28 Slika 2: Potek iztekanja vode iz plastenke (PIVP)
Slika 3: Branje stolpčnih prikazov (BSP)
3.5 POSTOPKI OBDELAVE PODATKOV
Podatke smo analizirali in obdelali z računalniškim programom SPSS s pomočjo deskriptivne in inferenčne statistike. Na podlagi deskriptivne statistike smo izračunali absolutne (f) in odstotne (f %) frekvence. Na podlagi inferenčne statistike smo naredili T-test za neodvisne vzorce, s katerim smo izračunali, ali prihaja do statistično pomembnih sprememb med skupinama, ter χ2-preizkusa hipoteze neodvisnosti, s katerim smo izračunali, ali se med skupinama in odgovori na nalogo pojavljajo statistično pomembne razlike. Uporabili smo opisno in tabelarično predstavitev rezultatov.
V tabelah deskriptivne analize časa in števila fiksacij smo v tabelah predstavili število analiziranih učencev (N), minimalno (MIN) in maksimalno vrednost (MAKS) (časa fiksacij v sekundah in števila fiksacij), srednjo vrednost (M) (časa fiksacij v sekundah in števila fiksacij) ter standardni odklon (SD). Prav tako smo izračunali razliko povprečne vrednosti med prvo in drugo skupino (M1–M2).
Pri nekaterih nalogah se je zgodilo, da očesni sledilec ni sledil premikom očes vseh učencev, zato je število učencev, tako v prvi skupini kot v drugi skupini, manjše, saj smo te učence izločili iz analize podatkov, pridobljenih z očesnim sledilcem Tobii.
Očesni sledilec Tobii posameznega učenca ni prepoznal samo pri dotični nalogi, nato pa ga je pri naslednjih nalogah ponovno zaznal. Analizirali smo 19 učencev iz prve skupine in 19 učencev iz druge skupine.
29
4 REZULTATI
4.1 DESKRIPTIVNA ANALIZA ODGOVOROV NA ZASTAVLJENE NALOGE 4.1.1 DESKRIPTIVNA ANALIZA ODGOVOROV NA NALOGE SKLOP BRANJE
ZEMLJEVIDOV IN LEGENDE (BZL)
V prvem sklopu nalog, in sicer od N2 do N5, so morali učenci rešiti naloge, ki so se navezovale na branje zemljevidov in legende (BZL). Naloge N1 učenci niso reševali, kajti navodilo je bilo, da si le ogledajo zemljevid in legendo. V spodnjih tabelah (Tabele 8–11) so predstavljeni rezultati prve (S1) in druge skupine (S2), kako so reševali naloge iz sklopa BZL.
Pri nalogi 2 (N2) so morali učenci prešteti število naselij na zemljevidu. V legendi je naselje označeno s krogcem. Upoštevan je bil pravilen odgovor, da je na zemljevidu 6 naselij. Nalogo 2 (N2) (Tabela 6) je pravilno rešilo 11 učencev (26,2 %; 6 (27,3 %) učencev iz prve skupine in 5 (25,0 %) učencev iz druge skupine). Pri nalogi 2 (N2) (Tabela 12) ni statistično značilnih razlik med prvo in drugo skupino glede na pravilnost odgovarjanja (χ2 = 0,028; g = 1, α = 0,867), zato ničelno hipotezo potrdimo. Rezultatov zato ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Tabela 8: Deskriptivna analiza (f, f %) odgovorov iz sklopa BZL pri nalogi 2 (N2)
N2 Pravilen odgovor Nepravilen odgovor Skupaj
S1 f 6 16 22
f (%) 27,3 % 72,7 % 100,0 %
S2 f 5 15 20
f (%) 25,0 % 75,0 % 100,0 %
Skupaj f 11 31 42
f (%) 26,2 % 73,8 % 100,0 %
Pri nalogi 3 (N3) (Tabela 6) so morali učenci pravilno našteti naselja, skozi katera pelje železnica. Pravilno so odgovorili tisti učenci, ki so našteli kraje, skozi katere je speljana železnica. Nalogo je pravilno rešilo 10 (23,8 %) učencev, in sicer 3 (13,6 %) učenci iz prve skupine in 7 (35,0 %) učencev iz druge skupine. Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa (Tabela 12) ni statistično pomembna na ravni α = 0,101 (2Ȋ = 2,686; g = 1), zato ničelno hipotezo za nalogo 3 (N3) potrdimo. V vzorcu se med prvo in drugo skupino niso pojavile statistično pomembne razlike glede na pravilnost reševanja naloge 3. Rezultatov zato ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Tabela 9: Deskriptivna analiza (f, f %) odgovorov iz sklopa BZL pri nalogi 3 (N3)
N3 Pravilen odgovor Nepravilen odgovor Skupaj
S1 f 3 19 22
f (%) 13,60 % 86,4 % 100,0 %
S2 f 7 13 20
f (%) 35,00 % 65,0 % 100,0 %
Skupaj f 10 32 42
f (%) 23,80 % 76,2 % 100,0 %
30
Nalogo 4 (N4) (Tabela 6), pri kateri so morali učenci povedati, v katerem kraju se nahajajo toplice, je pravilno rešilo 26 učencev (61,9 %; 14 (63,6 %) učencev iz prve skupine in 12 (60,0 %) učencev iz druge skupine). Pri nalogi smo upoštevali pravilen odgovor Moravci, kajti le tam je bil znak za toplice, ki so ga morali razbrati iz legende.
