Za dosego ustrezne prehranske pismenosti, ki bi vplivala na razvoj dobrih prehranjevalnih navad posameznika sta ključnega pomena formalno in neformalno prehransko izobraževanje, ki se nadgrajujeta tekom celotnega življenja. V okviru diplomskega dela smo raziskali ali obstajajo razlike pri neformalnem prehranskem izobraževanju, vrednotenju zanesljivosti informacij, ter oceni kritičnosti prehranskih informacij med študenti, ki v okviru študija obravnavajo prehranske vsebine, ter tistimi, ki v študijski program nimajo vključenih prehranskih vsebin.
Ugotovili smo, da obe skupini študentov poznavanju prehranskih priporočil za življenje posameznika pripisujeta velik pomen. Med njimi obstajajo le majhne razlike pri izbiri virov informacij na temo prehrane in vrednotenju njihove verodostojnosti. Študenti, ki v času svojega študija obravnavajo prehranske vsebine, so na splošno bolj motivirani za iskanje informacij o prehrani, zato pogosteje kot študenti, ki v študij nimajo vključenih prehranskih vsebin, gledajo televizijske šove in oddaje na temo prehrane, večkrat posežejo po knjigi z recepti, iščejo informacije na internetu, v poljudnoznanstvenih revijah ali preberejo strokoven članek. Najpogosteje zastopan neformalni vir za pridobivanje informacij med študenti, ki so sodelovali v raziskavi, je splet, najredkeje pa študenti berejo članke na temo prehrane v dnevnih tiskanih medijih, revijah in poslušajo radijske oddaje s tovrstno tematiko.
Študenti bolj zaupajo informacijam pridobljenim iz znanstvenih, kot poljudnoznanstvenih virov.
Udeležba na kuharskih delavnicah in tečajih na temo prehrane je pri obeh skupinah študentov nizka. Vendar pa je pri študentih, ki se tekom študija izobražujejo na področju prehrane, moč opaziti večje zanimanje zanje. Večina anketiranih študentov meni, da bi bila udeležba v tovrstnih programih večja, če bi bila njihova cena nižja in bi imeli na razpolago več prostega časa. Ugodna cenovna ponudba kuharskih tečajev in delavnic na temo prehrane bi bila za študente bolj sprejemljiva. Za študente pomembna, pa bi bila tudi spletna stran ali aplikacija, kjer bi bil na voljo seznam ponudnikov, ki izvajajo delavnice in tečaje, njihova vsebina, termin, cena in čas izvajanja. Na ta način bi imeli študenti večji pregled nad raznolikostjo in pestrostjo ponudbe.
46 Ugotovili smo, da študenti, ki se formalno prehransko izobražujejo tekom študija, bolje kot študenti, ki se formalno prehransko ne izobražujejo poznajo preverjene spletne strani in vire s področja prehrane, kot so npr. Zveza potrošnikov Slovenije, Smernice zdravega prehranjevanja, strokovni članki na temo prehrane in podobno. Raziskava je tudi pokazala, da so študenti kritični do prehranskih mitov in drugih informacij na temo prehrane.
Študenti se najbolj strinjajo s trditvami, da mora človek popiti vsaj dva litra vode na dan, da je alkohol škodljiv za naše zdravje, ter da uživanje zelenjave močno prispeva k zdravju našega organizma, manj pa zaupajo trditvam, da je homogenizirano mleko počasni/tihi ubijalec in da mleko ni primerno za odrasle. Ne zaupajo tudi trditvi, da ima gluten negativen vpliv na zdravje, ter da je veganska prehrana za vse skupine prebivalstva.
Zaključimo lahko, da se študenti, ki so sodelovali v raziskavi, zavedajo pomembnosti zdravega načina življenja, kamor sodi tudi zdrava in uravnotežena prehrana, za optimalen razvoj posameznika in ohranjanje njegovega zdravja. Za dosego zdravega načina življenja in prehranjevanja pa je potrebno ustrezno prehransko znanje, ki ga lahko posameznik pridobi tudi na neformalen način. Pomembno je, da ljudi, predvsem mlade, naučimo pridobivati pravilne informacije o zdravi prehrani in da le-ti razvijajo kritičen odnos do pridobljenih informacij, ki so vse pogosteje zavajajoče in netočne.
47
5 VIRI IN LITERATURA
Abbott, P. A., Davison, J. E., Moore, L.F. in Rubinstein, R. (2012). Effective Nutrition Education for Aboriginal Australians: Lessons from a Diabetes Cooking Couse. Journal of Nutrition Education and Behavior, 44,55-59.
Bandura, A. (1986). Social foundations of thought and action: A social cognitive theory.
New York: Prentice-Hall.
Bano, R., AlShammar, I. E., Fatima, S. B. in Ayed Al-Shammari, A. N. (2013). A comparative study of Knowledge, Attitude, Practice of nutrition and non-nutrition student towards a balanced diet in Hail University. IOSR Journal of Nursing and Health Science (IOSR-JNHS), 2(3), str. 29-36.
