ta prehranski mit ne drži. Podobno meni tudi druga skupina študentov (M=2,08).
6. »Sladkor zelo škoduje organizmu.«
28,3 % prve skupine anketiranih študentov se s to trditvijo niti strinja niti ne strinja, 23,9
% ne strinja in 21,7 % strinja. Tistih, ki se z njo povsem strinjajo, je 17,4 %. 30,6 % študentov druge skupine je neopredeljenih ali pa se s trditvijo strinjajo, 19,4 % pa se jih ne strinja. Za prehransko trditev, da sladkor škoduje organizmu, so v povprečju študenti tako druge (M=3,15) kot tudi prve skupine (M=3,15) neopredeljeni.
7. »Sol škoduje našemu organizmu.«
39,1 % študentov prve skupine se z navedenim prehranskim mitom niti strinja, niti ne strinja, 23,9 % se z njo strinja ali ne strinja. Študenti druge skupine se v 38,9 % s prehransko trditvijo ne strinjajo, 33,3 % je neopredeljenih. Druga skupina študentov je v večjem deležu (M=2,83) mnenja, da sol škoduje našemu organizmu, kot prva skupina (M=2,91).
8. »Prehranjevanje v poznih urah vpliva na povečanje telesne teže.«
Do te prehranske trditve so tako študenti druge (M=3,47) kot tudi študenti prve skupine (M=3,39) neopredeljeni. Prisoten je tudi delež tistih, ki se z njo strinjajo. 41,3 % anketiranih študentov prve skupine se s to prehransko trditvijo strinja, 17,4 % pa popolnoma strinja oziroma se s trditvijo niti strinja niti ne strinja. 13,0 % je tistih, ki se z njo sploh ne strinjajo.
Podobnega mnenja je tudi druga skupina študentov. 36,1 % se jih s tem strinja, 25,0 % popolnoma strinja in 16,7 % sploh ne strinja.
9. »Vsak človek mora na dan popiti vsaj 2 litra vode.«
S trditvijo, da mora vsak človek na dan popiti vsaj 2 litra vode se strinjajo študenti tako druge (M=4,06) kot tudi prve skupine (M=4,00). Prehranski mit študenti prve skupine v
34 37,8 % ocenjujejo kot povsem pravilno, 37,8 % pa se jih z njo strinja. Podobno mnenje je prisotno tudi pri študentih druge skupine. Slednji se s prehransko trditvijo povsem strinjajo (41,7 %) ali strinjajo (30,6 %).
10. »Veganska prehrana je primerna za vse skupine prebivalstva.«
Tako študenti prve skupine (M=1,76), kot tudi druge (M=2,00) navedeni prehranski mit ocenjujejo kot nepravilen. Skoraj polovica (48,9 %) prve skupine študentov se s tem sploh ne strinja, 33,3 % pa ne strinja. Podobno se tudi študenti druge skupine s prehransko trditvijo sploh ne strinjajo (47,2 %). 19,4 % se jih ne strinja oziroma niti strinja niti ne strinja. Nihče od anketirancev ni mnenja, da je ta prehranska trditev povsem pravilna.
11. »Uživanje alkohola škoduje zdravju.«
S to prehransko trditvijo se tako študenti druge (M=3,94) kot tudi študenti prve skupine (M=3,91) strinjajo. Prva skupina se s trditvijo, da uživanje alkohola škoduje zdravju, strinja (34,8 %) in v enakem deležu popolnoma strinja. Neopredeljenih je 21,7 %.
Podobnega mnenja je tudi druga skupina anketiranih študentov. Kar 44,4 % se jih s tem strinja, 30,6 % pa popolnoma strinja. Niti strinja niti ne strinja se 16,7 % študentov druge skupine.
12. »Uživanje zelenjave močno prispeva k zdravju našega organizma.«
Obe skupini študentov tako prva (M=4,28) kot tudi druga (M=4,14) se s slednjim prehranskim mitom strinjata. Kar polovica (50,0 %) prve skupine študentov se s prehransko trditvijo povsem strinja, 39,1 % pa strinja. Tudi študenti druge skupine se v večini z njo strinjajo (58,3 %) ali popolnoma strinjajo (30,6 %).