Pri nalogi 4 (N4) (Tabela 12) ni statistično značilnih razlik med prvo in drugo skupino glede na pravilnost odgovarjanja (χ2 = 0,059; g = 1; α = 0,808), zato ničelno hipotezo potrdimo. Rezultatov ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Tabela 10: Deskriptivna analiza (f, f %) odgovorov iz sklopa BZL pri nalogi 4 (N4)
N4 Pravilen odgovor Nepravilen odgovor Skupaj
S1 f 14 8 22
f (%) 63,6 % 36,4 % 100,0 %
S2 f 12 8 20
f (%) 60,0 % 40,0 % 100,0 %
Skupaj f 26 16 42
f (%) 61,9 % 38,1 % 100,0 %
Pri nalogi 5 (N5) (Tabela 6) so morali učenci poiskati in povedati polje, v katerem se združita reki Drava in Dravinja. Upoštevan je bil odgovor, da se reki združita v polju C1. Nalogo 5 (N5) je pravilno rešilo 10 učencev iz obeh skupin (23,8 %; 3 (13,6 %) učenci iz prve skupine in 7 (35,0 %) učencev iz druge skupine). Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa (Tabela 12) ni statistično pomembna na ravni α = 0,101 (2Ȋ = 2,682; g = 1), zato ničelno hipotezo za nalogo 5 (N5) potrdimo. V vzorcu se med prvo in drugo skupino niso pojavile statistično pomembne razlike glede na pravilnost reševanja naloge 5. Rezultatov ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Tabela 11: Deskriptivna analiza (f, f %) odgovorov iz sklopa BZL pri nalogi 5 (N5)
N5 Pravilen odgovor Nepravilen odgovor Skupaj
S1 f 3 19 22
f (%) 13,6 % 86,4 % 100,0 %
S2 f 7 13 20
f (%) 35,0 % 65,0 % 100,0 %
Skupaj f 10 32 42
f (%) 23,8 % 76,2 % 100,0 %
Tabela 12: Vrednost χ2-preizkusa hipoteze neodvisnosti analize odgovorov iz sklopa BZL
Naloga (N) Preizkus g α
N2 χ2 = 0,028 1 0,867
N3 2Ȋ = 2,686 1 0,101
N4 χ2 = 0,059 1 0,808
N5 2Ȋ = 2,682 1 0,101
31
4.1.2 ANALIZA ODGOVOROV ZA SKLOP POSKUS IZTEKANJA VODE IZ PLASTENKE
V drugem sklopu nalog, in sicer od N6 do N9, so morali učenci odgovoriti na zastavljene naloge, ki so se navezovala na PIVP. V spodnjih tabelah (Tabele 13–16) so predstavljeni rezultati za učence prve (S1) in druge skupine (S2), ko so reševali naloge iz sklopa PIVP.
Najprej nas je zanimalo, kaj učenci opazijo na sliki poteka poskusa. V tabeli 13 smo predstavili sedem kategorij, ki so jih učenci najpogosteje opazili. Druge kategorije, ki zaradi manjše frekvence niso zajete v tabeli (manj kot 5 % odgovorov), so: položaj zelene in rdeče plastenke, podstavek, na katerem sta plastenki, barva vode, različna količina vode v plastenki. Učenci tako prve kot druge skupine so najpogosteje opazili barvo plastenk, in sicer 29 učencev (69,0 %; 17 (77,3 %) učencev iz prve skupine in 12 (60,0 %) učencev iz druge skupine). Druga najpogosteje izpostavljena kategorija je iztekanje vode iz plastenke. To je opazilo 24 (57,1 %) učencev iz obeh skupin, in sicer 9 (40,9 %) učencev iz prve skupine in 15 (75,0 %) učencev iz druge skupine. Sledile so kategorije: količina vode v plastenki, časovni potek poskusa začetek-konec, debelina curka iz plastenke, število plastenk. Najmanj pozornosti so učenci namenili polnjenju kadi, ko voda teče iz plastenke. To kategorijo je omenilo 10 učencev (23,7 %), in sicer 5 (22,7 %) učencev iz prve skupine in 5 (25,0 %) učencev iz druge skupine.
