41
Preglednica 11: Cilji z okoljsko vsebino glede na vse cilje v Učnih načrtih spoznavanja okolja, spoznavanja družbe ter naravoslovja in tehnike
spoznavanje okolja
f (%) spoznavanje
družbe
f (%) naravoslovje
in tehnika
f (%)
vsi cilji
180 100 108 100 215 100
cilji z okoljsko vsebino
27 15 18 16,66 48 22,32
Iz preglednice 11 je razvidno, da delež ciljev z okoljsko vsebino v Učnih načrtih od 1. do 5.
razreda narašča.
Preglednica 12: Cilji z okoljsko vsebino glede na vse cilje v Učnih načrtih spoznavanja okolja, spoznavanja družbe ter naravoslovja in tehnike od 1. do 5. razreda
SPO + DRU + NIT f (%)
vsi cilji 503 100
vsi cilji z okoljsko vsebino 93 18,49
Preglednica 12 nam prikazuje, da je v Učnih načrtih spoznavanja okolja, spoznavanja družbe ter naravoslovja in tehnike od 1. do 5. razreda slabih 20 % ciljev z okoljsko vsebino.
3.8.1.5. Cilji okoljske vzgoje v Učnem načrtu geografija 6
V Učnem načrtu za geografijo je zapisano, da predstavlja geografsko znanje temeljni del splošne izobrazbe. Vsebuje družboslovna znanja (npr. o domovini in svetu), pa tudi naravoslovna, kjer je izpostavljena okoljska vzgoja (npr. znanja o varovanju okolja in smotrnem gospodarjenju z njim)(Kolnik, Otič, Cunder, et al, 2011, str. 4).
42
Ker je to predmet, ki ga torej lahko uvrstimo tako med naravoslovne kot družboslovne predmete, je z vidika pridobivanja okoljske pismenosti zelo pomemben, saj vzročno-posledično povezuje znanja o naravnem in družbenem okolju. Kljub temu pa ugotavljamo, da so med zapisanimi cilji, ki naj bi jih uresničevali v vzgojno-izobraževalnem procesu pri geografiji, redki cilji z eksplicitno okoljsko vsebino. Cilji z okoljsko vsebino so bolj ali manj skriti v ostalih operativnih ciljih, ki jih navaja Učni načrt za geografijo v 6. razredu. Med trinajstimi operativnimi cilji so cilji okoljske vzgoje »skriti« le v petih učnih ciljih. Učenec (Kolnik, Otič, Cunder, et al, 2011, str. 8):
- spoznava celine in morja ter njihovo geografsko lego - razume osnovne značilnosti toplotnih in rastlinskih pasov
- spoznava različne načine življenja ljudi in njihove prilagoditve na prevladujoče reliefne oblike, podnebje in rastlinstvo
- spoznava naravno in kulturno dediščino Slovenije ter pomen gibanja v naravi
- razlikuje odgovorno in neodgovorno ravnanje s prostorom ter pridobiva izkušnje odgovornosti za prevzete obveznosti.
Pri natančni opredelitvi vsebin, ki jih učenci spoznavajo pri pouku geografije, je število ciljev, ki v sebi skrivajo tudi okoljsko vsebino, nekoliko višje. V spodnji preglednici so predstavljene vsebine, učni cilji in primeri dejavnosti učencev s katerimi lahko izpostavimo doseganje ciljev z okoljsko vsebino.
Preglednica 13: Primeri dejavnosti učencev, ki spodbujajo doseganje ciljev okoljske vzgoje v Učnem načrtu geografija 6
VSEBINA OPERATIVNI CILJI
PRIMERI DEJAVNOSTI UČENCEV
Geografija se predstavi - Učenec spozna, kaj je predmet proučevanja geografije in kaj je geografija.
- Terensko delo opazovanje sanacije degradiranega območja ob Velenjskem jezeru.
Moj domači planet Zemlja / Velikost Zemlje in njena oblika / Življenje ob obalah in na otokih Življenje na celini
- Učenec ob izbranih primerih opiše življenjske razmere ljudi ob morju, na otokih in celinah.
- Učenec ob izbranih primerih opiše življenjske razmere ljudi v odvisnosti od reliefnih oblik.
- Analiza fotografij – spremenjena pokrajina ob Aralskem jezeru je vplivala na spremembo življenja ljudi, ki tam živijo.
- Analiza grafov – količina prašnih delcev v zraku se v zimskih mesecih v Ljubljanski kotlini veča.
43 Orientacija in upodabljanje
Zemljinega površja
- Učenec izdela svoj reliefni zemljevid in panoramsko skico domače pokrajine.
- Risanje panoramske slike lahko zajame tudi večje posega človeka v naravno okolje (npr. izgradnja smučarskega središča).
Gibanje Zemlje / /
Podnebne značilnosti Zemlje - Učenec primerja osnovne temperaturne in padavinske značilnosti posameznih toplotnih pasov na zemljevidu sveta.
- Učenec na fotografiji prepozna značilnosti rastlinstva posameznih toplotnih pasov.