3.5. Razprava
Z raziskavo smo želeli ugotoviti,kako pomembno je za študente poznavanje prehranskih priporočil. Ugotoviti smo želeli tudi, katere vrste neformalnih virov uporabljajo za zbiranje informacij na temo prehrane ter kakšna je njihova stopnja zaupanja do različnih virov informacij. Zanimalo nas je, ali se študenti udeležujejo kuharskih delavnic in tečajev na temo prehrane ter pod katerim pogojem bi se jih udeleževali pogosteje. Preveriti smo želeli, kje bi študenti iskali informacije oziroma na koga bi se obrnili, če bi želeli pridobiti
35 informacije o tem, kaj storiti v različnih situacijah, ki so povezane s hrano in prehrano.
Raziskali smo tudi, kolikšen delež študentov verjame prehranskim trditvam oziroma prehranskim mitom, ki jih lahko zasledimo v medijih, na svetovnem spletu itd.
Želeli smo ugotoviti, ali obstaja razlika pri neformalnem prehranskem izobraževanju, vrednotenju zanesljivosti informacij, ki jih lahko preberemo na socialnih omrežjih, poljudnoznanstvenih straneh, revijah, knjigah in drugih virih ter oceno kritičnosti prehranskih informacij med študenti, ki v okviru študija obravnavajo prehranske vsebine ter tistimi, ki v študijski program nimajo vključenih prehranskih vsebin.
Pomembnost poznavanja priporočil o zdravem načinu prehranjevanja za študente
Prehrana ima pomembno vlogo v zagotavljanju razvoja in optimalnega delovanja našega organizma. Pogoj za zdrav življenjski slog, kamor sodi tudi prehrana je prehranska pismenost, ki se med drugim kaže tudi v poznavanju priporočil o zdravem načinu prehranjevanja posameznika. Zanimalo nas je, kako pomembno je za študente poznavanje prehranskih priporočil. Ugotovili smo, da se študenti udeleženi v raziskavi zavedajo pomembnosti poznavanja priporočil o zdravem načinu prehranjevanja. Večina anketiranih študentov poznavanje le-teh, ocenjuje kot pomembno oziroma zelo pomembno. S to ugotovitvijo, smo našli odgovor na prvo raziskovalno vprašanje.
Neformalno prehransko izobraževanje
Zastavili smo si dve raziskovalni vprašanji. Zanimalo nas je, katerih neformalnih oblik prehranskega izobraževanja se študenti najpogosteje poslužujejo, ter kakšno je njihovo mnenje o zanesljivosti pridobljenih informacij. Preverili smo tudi, ali obstajajo razlike med študenti, ki se v okviru študija formalno prehransko izobražujejo ter tistimi študenti, ki jim študij formalnega prehranskega izobraževanja ne ponuja.
Ugotovili smo, da obstajajo razlike v pogostosti uporabe neformalnih virov informacij.
Razlike se kažejo tudi v mnenju o zanesljivosti pridobljenih informacij med študenti, ki v času študija obravnavajo prehranske vsebine, ter tistimi, ki v študij nimajo vključenih prehranskih vsebin. Prva skupina študentov pogosteje posega po raznolikih neformalnih virih informacij. Slednji pogosteje (M=2,79) kot druga skupina študentov (M=2,04) pridobivajo prehranske informacije od staršev sorodnikov in znancev, ter gledajo televizijske oddaje na temo prehrane in kuharske šove. Navedenim informacijam, pa v povprečju bolj zaupa druga skupina študentov.