Pri nalogi 6 (N6) (Tabela 13) smo ugotavljali, ali se med prvo in drugo skupino pojavljajo statistično pomembne razlike. Ugotovili smo, da se statistično pomembne razlike med skupinama pojavljajo pri opažanju iztekanja vode iz plastenke pri nalogi 6 (N6) (Tabela 17) (χ2 = 4,972; g = 1; α = 0,026) in pri opažanju različnega števila plastenk pri nalogi 6 (N6) (χ2 = 8,869; g = 1; α = 0,003), zato ničelno hipotezo zavržemo.
S tveganjem 2,6 % in 0,3 % trdimo, da bi se tudi v osnovni množici med skupinama pojavile pomembne razlike, zato rezultate lahko posplošimo na osnovno množico.
Med prvo in drugo skupino pa pri nalogi 6 (N6) ni statistično pomembnih razlik (Tabela 17) glede opažanja razlikovanja barv plastenk (χ2 = 1,462; g = 1; α = 0,227), pri opažanju različne količine vode v plastenki (χ2 = 3,359; g = 1; α = 0,067), pri opažanju različne količine vode v plastenki (χ2 = 3,359; g = 1; α = 0,067), pri opažanju različne debeline curka pri rdeči in zeleni plastenki (χ2 = 2,444; g = 1; α = 0,118), zato ničelno hipotezo potrdimo. Rezultatov za te kategorije ne moremo posplošiti na osnovno množico. Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa glede opažanja polnjenja kadi, ko je voda iztekala iz plastenke, ni statistično pomembna na ravni α = 0,863 (2Ȋ = 0,030; g
= 1), zato ničelno hipotezo za nalogo N6 potrdimo. Za vzorec ugotovimo, da se med prvo in drugo skupino niso pojavile statistično pomembne razlike. Rezultatov ne moremo posplošiti na osnovno množico.
32
Tabela 13: Deskriptivna analiza (f, f %) odgovorov iz sklopa PIVP pri nalogi 6 (N6)
N6 Opaženo Neopaženo Skupaj
Pri nalogi 7 (N7) (Tabela 6) nas je zanimalo, ali se plastenki izpraznita v enakem času.
Pravilen odgovor za nalogo 7 (N7) je bil, da se plastenki ne izpraznita v enakem času, saj imata različno veliki odprtini. Nalogo je pravilno rešilo 10 (23,8 %) učencev iz obeh
33
skupin, in sicer sta pravilno odgovorila 2 (9,1 %) učenca iz prve skupine ter 8 (40,0 %) učencev iz druge skupine. Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa (Tabela 17) je statistično pomembna na ravni α = 0,016 (2Ȋ = 5,781; g = 1), zato ničelno hipotezo za nalogo 7 (N7) zavrnemo. S tveganjem 1,6 % trdimo, da se v osnovni množici med prvo in drugo skupino pojavljajo pomembne razlike glede na pravilnost reševanja naloge 7 (N7). Rezultate lahko posplošimo na osnovno množico.
Tabela 14: Deskriptivna analiza (f, f %) odgovorov iz sklopa PIVP pri nalogi 7 (N7)
N7 Pravilen odgovor Nepravilen odgovor Skupaj
S1 f 2 20 22
f (%) 9,1 % 90,9 % 100,0 %
S2 f 8 12 20
f (%) 40,0 % 60,0 % 100,0 %
Skupaj f 10 32 42
f (%) 23,8 % 76,2 % 100,0 %
Pri nalogi 8 (N8) (Tabela 6) nas je zanimalo, ali se kadi napolnita v enakem času.
Učenci, ki so odgovorili, da se kadi ne napolnita v enakem času zaradi različne velikosti odprtin v plastenki, so pravilno rešili nalogo. Pravilno je odgovorilo 10 (23,8 %) učencev iz obeh skupin, in sicer 2 (9,1 %) učenca iz prve skupine in 8 (40,0 %) učencev iz druge skupine. Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa (Tabela 17) je statistično pomembna na ravni α = 0,016 (2Ȋ = 5,781; g = 1), zato ničelno hipotezo za nalogo 8 (N8) zavrnemo.
