Vir podatkov: NIJZ 52. Evidenca pojavnosti infekcije s HIV, aidsa in smrti zaradi aidsa, 20. 3. 2014.
Delež okuženih v skupinah z razli č nimi tveganimi vedenj
V lahko dostopnih priložnostnih vzorcih treh skupin z visoko tveganim vedenjem (injicirajoči uživalci drog, moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, in pacienti s spolno prenesenimi okužbami pregledani v veneroloških dispanzerjih, pri katerih je bilo naročeno testiranje na sifilis) in priložnostnem vzorcu skupine z relativno nizko tveganim vedenjem, nosečnicah, ki so presejane na sifilis, spremljamo spreminjanje deleža okuženih s HIV z nevezanim anonimnim testiranjem.
Tabela 9 prikazuje spreminjanje deleža okuženih v vseh štirih skupinah za obdobje zadnjih deset let.
Tabela 9 Delež okuženih med injicirajočimi uživalci nedovoljenih drog, moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, pacienti s spolno prenesenimi okužbami in nosečnicami, Slovenija, 2004 – 2013
Leto
Vir podatkov: Nevezano anonimno testiranje za namene epidemiološkega spremljanja okužbe s HIV, 2013.
IUD – Injicirajoči uživalci drog, MSM – moški, ki imajo spolne odnose z moškimi, SPO – pacienti s spolno prenesenimi okužbami.
2.3. Č revesne nalezljive bolezni in zoonoze
Gastroenterokolitisi neznane etiologije, salmonela, tifus, kampilobakter, rotavirus, norovirus, E.coli, šigela, akutni hepatitis A, akutni hepatitis E, ostale črevesne okužbe, dermatofitoze, leptospiroza, listerioza, ehinokokoza, tularemija, bruceloza , botulizem, lamblioza, toksoplazma, trakuljavost, trihineloza, vročica Q
Eva GRILC, Maja PRAPROTNIK, Marija TRKOV
Zoonoze so nalezljive bolezni, ki se širijo med živalmi, posredno ali neposredno pa se prenašajo tudi na ljudi.
Okužba je možna z neposrednim stikom z živaljo, zaužitjem kontaminirane hrane ali pa s posrednim kontaktom iz okolja. V skupino spada 61 % vseh znanih povzročiteljev in 75 % znanih povzročiteljev porajajočih se nalezljivih bolezni pri človeku.
Pridelava hrane, varnost hrane so tesno povezana področja, ki pomembno vplivajo na preprečevanje zoonoz. V svetu se vse bolj uveljavlja pristop »eno zdravje«.
Spremljanje zoonoz in povzročiteljev zoonoz pri ljudeh in živalih je torej interdisciplinarno področje, ki je v Sloveniji opredeljeno v Programu monitoringa zoonoz in njihovih povzročiteljev. Program pripravijo vsak v okviru svojih pristojnosti in predpisov UVHVVR (Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), ZIRS (Zdravstveni inšpektorat RS) in Center za nalezljive bolezni (CNB) NIJZ (Nacionalni inštitut za javno zdravje), NVI (Nacionalni veterinarski inštitut) ter NLZOH (Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano). (Podrobnejši podatki o vzorcih živil in rezultatih analiz so objavljeni v Letnem poročilu monitoringa zoonoz in njihovih povzročiteljev, na spletni strani UVHVVR:
http://www.vurs.gov.si/si/za_prebivalce_in_pravne_osebe/varna_hrana_krma_in_zdravila/zoonoze/).
Mnogi primeri zoonoz ostanejo verjetno neprijavljeni oziroma neprepoznani. Bolezenska slika le-teh je namreč podobna drugim, bolj pogostim nalezljivim boleznim, zato tudi povzročitelji ostanejo neidentificirani. Boljše odkrivanje in obvladovanje zoonoz vsekakor omogočajo državni monitoring zoonoz ter raziskave.
Med pomembnejše zoonoze uvrščamo tudi povzročitelje črevesnih nalezljivih bolezni.
V letu 2013 je bilo prijavljenih 19.858 primerov črevesnih nalezljivih bolezni (ČNB), kar je za manj kot 1 % manj kot v letu 2012. Največji delež prijavljenih ČNB, 70 %, predstavljajo ČNB neznane etiologije. Med opredeljenimi povzročitelji ČNB je bilo največ norovirusnih in rotavirusnih okužb. Najvišje incidenčne stopnje ČNB so bile v murskosoboški, novogoriški in kranjski regiji. ČNB tako kot vsa leta prijavljamo v skladu z Mednarodno klasifikacijo bolezni (MKB-10): A00-A09, B15, B17.2 in po povzročiteljih.
Tabela 10 Najpogosteje prijavljene črevesne nalezljive bolezni (ČNB), Slovenija, 2009 – 2013
2009 2010 2011 2012 2013 2009 - 2013
*
Opomba – Program monitoringa zoonoz: s spremembo zakona o državni upravi je bil v letu 2010 v izvedbo Programa monitoringa zoonoz in njihovih povzročiteljev v delu, ki se nanaša na živila neživalskega izvora, vključen tudi IRSKGH. Program zajema sistem zbiranja podatkov za posamezne povzročitelje zoonoz, faze v živilski verigi, kjer se podatki zbirajo, programe cepljenja in druge preventivne ukrepe ter ukrepe v primeru pozitivnih rezultatov, kjer so predpisani z zakonodajo ter sistem obveščanja v primeru pojava bolezni oz. ugotovitvi povzročitelja. Ukrepi se izvajajo v primerih, ko je to predpisano z zakonodajo.V sklopu Programa zoonoz so se izvajale tudi preiskave za ugotavljanje odpornosti proti protimikrobnim zdravilom.