36 Obe skupini anketirancev radijske oddaje o prehrani poslušajo redko in informacijam v povprečju srednje zaupajo. Pri branju kuharskih knjig in revij, ter iskanju receptov na internetu med študenti obstajajo razlike. Tisti, ki se formalno prehransko izobražujejo v času študija, po njih posežejo pogosteje (M=3,12) kot skupina študentov, ki se v času študija formalno prehransko ne izobražuje (M=2,02). Informacijam pa bolj zaupajo študenti, ki se tekom študija formalno prehransko ne izobražujejo. Branje člankov na temo prehrane, ki so objavljeni v dnevnih tiskanih medijih je med študenti zastopano redko, prav tako tudi branje člankov v poljudnoznanstvenih revijah. Pridobljenim informacijam pa bolj zaupajo študenti, ki v študij nimajo vključenih prehranskih vsebin. Branje člankov o prehrani na poljudnoznanstvenih spletnih straneh je med študenti najpogosteje zastopan neformalni vir informacij. S tem smo odgovorili na prvo raziskovalno vprašanje iz tega sklopa. V Večjem deležu po informacijah dosegljivih na spletnih straneh posežejo študenti, ki tekom študija obravnavajo prehranske vsebine. Slednji so do informacij pridobljenih na ta način manj zaupljivi (M=2,96) kot študenti, ki v študijski program nimajo vključenih prehranskih vsebin (M=3,10). Tudi pri pogostosti branja znanstvenih člankov na spletnih straneh, kot so Nutrition science ali Community health sciences obstaja razlika. Pogosteje (M=2,62) jih berejo študenti, ki se na fakultetah formalno prehransko izobražujejo in jim tudi v povprečju bolj zaupajo (M=4,56). Študenti, ki na fakulteti niso deležni formalnega izobraževanja pa po temu neformalnem viru v povprečju posegajo redko (M=2,00). Informacijam pa tudi ta skupina študentov zaupa (M=3,77).
Kuharske delavnice in tečaji na temo prehrane
Kuharske delavnice in tečaji na temo prehrane izboljšujejo prehransko pismenost, ozaveščajo namreč o živilih in njihovi sestavi, dnevnih energijskih potrebah glede na spol, starost, aktivnost in zdravstveni status, učijo pa tudi različnih kuharskih veščin in spretnosti (Hartmann, Dohle in Siegrist, 2013). Ugotovili smo, da med anketiranimi študenti obstajajo majhne razlike v pogostosti udeležbe na kuharskih tečajih in delavnicah na temo prehrane. Nekoliko večje zanimanje se kaže pri študentih, ki v času študija obravnavajo prehranske vsebine, kot pri tistih, katerih študij ne zajema prehranskih vsebin. Pričakovali bi, da se jih slednji udeležujejo pogosteje kot druga skupina študentov, vendar temu ni tako. Skoraj polovica (46,0 %) študentov, ki se tekom študija prehransko izobražujejo, se namreč še nikoli ni udeležila tečajev na temo prehrane in skoraj večina (87,0 %) kuharskih delavnic. Prav tako je prisotna nizka udeležba pri študentih, ki se tekom študija prehransko
37 ne izobražujejo. Več kot polovica (63,0 %) se še nikoli ni udeležila tečajev na temo prehrane, kuharskih delavnic pa kar večina (92,0 %). Predvidevamo, da za nizko stopnjo udeležbe ni vzrok le nezainteresiranost na področju hrane in prehrane. En izmed razlogov je zagotovo cena tečajev, s čimer se strinja skoraj večina (79,0 %) študentov, ki se v okviru fakultete formalno prehransko izobražujejo, ter 64,0 % študentov, ki se prehransko ne izobražujejo. Študenti se v večini strinjajo, da bi morali biti tečaji in delavnice s področja prehrane za študente cenovno dostopnejši. Strinjajo se tudi, da bi se programov udeleževali pogosteje, če bi imeli na razpolago več prostega časa. Mnenja glede pestrosti, zanimivosti in zadostnega števila razpoložljivih programov so deljena pri obeh skupinah študentov.
Prisotne so razlike v mnenju o tem, da bi informacije, pridobljene v različnih prehranskih programih tečajev oziroma delavnicah, raje pridobili sami na internetu. S tem se je strinjala večina (80,0 %) študentov, ki na fakulteti ne obravnava prehranskih vsebin, in polovica tistih, ki prehranske vsebine obravnavajo. Volf (2006) je predlagal rešitev, ki bi pripomogla k številčnejši udeležbi ter zanimanju za kuharske delavnice in tečaje. Smiselno naj bi bilo ustanoviti institucijo, ki bi mladim služila kot servis oziroma informacijsko središče za pridobivanje informacij o neformalnih izobraževalnih programih in aktivnostih.