S 1,6-odstotnim tveganjem trdimo, da se v osnovni množici med prvo in drugo skupino pojavljajo pomembne razlike glede na pravilnost reševanja naloge 8 (N8). Rezultate lahko posplošimo na osnovno množico.
Tabela 15: Deskriptivna analiza (f, f %) odgovorov iz sklopa PIVP pri nalogi 8 (N8)
N8 Pravilen odgovor Nepravilen odgovor Skupaj
S1 f 2 20 22
f (%) 9,1 % 90,9 % 100,0 %
S2 f 8 12 20
f (%) 40,0 % 60,0 % 100,0 %
Skupaj f 10 32 42
f (%) 23,8 % 76,2 % 100,0 %
Nalogo 9 (N9) (Tabela 6), pri kateri so učenci morali ugotoviti, skozi katero dodatno odprtino pri plastenkah bo voda dlje časa iztekala, je pravilno rešilo 39 učencev (92,9
%) obeh skupin. Vsi učenci (100,0 %) prve skupine so pravilno rešili nalogo in 17 učencev (85,0 %) druge skupine. Učenci, ki so pravilno rešili nalogo, so odgovorili, da bo voda skozi dodatno odprtino dlje časa tekla iz rdeče plastenke. Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa (Tabela 17) je statistično pomembna na ravni α = 0,030 (2Ȋ = 4,706; g = 1), zato ničelno hipotezo zavrnemo. S 3-odstotnim tveganjem trdimo, da se v osnovni množici med prvo in drugo skupino pojavljajo pomembne razlike glede na pravilnost reševanja naloge 9 (N9). Rezultate lahko posplošimo na osnovno množico.
34
Tabela 16: Deskriptivna analiza (f, f %) odgovorov iz sklopa PIVP pri nalogi 9 (N9)
N9 Pravilen odgovor Nepravilen odgovor Skupaj
S1 f 22 0 22
f (%) 100,0 % 0,0 % 100,0 %
S2 f 17 3 20
f (%) 85,0 % 15,0 % 100,0 %
Skupaj f 39 3 42
f (%) 92,9 % 7,1 % 100,0 %
Tabela 17: Vrednost χ2-preizkusa hipoteze neodvisnosti analize odgovorov iz sklopa PIVP
Naloga (N) Preizkus g α
N6
BARVA PLASTENKE χ2 = 1,462 1 0,227 IZTEKANJE VODE χ2 = 4,972 1 0,026 ŠTEVILO PLASTENK χ2 = 8,869 1 0,003 KOLIČINA VODE χ2 = 3,359 1 0,067 ZAČETEK–KONEC χ2 = 2,444 1 0,118 DEBELINA CURKA χ2 = 2,444 1 0,118 POLNJENJE KADI 2Ȋ = 0,030 1 0,863
N7 2Ȋ = 5,781 1 0,016
N8 2Ȋ = 5,517 1 0,019
N9 2Ȋ = 4,706 1 0,030
4.1.3 DESKRIPTIVNA ANALIZA ODGOVOROV NALOG IZ SKLOPA BRANJE STOLPČNIH PRIKAZOV (BSP)
V tretjem sklopu, in sicer od naloge 10 (N10) do naloge 15 (N15), so se naloge navezovale na stolpčni prikaz. Učenci so morali iz stolpčnega prikaza razbrati odgovor, po katerem smo jih spraševali. V spodnjih tabelah so prikazani rezultati učencev iz prve (S1) in druge skupine (S2).
Nalogo 10 (N10) (Tabela 6), ki je učence spraševala po številu vrst dreves, predstavljenih v stolpčnem prikaz, je pravilno rešilo 38 učencev iz obeh skupin (90,5 %;
20 (90,9 %) učencev iz prve skupine in 18 (90,0 %) učencev iz druge skupine). Učenci so pravilno rešili nalogo, če so povedali, da je predstavljeno 5 vrst dreves. Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa (Tabela 23) ni statistično pomembna na ravni α = 0,920 (2Ȋ = 0,010; g = 1), zato ničelno hipotezo za nalogo 10 (N10) potrdimo. V vzorcu se med prvo in drugo skupino niso pojavile statistično pomembne razlike glede na pravilnost reševanja naloge 10 (N10). Rezultatov zato ne moremo posplošiti na osnovno množico.