Berčnik, S. (2006). Neformalno izobraževanje dijakov in izobraževalne naloge družine.
Andragoška Spoznanja, 13(4), 48.
Boshier, R. (1998). Edgar Faure after 25 years: down but not out. Holfold, J. Et al.
International perspectives on lifelong learning. London, Kogan Page, 3-20.
Brodie, M., Flournoy, R. E., Altman D. E., Blendon R. J., Benson J. M. in Rosenbaum, M.
D. (2000). Helath Information, The internet and The Digital Divide. Helath affairs, 19(6).
Chaput, J. P. in Dutil, C. (2016). Lack of sleep as a contributor to obesity in adolescents:
impacts on eating and activity behaviors. International Journal of Behavioral Nutrition and Physical Activity, 13(1), 103.
Cigić, B. (2018). MITI O HOLESTEROLU. Prehranski miti. 2. Simčičev simpozij, (str. 5).
Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo.
Clifford, D., Anderson, J., Auld, G. in Champ, J. (2009). Good Grubbin: Impact of a TV Cooking Show for Collage Students Living Off Campus. Journal of Nutrition Education and Behavior, 41(3), 194-200.
Croll, J.K., Neumark-Sztainer, D., Story, M. (2001). Healthy eating: what does it mean to adolescents? Journal of Nutrition Education, 33(4), 193-198.
Cross, J. (2003). Informal learning - the other 80 %. Pridobljeno s:
http://www.internettime.com/Learning/The%20Other%2080%25.htm#_Toc40...
48 DiNicolantonio, J.J., Lucan, S.C. in O´Keefe, J. H. (2015). The Evidence of Saturated Fat and for Sugar Related to Coronary Heart Disease. Science Direct, 58 (8), 464-472.
Ensaff, H., Canavon, C., Crawford, R. In Barker, M. E. (2015). A gualitative study of a food intervention in a primary school: Pupils as agents of change, Appetite, 95, 455-465.
Foley, W., Spurr, S., Lenoy, L., De Jong, M. in Fichera, R. (2011). Cooking skills are important competencies for promoting healthy eating in an urban Indigenous health service. Nutrition & Dietetics, 68(4), 291-296.
Gregorič, M. (2015). Prehranjevalne navade mladih v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno s: http://www.zdravjemladih.si/data-si/file/prehrana.pdf
Hartmann, C., Dohle, S. in Siegrist, M. (2013). Importance of cooking skills for balanced food choices. Appetite, 65, 125-131.
Hong, H., Kim, E. K., & Lee, J. S. (2013). Effects of calcium intake, milk and dairy product intake, and blood vitamin D level on osteoporosis risk in Korean adults: analysis of the 2008 and 2009 Korea National Health and Nutrition Examination Survey. Nutrition research and practice, 7(5), 409-417.
Inštitut za nutricionistko (b.d.). Smernice zdrave prehrane. Pridobljeno s:
https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/splosno/94-smernice-zdrave-prehrane.html Jelenc, Z. (1991). Terminologija izobraževanja odraslih: z gesli in pojasnili v slovenščini ter gesli v angleškem, francoskem, španskem, nemškem in italijanskem jeziku. Ljubljana:
Pedagoški inštitut.
Jelenc, Z., Drofenik, O. (1994). Temeljno izobraževanje odraslih. Neformalno izobraževanje odraslih (raziskovalni poročili). Ljubljana: Andragoški center Republike Slovenije.
Kamin, T., Tivadar, B. in Koprivnik, s. (2012). Kaj imajo skupnega Andy Warhol, pekorino in vasabi? Prehranski vzorci v Ljubljani in Mariboru. Družboslovne razprave, 71, 93-111.
Ketchum, C. (2005). The essence of cooking shows: How food network constituts consumer fantasies. Journal of Communication Inquiry, 29(3), 217-234.
Komisija evropske skupnosti (20.10.2000). Memorendum o vseživljenjskem učenju.
Bruselj. Pridobljeno s: https://linux.acs.si/memorandum/prevod/
49 Kostanjevec, S., Erjavšek, M., Smajlović, K. S., Zurc, J., Savič, S. B in Starc, G. (2015).
Analiza stanja in ocena potreb na področju zdravega življenjskega sloga, debelosti in zmanjševanja neenakosti. Projekt Uživajmo v zdravju, Ljubljana, 2015. Pridobljeno s:
http://www.uzivajmovzdravju.si/wp-content/uploads/2016/02/3.1.Analiza-stanja_4_Sistemi-in-programi-izobrazevanj.pdf
Kump, S. in Kraševec, S.J. (2009). Vseživljenjsko učenje, izobraževanje starejših odraslih.
Znanstveno poročilo. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
Lee, B. (2013). Social Media as a Non-formal Learning Platform. Procedia-Social and Behavioral Sciences, 103, 837-843.
Ministrstvo za zdravje (2005). Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Ljubljana: Ministrstvo za zdravje.