Tovrstni programi namreč nimajo obširne promocije, zaradi česar imamo občutek, da jih ni veliko, oziroma da njihov nabor ni dovolj pester. Na način, ki ga predlaga Volf (2006), bi imeli študenti večji pregled nad naborom in pestrostjo ponudbe. Smiselna bi bila tudi uvedba večjih ugodnosti za mladostnike in študente, saj je razvoj prehranske pismenosti in dobrih prehranjevalnih navad v tem obdobju ključen za prehransko vedenje v odrasli dobi
(Croll, Neumark-Sztainer in Story, 2001).
Iskanje informacij o prehrani
V primeru pomanjkanja železa v krvi bi več kot polovica (67,0 %) študentov, ki se v okviru študija prehransko izobražujejo, informacije poiskala v znanstvenem članku, ki ga je napisal prehranski strokovnjak. Študenti, ki se tekom študija prehransko ne izobražujejo, pa bi pogosteje (40,0%) posegli po članku v poljudnoznanstveni reviji.
Nasvet za najprimernejši shujševalni program bi več kot polovica (55,0 %) študentov, ki se v okviru študija prehransko izobražujejo, pridobilo od prehranskega svetovalca, s katerim bi zasnovali individualiziran program za zdravo hujšanje. Medtem, ko bi se za to odločilo le 18,0 % študentov, katerih študijski program ne zajema prehranskih vsebin. Slednji bi za iskanje informacij (48,0 %) raje uporabili internet.
38 Za informiranje o ustreznosti oziroma najboljši izbiri prehranskega dopolnila z vsebnostjo omega-3 maščobnih kislin, bi študenti uporabili znanstveni članek ali po najboljšem prehranskem dopolnilu povprašali farmacevta v lekarni. Kar nekaj (22,0 %) študentov, ki se tekom študija prehransko izobražuje, bi preverilo oceno kakovosti prehranskih dopolnil, ki vsebujejo omega-3 maščobne kisline na strani Zveze potrošnikov Slovenije. Druga skupina študentov pa bi se za ta vir informacij odločila le v 8,0 %.
Ženski v času nosečnosti, bi več kot polovica (59,0 %) študentov, ki se formalno prehransko izobražujejo na fakulteti, svetovalo branje Smernic za zdravo prehranjevanje, ki jih je izdalo Ministrstvo za zdravje v Smernicah zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah (2005). Medtem ko se je za ta vir informacij odločil le majhen delež (5,0 %) študentov, ki se v času študija prehransko ne izobražujejo. Ta skupina študentov bi v večjem deležu (46,0 %) priporočila knjigo strokovnjaka s področja ginekologije in prehranjevanje po njegovih priporočilih. Predvidevamo, da je do večjih odstopanj med skupinama študentov pri iskanju informacij o prehrani na spletni strani Zveze potrošnikov Slovenije in v Smernicah za zdravo prehranjevanjeprišlo zaradi večjega spodbujanja uporabe tovrstnih neprofitnih spletnih strani različnih organizacij in spletnih strani na temo prehrane, financiranih s strani države na fakultetah in drugih izobraževalnih programih s področja prehrane pri študentih, ki se tekom študija formalno prehransko izobražujejo.
Prehranske trditve in prehranski miti
»Rdeče meso povzroča raka.«
Agencije, ki raziskujejo razvoj raka kot posledico uživanja rdečega mesa klavnih živali in rdečega procesiranega mesa pod vodstvom WHO (World Health Organization), izpostavljajo, da so spojine, kot so nitriti, heterociklični aromatski amini in železo, potencialno karcinogene. Vendar pa kljub raziskavam, izvedenim na tem področju, še vedno ni dovolj dokazov za potrditev dejstva, da genotoksične snovi v rdečem mesu vplivajo na razvoj rakavih celic pri človeku. Zato navedenih snovi še niso zakonsko prepovedali. Na podlagi pridobljenih rezultatov pa strokovnjaki vseeno priporočajo zmanjšano količino zaužitega rdečega mesa in količine omejenih spojin v živilih (Polak, 2015). V povprečju se s trditvijo, da rdeče meso povzroča raka ne strinja večji delež študentov, ki v študijski program nimajo vključenih prehranskih vsebin (M=1,92) kot tistih, ki imajo v študijski program vključene prehranske vsebine (M=2,28).