35
Tabela 18: Deskriptivna analiza (f, f %) odgovorov iz sklopa BSP pri nalogi 10 (N10)
N10 Pravilen odgovor Nepravilen odgovor Skupaj
S1 f 20 2 22
Pri nalogi 11 (N11) (Tabela 6) so morali učenci navesti število smrek, predstavljenih v stolpčnem prikazu. Upoštevan pravilen odgovor pri nalogi je bil, če so učenci povedali, da so bile tri smreke. Nalogo 11 (N11) je pravilno rešilo 24 (57,1 %) učencev iz obeh skupin, in sicer 10 (45,5 %) učencev iz prve skupine in 14 (70,0 %) učencev iz druge skupine. Pri nalogi 11 (N11) (Tabela 23) ni statistično značilnih razlik med prvo in drugo skupino glede na pravilnost odgovarjanja (χ2 = 2,577; g = 1; α = 0,108), zato ničelno hipotezo potrdimo. Rezultatov zato ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Tabela 19: Deskriptivna analiza (f, f %) odgovorov iz sklopa BSP pri nalogi 11 (N11)
N11 Pravilen odgovor Nepravilen odgovor Skupaj
S1 f 10 12 22 prevladovala, in število dreves te vrste. Učenci, ki so povedali, da je največ bukve, in sicer šest dreves, so pravilno rešili nalogo. Nalogo 12 (N12) je pravilno rešilo 36 učencev iz obeh skupin (85,7 %; 18 (81,8 %) učencev iz prve skupine in 18 (90,0 %) učencev iz druge skupine). Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa (Tabela 23) ni statistično pomembna na ravni α = 0,445 (2Ȋ = 0,584; g = 1), zato ničelno hipotezo potrdimo. V vzorcu se med prvo in drugo skupino niso pojavile statistično pomembne razlike glede na pravilnost reševanja naloge 12 (N12). Rezultatov zato ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Tabela 20: Deskriptivna analiza (f, f %) odgovorov iz sklopa BSP pri nalogi 12 (N12)
N12 Pravilen odgovor Nepravilen odgovor Skupaj
S1 f 18 4 22
Nalogo 14 (N14) (Tabela 6), ki je učence spraševala po številu dreves, je pravilno rešilo 16 učencev iz obeh skupin (38,1 %; 9 (40,9 %) učencev iz prve skupine in 7 (35,0 %) učencev iz druge skupine). Vseh dreves, prikazanih v stolpčnem prikazu, je bilo 19, kar je tudi pravilen odgovor. Pri nalogi 14 (N14) (Tabela 23) ni statistično značilnih
36
razlik med prvo in drugo skupino glede na pravilnost odgovarjanja (χ2 = 0,155; g = 1; α
= 0,694), zato ničelno hipotezo potrdimo. Rezultatov zato ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Tabela 21: Deskriptivna analiza (f, f %) odgovorov iz sklopa BSP pri nalogi 14 (N14)
N14 Pravilen odgovor Nepravilen odgovor Skupaj
S1 f 9 13 22
f (%) 40,9 % 59,1 % 100,0 %
S2 f 7 13 20
f (%) 35,0 % 65,0 % 100,0 %
Skupaj f 16 26 42
f (%) 38,1 % 61,9 % 100,0 %
Pri nalogi 15 (N15) (Tabela 6), kateri dve vrsti v stolpčnem prikazu imata enako število dreves, je skupaj pravilno odgovorilo 37 (88,1 %) učencev iz obeh skupin, in sicer 19 (86,4 %) učencev iz prve skupine in 18 (90,0 %) učencev iz druge skupine. Smreka in hrast sta vrsti, ki imata v stolpčnem prikazu predstavljeno enako število dreves.
Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa (Tabela 23) ni statistično pomembna na ravni α
= 0,715 (2Ȋ = 0,133; g = 1), zato ničelno hipotezo potrdimo. V vzorcu se med prvo in drugo skupino niso pojavile statistično pomembne razlike glede na pravilnost reševanja naloge 15 (N15). Rezultatov zato ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Tabela 22: Deskriptivna analiza (f, f %) odgovorov iz sklopa BSP pri nalogi 15 (N15)
N15 Pravilen odgovor Nepravilen odgovor Skupaj
S1 f 19 3 22
f (%) 86,4 % 13,6 % 100,0 %
S2 f 18 2 20
f (%) 90,0 % 10,0 % 100,0 %
Skupaj f 37 5 42
f (%) 88,1 % 11,9 % 100,0 %
Tabela 23: Vrednost χ2-preizkusa hipoteze neodvisnosti analize odgovorov iz sklopa BSP
Naloga (N) Preizkus g α
N10 2Ȋ = 0,010 1 0,920
N11 χ2 = 2,577 1 0,108
N12 2Ȋ = 0,584 1 0,445
N14 χ2 = 0,155 1 0,694
N15 2Ȋ = 0,133 1 0,715
37
4.1.4 ANALIZA REŠEVANJA NALOG GLEDE NA SPOL
Naredili smo tudi analizo reševanja nalog iz posameznih sklopov glede na spol.