- Učenec ob izbranih primerih opiše življenjske razmere ljudi v posameznih toplotnih pasovih.
- Analiza klimogramov v atlasu.
- Ogled filma o posledicah krčenja tropskega deževnega gozda.
- Terensko delo – ugotavljanje poškodovanosti smrek v gozdu. geografsko pestrost Slovenije v okviru ekskurzije in terenskega dela.
- Učenec pridobiva prostorske predstave o domačem kraju, pokrajini in državi.
- Učenec spoznava vrednote in enkratnost slovenske pokrajine, razvija ljubezen in spoštovanje do slovenske naravne in kulturne dediščine ter pripadnost slovenski državi.
- Obisk sečoveljskih solin – tradicionalni način pridobivanja soli iz morja.
- Terensko delo – ugotavljanje starosti hiš v domačem kraju in posledično širjenje naselja.
- Obisk Škocjanskih jam – opazovanje pokrajine.
Cilji z okoljsko vsebino so bolj izpostavljeni med splošnimi cilji predmeta. Le-ti so razdeljeni v 3 sklope (Kolnik, Otič, Cunder, et. al, 2011):
- V 1. sklopu je izpostavljeno, da učenci pri predmetu geografija spoznavajo pomembnejše geografske pojave in procese na lokalni, regionalni in planetarni ravni, ki so v stalnem spreminjanju.
- V 2. sklopu je izpostavljeno, da učenci pri pouku geografije razvijajo spretnosti in veščine geografskega raziskovanja domače pokrajine ter se ob tem seznanjajo tudi s t.
i. trajnostnim razvojem.
- V 3. sklopu je izpostavljeno, da učenci pri pouku geografije razvijajo vrednote in gojijo pozitivna čustva do domovine ter njene naravne in kulturne dediščine, se zanimajo za reševanje okoljskih problemov na lokalni, regionalni in planetarni ravni, razumejo
44
pomen trajnostnega razvoja družbe ter ohranjanja tako naravnega kot družbenega okolja za prihodnje generacije ipd.
3.8.2. Analiza preizkusa znanja poznavanja okoljske problematike domačega kraja pred izvedenimi akcijami
V nadaljevanju so predstavljeni rezultati preizkusa znanja »Poznavanje okoljske problematike«
na deskriptivni ravni.
3.8.2.1. Geografske značilnosti lege in površja domačega kraja
Naloga 1: »Domači kraj je naselje, v katerem živiš. Kako se imenuje tvoj domači kraj?«
Preglednica 14 prikazuje, da je za 72,73 % učencem, ki so sodelovali v akcijski raziskavi Polje predstavljalo domači kraj, drugi učenci pa so bili iz sosednjih naselij.
Preglednica 14: Odgovori učencev na nalogo 1 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 1
Odgovori učencev na nalogo 1
»Domači kraj je naselje, v katerem živiš. Kako se imenuje tvoj domači kraj?«
A B C D E skupaj
ff
16 0 0 0 6 22
f (%) 72,73 0 0 0 27,27 100
Legenda:
A. Polje
B. Zgornji Kašelj C. Zadobrova D. Besnica E. Drugo
45
Naloga 2: »Na zemljevidu označi, kje leži tvoj domači kraj.«
Iz preglednice 15 je razvidno, da so štirje učenci na zemljevidu pravilno označili naselje, kjer so doma. Zaskrbljujoče je, da več kot dve tretjini učencev na zemljevidu ni pravilno označilo naselja. Mogoče je vzrok v nepoznavanju dela z zemljevidom. En učenec je na zemljevidu napačno označil naselje, kjer je doma, en učenec pa je na zemljevid samostojno vrisal naselje, ki ni bilo označeno in je predstavljalo njegov dom.
Preglednica 15: Odgovori učencev na nalogo 2 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 2
Odgovori učencev na nalogo 2
»Na zemljevidu označi, kje leži tvoj domači kraj.«
A B C D skupaj
f
4 1 16 1 22
f (%) 18,2 4,5 72,3 4,5 100
Legenda:
A. Pravilno označeno B. Nepravilno označeno
C. Kraj ni označen na zemljevidu
D. Učenec samostojno vriše kraj na zemljevid
Naloga 3: »S pomočjo zemljevida naštej dve reliefni obliki v pokrajini, kjer se nahaja tvoj domači kraj.«
Na zemljevidu je bilo vidno, da je površje razgibano, saj sta se na kratkih razdaljah pojavili dve različni reliefni obliki. Skoraj polovica učencev, ali natančneje 45,5 % učencev, je prepoznalo ravnino in hribovje kot dve reliefni obliki v domači pokrajini. 31, 8 % učencev je sicer naštevalo različne reliefne oblike, vendar jih na zemljevidu niso prepoznali, kar pomeni, da ne razumejo
46
posameznih pojmov (gorovje, hribovje, gričevje …) oz. je njihovo znanje uporabe zemljevida zelo skromno. 10 učencev oziroma 22,7 % učencev ni razumelo pojma reliefne oblike, niti jih ni znalo našteti.