Nelson, S., Corbin, M. In Nickols-Richardson, S. (2013). A Call for Culinary Skills Education in Childhood Obesity- Prevent Interventions: Current Status and Peer Influences. Pubmed, 113(8), 1031-6. doi: 10.1016/j.jand.2013.05.002
NIJZ. (2015). Človeško telo in voda. Pridobljeno s http://www.nijz.si/sl/clovesko-telo-in-voda
Polak, T. (2015). MITI O MESU: ALI MESO RES OGROŽA NAŠE ZDRAVJE?.
Prehranski miti. 2. Simčičev simpozij, (str. 3). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo.
Požrl, T. (2018). “MITI” O PŠENICI IN GLUTENU. Prehranski miti. 2. Simčičev simpozij, (str. 6). Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo.
Prehrana. si (2016). Manj maščob ali manj ogljikovih hidratov?. Pridobljeno s:
https://www.prehrana.si/clanek/267-manj-mascob-ali-manj-ogljikovih-hidratov
Resolucija o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015-2025 /ReNPPTDZ/ (2015). Uradni list RS, št. 58 (3.8.2015). Pridobljeno s:
http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/javno_zdravje_2015/resolucija_pr eh_gib/ReNPPTDZ_resolucija_o_prehrani_in_gibanju_150715.pdf
Ribič, C. H., Zakotnik, J. M., Blaznik, U., & Šerona, A. (2011). Sol–javno zdravstveni problem. Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, Medicinska fakulteta v Ljubljani: Katedra za javno zdravje.
50 Rogelj, I., Treven, P. in Čanžek Majheni, A. (2018). MITI O MLEKU IN MLEČNIH IZDELKIH: ZDRAVI ALI ŠKODLJIVI?. Prehranski miti. 2. Simčičev simpozij, (str. 4).
Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo.
Rondo, R., Ball, L., Pendergast, D. in Harris, N. (2016). Adolescent´s perspectives on food literacy and its impact on their dietary behaviours. Appetite, 107, 549-557.
Salobir, J. (2018). MITI O VEGANSTVU. Prehranski miti. 2. Simčičev simpozij, (str. 8).
Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo.
Spaeth, A. M., Dinges, D. F. in Goel, N. (2013). Effects of experimental sleep restriction on weight gain, caloric intake, and meal timing in healthy adults. Sleep, 36(7), 981-990.
Stead, M., Charer, M., Wrieden, W., Longbottom, P., Valentine, K. in Anderson, A.
(2004). Confident, fearful and hopeless cooks: Findings from development and of a food-skills initiative. British Food Journal, 106 (4), 274-287.
Sutherland, L. A., Wildemuth, B., Campbell M. K. in Haines P. S. (2005). Unraveling the Web: An Evalution of the Content Quality, Usability and Readabillity of Nutrition Web Sides. Journal of Nutrition Education and Behavior, 37 (6), 300-305.
Tivabor, B. (2001). Družbeno strukturiranje prehranjevalnih vzorcev. Doktorska disertacija. Ljubljana: FDV.
Turconi, G., Guarcello, M., Maccarini, L., Cignoli, F., Setti, S., Bazzano, R. in Roggi, C.
(2008). Eating habits and behaviors, physical activity, nutritional and food safety knowledge and beliefs in an adolescent Italian population. Journal of the American College of Nutrition, 27(1), 31-43.
Vidgen, H. A. in Gallegos, D. (2014). Defining food literacy and its components. Appetite, 76,50-59.
Vidrih, R. (2018). MITI O RASTLINSKIH ŽIVILIH. Prehranski miti. 2. Simčičev simpozij, (str. 7). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za živilstvo.
Von der Hast, K., Brunner, T., Siegrist, M. (2010). Ready-meal consumption. Associations with weight status and cooking skills. Public Health Nutrition, 14(2), 239-245.
doi:10.1017/S1368980010002624
Vseživljenjsko učenje: prispevek izobraževalnih sistemov v državah članicah Evropske unije: rezultati študij Eurydice (2002). Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport.
51 Volf, P. (2007). Vpliv neformalne oblike izobraževanja na kariero. Univerza v Mariboru:
Študentska organizacija univerze v Mariboru, Organizacijska enota Center za razvoj medijev, 40(5), 134-16.
Žalec, B. (2013). Neformalno učenje in dialog. V. P. Kelava (ur.), Neformalno učenje? Kaj pa je to?. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 71-102.
WHO. (2002). The word health report 2002. Reducing risks, promoting healthy life.
Geneva, World Health Organisation, str. 248.
Winham D. M., Quiroga S. S., Underiner T. L., Woodson S. E. in Todd M. A., (2014).
Integration of Theatre Activities in Cooking Workshops Improves Healthy Eating Attitudes Among Ethnically Diverse Adolescents A Pilot Study. ICAN: Infant, Child, &
Adolescent Nutrition, 6(2), 99-108.
Winter, K. (2006). Case study: Motivation of lower educated people for adult basic education in Belgium. Participation in adult education, Timisoara: Mirton, 86-96.
52