Predstavljeni so rezultati za posamezen sklop nalog (Tabele 24–31). Število doseženih točk za posamezen sklop smo za vsakega učenca združili.
SKLOP BZL
V Tabeli 24 so predstavljeni rezultati seštevka pravilnih odgovorov dečkov in deklic iz prve skupine (S1) in druge skupine (S2). Število 0 predstavlja, da učenci niso nobene naloge rešili pravilno, število štiri pa, da so vse naloge rešili pravilno. V prvi skupini je sodelovalo 22 učencev (12 dečkov in 10 deklic). V drugi skupini pa je sodelovalo 20 učencev (10 dečkov in 10 deklic). Učenci iz prve skupine so na naloge iz sklopa BZL s 36,4 % (18,2 % deklice in 18,2 % dečki) odgovorili tako, da so pravilno rešili le eno nalogo. Nihče pa ni rešil vseh nalog pravilno. Učenci iz druge skupine so naloge iz sklopa BZL s 30,0 % (20,0% dečki in 10,0 % deklice) rešili le eno nalogo pravilno.
Opaziti pa je mogoče višji delež učencev iz druge skupine, ki so na naloge iz sklopa BZL odgovorili tako, da so rešili vse naloge pravilno ali pa imeli le eno napako. Med deklicami in dečki se ne pojavljajo bistvene razlike pri odgovarjanju.
Tabela 24: Deskriptivna analiza (f, f %) seštevka pravilnih odgovorov iz sklopa BZL glede na spol
Spol
S1 S2
0 1 2 3 4 Skupaj 0 1 2 3 4 Skupaj
Dečki f 4 4 3 1 0 12 2 4 2 1 1 10
f % 18,2 % 18,2 % 13,6 % 4,5 % 0 % 54,5 % 10,0 % 20,0 % 10,0 % 5,0 % 5,0 % 50,0 %
Deklice f 2 4 3 1 0 10 3 2 2 2 1 10
f % 9,1 % 18,2 % 13,6 % 4,5 % 0 % 45,5 % 15,0 % 10,0 % 10,0 % 10,0 % 5,0 % 50,0 %
Skupaj f 6 8 6 2 0 22 5 6 4 3 2 20
f % 27,3 % 36,4 % 27,3 % 9,1 % 0 % 100,0 % 25,0 % 30,0 % 20,0 % 15,0 % 10,0 % 100,0 %
Iz Tabele 25 je mogoče razbrati, da med dečki in deklicami iz obeh skupin ne prihaja do statistično pomembnih razlik glede reševanja nalog iz sklopa BZL. Tako deklice kot dečki so naloge iz sklopa BZL reševali enako dobro.
Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa ni statistično pomembna na ravni α = 0,919 (2Ȋ = 0,498; g = 3), zato ničelno hipotezo potrdimo. V vzorcu se med dečki in deklicami iz prve skupine niso pojavile statistično pomembne razlike glede reševanja nalog iz sklopa BZL. Rezultatov zato ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa ni statistično pomembna na ravni α = 0,875 (2Ȋ
= 1,221; g = 4), zato ničelno hipotezo potrdimo. V vzorcu se med dečki in deklicami iz druge skupine niso pojavile statistično pomembne razlike pri reševanju nalog iz sklopa BZL. Rezultatov zato ne moremo posplošiti na osnovno množico.
38
Tabela 25: Vrednost χ2-preizkusa hipoteze neodvisnosti analize odgovorov iz sklopa BZL glede na spol
Skupina Preizkus g α
S1 2Ȋ = 0,498 3 0,919
S2 2Ȋ = 1,221 4 0,875
SKLOP PIVP
V Tabeli 26 je predstavljen seštevek izbire kategorij učencev iz prve in druge skupine za nalogo 6 (N6) iz sklopa PIVP. Podatki predstavljajo izbiro kategorij, ki so jih učenci izpostavili med opazovanjem naloge 6 (N6). Število 1 pomeni, da so učenci opazili le eno kategorijo, število 7 pa pomeni, da so opazili 6 ali 7 kategorij. Dečki iz prve skupine so najpogosteje omenili 2 kategoriji (18,2 %), ki so ju opazili na sliki, medtem ko so deklice največkrat izpostavile 3 kategorije (18,2 %). Dečki iz druge skupine so največkrat izpostavili 3 kategorije (25,0 %) in prav tako so po 3 kategorije največkrat izpostavile deklice (25,0 %).