Programi so dostopni na spletni strani VURS, sedaj Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, v nadaljevanju UVHVVR: http://www.vurs.gov.si/si/za_prebivalce_in_pravne_osebe/varna_hrana_krma_in_zdravila/zoonoze/
Vrstni red najpogostejših ČNB v letu 2013 ostaja enak kot v letu 2012. Na prvem mestu so gastroenterokolitisi neznane etiologije, norovirusne in rotavirusne okužbe, sledijo gastroenterokolitisi, ki jih povzročajo: kampilobaktri, salmonele, Clostridium difficile, adenovirusi in E.coli.
V primerjavi z letom 2012 se je najbolj povečalo število prijav okužb z norovirusi (za 32 %), Clostridium difficile in paraziti (oboje za 19 %). Najbolj so se zmanjšale prijave šigel (za 62 %) , salmonel ( za 27 %) in adenovirusnih gastroenterokolitisov (za 24 %).
Največje število prijav smo prejeli v mesecu septembru in decembru. Med starostnimi skupinami je bilo največ prijav v starosti od 1 do 4 let ter od 5 do 14 let, najmanj pa v starosti od 65 do 74 let.
Hospitaliziranih je bilo 17 % vseh prijavljenih primerov s ČNB. Največ hospitaliziranih je bilo zaradi okužbe s Clostridium difficile (65 % prijavljenih), 59 % adenovirusnih okužb, 58 % vseh prijavljenih rotavirusnih okužb, 55 % salmonelnih okužb, 43 % kampilobaktrskih okužb, 20 % norovirusnih okužb itd.
Prijave ČNB so postopoma naraščale vse od leta 1998, ko je incidenca znašala 531/100.000 prebivalcev. Najbolj izrazit je bil porast v letu 2002 (1002/100.000 prebivalcev), ko je v primerjavi s predhodnim letom (2001;
679/100.000 prebivalcev) število prijav naraslo za 47 %.
Po letu 2003 je število prijav salmoneloz podobno kot v drugih državah EU začelo upadati, naraščati pa so začele prijave virusnih črevesnih okužb, zlasti norovirusnih in rotavirusnih.
Dejanska incidenca ČNB ni znana. Verjetno je bistveno višja kot incidenca na osnovi prijav. Prijave ČNB zajemajo samo del okužene in obolele populacije, ki poišče zdravniško pomoč in se jih prijavi. Kolikšen je faktor, s katerim bi morali pomnožiti prejete prijave ČNB, da bi dobili dejansko število obolelih v Sloveniji, ni znano. Po predvidevanjih CDC v Atlanti je faktor vsaj 5, verjetno je bistveno višji; odvisno od povzročitelja ČNB, prebivalstva in drugih dejavnikov.
Tabela 11 Hospitalizirani zaradi črevesnih nalezljivih bolezni, Slovenija, 2013
2013
Št. Prijav Primeri/100.000 prebivalcev
VSE PRIJAVLJENE ČNB (A00-A09 in B15) 3438 167,0
ČNB NEZNANE ETIOLOGIJE1 (A09, A04.9, A05.9, A08.4) 1043 50,7
salmonelami2 (A02); tifus in paratifus (A01) 162 7,9
adenovirusi (A08.2) 106 5,1 1997, ko smo zabeležili 99 prijav, oziroma incidenco 4,9/100.000 prebivalcev, je število prijav iz leta v leto nižje.
Izjema je bilo leto 2013, ko smo zabeležili 23 prijav, ki je bilo glede na število enako kot leta 2002. Povprečna starost obolelih v letu 2013 je znašala 36,8 let, največ bolnikov je bilo v starostni skupini od 8 do 16 let. Primeri so bili iz različnih regij. Povečano število prijav bi bilo lahko posledica izbruha v državah EU*. Vendar tega nismo uspeli potrditi.
ECDC je leta 2013 poročal o izbruhu hepatitisa A v 11 državah EU. Od januarja 2013 so zabeležili 1315 primerov v 11 državah. Pri 240 primerih so laboratorijsko potrdili, da gre za epidemičen sev virusa, KF182323 na stiku VP1-2a virusnega genoma. Sprva so primere epidemiološko povezovali z obiskom Italije, vendar so epidemični sev potrdili tudi pri osebah, ki tja niso potovale.
Epidemiološke, mikrobiološke in okoljske analize so pokazale, da se je okužba verjetno širila z uživanjem zamrznjenega jagodičevja iz skupnega izvora v državah EU/EEA. Izvora okužbe kljub skupnim prizadevanjem EFSE, European Food Safety Authority, ECDC, držav članic in Evropske komisije še niso uspeli odkriti.
Zaradi značilnosti virusa (nizek infektivni odmerek, dolga inkubacijska doba bolezni) ter živilske verige (dolg rok trajanja živil, kompleksna proizvodna in trgovska veriga) se novi primeri še lahko pojavijo.
Več informacij o izbruhu je na voljo na spletni strani ECDC:
http://www.ecdc.europa.eu/en/publications/Publications/ROA-Hepatitis%20A%20virus-
Italy%20Ireland%20Netherlands%20Norway%20France%20Germany%20Sweden%20United%20Kingdom%20-%20final.pdf.
V poročilu iz leta 2011 ECDC poroča, da je incidenca hepatitisa A v letu 2011 znašala 2,51/100.000 prebivalcev.
Bolezen se najpogosteje pojavlja pri otrocih med 5. in 14. letom starosti.