39
»Homogenizirano mleko je počasni/tihi ubijalec.«
Rogelj, Treven in Čanžek Majheni (2018) izpostavljajo, da je mleko tipičen primer napačnega pristopa obravnave pomena v prehrani človeka. Kemične analize mleka kažejo visoko vsebnost nasičenih maščobnih kislin in holesterola. Znanost slednje povezuje s potencialnim vzrokom za nastanek kardiovaskularnih obolenj. Mnogi zaradi tega dejstva pridejo do zaključka, da je mlečna maščoba škodljiva, torej da mleko ni zdravo. Vendar pa meta-analiza, izvedena na več kot 900.000 osebah, ni pokazala povezave razvoja srčno-žilnih obolenj z uživanjem polnomastnih mlečnih izdelkov. V povprečju se s trditvijo, da je homogenizirano mleko počasni/tihi ubijalec ne strinja večji delež študentov, ki imajo v študijski program vključene prehranske vsebine (M=1,92) kot tistih, ki v študijski program nimajo vključenih prehranskih vsebin (M=2,56).
»Mleko ni primerno za odrasle.«
Mleko je pomemben vir različnih hranil, ki preventivno delujejo na razvoj bolezni. Študije so pokazale, da dnevni vnos mleka in mlečnih izdelkov v prehrani poveča koncentracijo kalcija in serumskega vitamina D, ki vplivata na večjo gostoto kostne mase in s tem na vzdrževanje zdravja kosti ter manjši incidenci pojava osteoporoze. Zaradi tega dejstva mleko in mlečni izdelki niso pomembni za uživanje le v otroštvu, temveč tudi v odrasli dobi. Vendar pa moramo biti z njegovim uživanjem zmerni (Hong, Kim in 2013). S trditvijo, da mleko ni primerno za odrasle, se študenti, ki tekom študija obravnavajo prehranske vsebine (M=2,20) in tudi tisti, ki tekom študija ne obravnavajo prehranskih vsebin (M=2,00) v povprečju ne strinjajo.
»Prehranski vnos holesterola ima velik vpliv na holesterol v krvi.«
Holesterol gradi celične membrane in jih dela fluidne, je prekurzor različnih hormonov, vitamina D in žolčnih kislin. Je torej molekula, ki je nujno potrebna za optimalno delovanje organizma. Del holesterola nastaja z lastno biogenezo znotraj organizma, drugi del pa pridobimo s hrano. Mehanizma med seboj delujeta v povratni zanki, saj je endogena biogeneza holesterola regulirana s strani prehranskega vnosa holesterola s hrano. Večja kot bo znotrajcelična koncentracija holesterola, bolj bo zmanjšano prepisovanje genov, ki so vključeni v biosintezo holesterola. Kljub temu da zmanjšan prehranski vnos holesterola za 200 mg dnevno zniža koncentracijo holesterola v krvi za 5,0 %, prehranski vnos
40 holesterola le malo vpliva na razmerje med lipoproteini nizke gostote (LDL) in lipoproteini visoke gostote (HDL) v krvi, katerih neustrezno razmerje lahko privede do kardiovaskularnih obolenj. Na podlagi teh ugotovitev, ki so jih pokazale raziskave, v Smernicah za zdravo prehranjevanje ne najdemo več omejitve dnevnega vnosa holesterola
40 holesterola le malo vpliva na razmerje med lipoproteini nizke gostote (LDL) in lipoproteini visoke gostote (HDL) v krvi, katerih neustrezno razmerje lahko privede do kardiovaskularnih obolenj. Na podlagi teh ugotovitev, ki so jih pokazale raziskave, v Smernicah za zdravo prehranjevanje ne najdemo več omejitve dnevnega vnosa holesterola