Tabela 26: Deskriptivna analiza (f, f %) seštevka izbire kategorij glede na spol iz sklopa PIVP pri nalogi 6 (N6)
Spol
S1 S2
1 2 3 4 5 7 Skupaj 0 2 3 4 5 6 Skupaj
Dečki f 1 4 3 3 0 1 12 0 3 5 0 1 1 10
f % 4,5 % 18,2 % 13,6 % 13,6 % 0,0 % 4,5 % 54,5 % 0,0 % 15,0 % 25,0 % 0,0 % 5,0 % 5,0 % 50,0 %
Deklice f 2 2 4 1 1 0 10 1 3 5 1 0 0 10
f % 9,1 % 9,1 % 18,2 % 4,5 % 4,5 % 0,0 % 45,5 % 5,0 % 15,0 % 25,0 % 5,0 % 0,0 % 0,0 % 50,0 %
Skupaj f 3 6 7 4 1 1 22 1 6 10 1 1 1 20
f % 13,6 % 27,3 % 31,8 % 18,2 % 4,5 % 4,5 % 100,0 % 5,0 % 30,0 % 50,0 % 5,0 % 5,0 % 5,0 % 100,0 %
Med deklicami in dečki iz obeh skupin se ne pojavljajo statistično pomembne razlike glede na izpostavljanje števila kategorij (Tabela 27).
Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa ni statistično pomembna na ravni α = 0,441 (2Ȋ
= 4,800; g = 5), zato ničelno hipotezo potrdimo. V vzorcu se med dečki in deklicami iz prve skupine niso pojavile statistično pomembne razlike glede izpostavljanja kategorije pri nalogi 6 (N6) iz sklopa PIVP. Rezultatov ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa ni statistično pomembna na ravni α = 0,353 (2Ȋ
= 5,545; g = 5), zato ničelno hipotezo potrdimo. V vzorcu se med dečki in deklicami iz druge skupine niso pojavile statistično pomembne razlike glede izpostavljanja kategorije pri nalogi 6 (N6) iz sklopa PIVP. Rezultatov zato ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Tabela 27: Vrednost χ2-preizkusa hipoteze neodvisnosti analize izbire kategorij glede na spol iz sklopa PIVP pri nalogi N6
Skupina Preizkus g α
S1 2Ȋ = 4,800 5 0,441
S2 2Ȋ = 5,545 5 0,353
39
V Tabeli 28 so razvidni rezultati seštevka pravilnih odgovorov za deklice in dečke iz obeh skupin za naloge iz sklopa PIVP. Pri učencih iz prve skupine je mogoče opaziti, da so učenci pravilno odgovorili le na eno ali dve nalogi. Vse naloge, ki so jih morali rešiti, pa so bile tri. Tako dečki (36,4 %) kot deklice (45,5 %) so v največjem deležu (81,8 %) pravilno podali le en odgovor. Medtem pa so učenci iz druge skupine imeli razpon odgovorov od nobenega pravilnega odgovora do vseh treh. Dečki so v 20,0 % pravilno podali odgovor na eno nalogo ali pa na tri naloge, deklice pa so z 20,0 % pravilno rešile le eno nalogo, s 15,0 % pa so rešile tri naloge.
Tabela 28: Deskriptivna analiza (f, f %) seštevka pravilnih odgovorov iz sklopa PIVP glede na spol
Spol
S1 S2
1 2 Skupaj 0 1 2 3 Skupaj
Dečki f 8 4 12 2 4 0 4 10
f % 36,4 % 18,2 % 54,5 % 10,0 % 20,0 % 0,0 % 20,0 % 50,0 %
Deklice f 10 0 10 1 4 2 3 10
f % 45,5 % 0,0 % 45,5 % 5,0 % 20,0 % 10,0 % 15,0 % 50,0 %
Skupaj f 18 4 22 3 8 2 7 20
f % 81,8 % 18,2 % 100,0 % 15,0 % 40,0 % 10,0 % 35,0 % 100,0 %
Med deklicami in dečki iz prve skupine prihaja do statistično pomembnih razlik (Tabela 29) glede na pravilnost reševanja nalog iz sklopa PIVP. Med deklicami in dečki iz druge skupine pa ne prihaja do statistično pomembnih razlik glede na pravilnost reševanja nalog.
Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa je statistično pomembna na ravni α = 0,018 (2Ȋ
= 5,586; g = 1), zato ničelno hipotezo zavrnemo. S tveganjem 1,8 % trdimo, da bi se med dečki in deklicami iz prve skupine pojavile statistično pomembne razlike glede na pravilnost reševanja nalog iz sklopa PIVP.
Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa ni statistično pomembna na ravni α = 0,354 (2Ȋ
= 3,256; g = 3), zato ničelno hipotezo potrdimo. V vzorcu se med dečki in deklicami iz druge skupine niso pojavile statistično pomembne razlike glede na pravilnost reševanja nalog iz sklopa PIVP. Rezultatov zato ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Tabela 29: Vrednost χ2-preizkusa hipoteze neodvisnosti analize odgovorov iz sklopa PIVP glede na spol
Skupina Preizkus g α
S1 2Ȋ = 5,586 1 0,018
S2 2Ȋ = 3,256 3 0,354
40 SKLOP BSP
V Tabeli 30 so predstavljeni rezultati za deklice in dečke za naloge iz sklopa BSP.
Število 1 pomeni, da so učenci pravilno odgovorili le na eno nalogo iz sklopa BSP, število 6 pa, da so odgovorili na vse naloge pravilno. Pri učencih iz prve skupine je mogoče opaziti, da so pravilno rešili največ pet nalog, medtem ko so nekateri učenci iz druge skupine pravilno odgovorili na vseh šest nalog. Dečki iz prve skupine so v največjem deležu (22,7 %) pravilno rešili pet nalog, medtem ko so deklice iz prve skupine v največjem deležu (18,2 %) pravilno rešile dve nalogi. Dečki iz druge skupine so v 20,0 % pravilno rešili vseh šest nalog, medtem ko so deklice z 20,0 % pravilno rešile pet nalog.
Tabela 30: Deskriptivna analiza (f, f %) seštevka pravilnih odgovorov iz sklopa BSP glede na spol
Spol
S1 S2
1 2 3 4 5 Skupaj 1 2 3 4 5 6 Skupaj
Dečki f 0 0 4 3 5 12 1 0 1 1 3 4 10
f % 0,0 % 0,0 % 18,2 % 13,6 % 22,7 % 54,5 % 5,0 % 0,0 % 5,0 % 5,0 % 15,0 % 20,0 % 50,0 %
Deklice f 1 4 3 1 1 10 1 1 0 2 4 2 10
f % 4,5 % 18,2 % 13,6 % 4,5 % 4,5 % 45,5 % 5,0 % 5,0 % 0,0 % 10,0 % 20,0 % 10,0 % 50,0 %
Skupaj f 1 4 7 4 6 22 2 1 1 3 7 6 20
f % 4,5 % 18,2 % 31,8 % 18,2 % 27,3 % 100,0 % 10,0 % 5,0 % 5,0 % 15,0 % 35,0 % 30,0 % 100,0 %
Med deklicami in dečki iz prve skupine prihaja do statistično pomembnih razlik (Tabela 31) glede na pravilnost reševanja nalog iz sklopa BSP. Med deklicami in dečki iz druge skupine pa ne prihaja do statistično pomembnih razlik glede na pravilnost reševanja nalog.
Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa je statistično pomembna na ravni α = 0,028 (2Ȋ
= 10,850; g = 4), zato ničelno hipotezo zavrnemo. S tveganjem 2,8 % trdimo, da bi se med dečki in deklicami iz prve skupine pojavile statistično pomembne razlike glede na pravilnost reševanja nalog iz sklopa PIVP.
Vrednost Kullbackovega 2Ȋ-preizkusa ni statistično pomembna na ravni α = 0,559 (2Ȋ
= 3,935; g = 5), zato ničelno hipotezo potrdimo. V vzorcu se med dečki in deklicami iz druge skupine niso pojavile statistično pomembne razlike glede na pravilnost reševanja nalog iz sklopa PIVP. Rezultatov zato ne moremo posplošiti na osnovno množico.
Tabela 31: Vrednost χ2-preizkusa hipoteze neodvisnosti analize odgovorov iz sklopa BSP glede na spol
Skupina Preizkus g α
S1 2Ȋ = 10,850 4 0,028
S2 2Ȋ = 3,935 5 0,559
41
4.1.5 POVZETEK REZULTATOV Z INTERPRETACIJO TREH SKLOPOV NALOG Ugotavljamo, da je v prvem sklopu nalog o branju zemljevidov in legende največ učencev pravilno rešilo nalogo 4 (N4) (Tabela 10), in sicer 26 učencev (61,9 %) iz obeh skupin, pri kateri so morali določiti kraj, v katerem se nahajajo toplice. Največ
4.1.5 POVZETEK REZULTATOV Z INTERPRETACIJO TREH SKLOPOV NALOG Ugotavljamo, da je v prvem sklopu nalog o branju zemljevidov in legende največ učencev pravilno rešilo nalogo 4 (N4) (Tabela 10), in sicer 26 učencev (61,9 %) iz obeh skupin, pri kateri so morali določiti kraj, v katerem se nahajajo toplice. Največ