Preglednica 16: Odgovori učencev na nalogo 3 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 3
Odgovori učencev na nalogo 3
»S pomočjo zemljevida naštej dve reliefni obliki v pokrajini, kjer se nahaja tvoj domači kraj.«
A B C D skupaj
f 3 10 4 5 22
f (%) 13,6 45,5 18,2 22,7 100
Legenda:
A – gora; gorovje - dolina
B – hrib, hribovje – nižina, ravnina C – grič, gričevje – planota
D – ne vem ali ni vpisa
Naloga 4: »Kako imenujemo večji raven svet, ki nastane z ugrezanjem dela površja in ga zato obdaja bolj ali manj vzpeti svet?«
Štirje učenci ali 22,7 % učencev ni znalo odgovoriti na vprašanje oz. niso prepoznali pojma kotlina. Večina učencev (77, 3 %) pa je poznalo definicijo pojma kotline.
47
Preglednica 17: Odgovori učencev na nalogo 4 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 4
Odgovori učencev na nalogo 4
»Kako imenujemo večji raven svet, ki nastane z ugrezanjem dela površja in ga zato obdaja bolj ali manj vzpeti svet?«
A B C D skupaj
pogostost pojavljanja
odgovorov 1 3 1 17 22
f (%) 4,5 13,7 4,5 77,3 100
Legenda:
A. hribovje B. gričevje C. ravnina D. kotlina
Naloga 5: »Ali lahko površje vpliva na onesnaženost zraka? Svoj odgovor utemelji.«
59, 1 % učencev je mnenja, da površje lahko vpliva na onesnaženost zraka, medtem ko je 40,9
% učencev ravno obratnega mnenja. Kakovost zraka določenega območja je odvisna od stopnje obremenjevanja in samočistilnih sposobnosti. Obremenjevanje oziroma onesnaževanje ozračja lahko povzročijo naravni procesi, (vulkanski izbruhi, požari ali peščeni viharji), lahko pa so vzrok antropogene dejavnosti (promet, industrija, energetika, kmetijstvo, turizem …) Vendar nam obremenjevanje okolja pove le, na kakšen način in kako močno onesnažujemo ozračje, ne pa tudi, v kolikšni meri je zrak na nekem območju dejansko onesnažen. Stopnja onesnaženosti je namreč odvisna tudi od stanja ozračja, to pa od geografskih značilnosti prostora (relief, vertikalna razčlenjenost območja, pozidanost tal …) in meteoroloških pogojev v ozračju (prevetrenost in stabilnost ozračja, pogostost padavin in temperaturnih inverzij) (Ogrin, Vintar Mally, 2013).
48
Preglednica 18: Odgovori učencev na nalogo 5 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 5
Odgovori učencev na nalogo 5
»Ali lahko površje vpliva na onesnaženost zraka? Svoj odgovor utemelji.«
A B skupaj
pogostost pojavljanja
odgovorov 13 9 22
f (%) 59,1 40,9 100
Legenda:
A – Da, površje vpliva na onesnaženost zraka. V višjih nadmorskih višinah je zrak manj onesnažen.
B – Ne, površje ne vpliva na onesnaženost zraka.
Naloga 6: »Ali lahko vreme vpliva na onesnaženost zraka? Svoj odgovor utemelji.«
59,1 % učencev je mnenja, da vreme ne more vplivati na onesnaženost zraka. 27,3 % učencev pri opredelitvi ni podalo mnenja, zakaj menijo, da vreme ne more vplivati na onesnaženost zraka. 31,8 % učencev je prav tako menilo, da vreme ne more vplivati na onesnaženost zraka in pri tem navajalo utemeljitve, kot so ˝vreme ne onesnažuje zraka˝, ˝če je vreme deževno, vpliva dež na prst in ne na zrak˝, ˝če pada dež, ta ne onesnaži zraka˝.
40, 9 % učencev pa meni, da vreme lahko vpliva na onesnaženost zraka, kar je pravilno. Stopnja onesnaženosti zraka je namreč odvisna ne le od stanja ozračja, na katerega vplivajo geografske značilnosti prostora (npr. relief, vertikalna razčlenjenost območja, pozidanost tal), temveč tudi od meteoroloških pogojev v ozračju, kamor uvrščamo prevetrenost in stabilnost ozračja, pogostost padavin ter temperaturnih inverzij (Ogrin, Vintar Mally, 2013).
49
Zaradi porasta števila prebivalstva, povečane uporabe energije in industrijskega razvoja so se izpusti plinov in delcev v ozračje povečali, kar je privedlo do sprememb v kemični sestavi ozračja. Podatki in analize zraka so tako postale osnova za znanstveno utemeljeno spoznavanje vplivov vremena ter podnebja na kakovost zraka (Cegnar, 2009).
Preglednica 19: Odgovori učencev na nalogo 6 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 6
Odgovori učencev na vprašanje 6
»Ali lahko vreme vpliva na onesnaženost zraka? Svoj odgovor utemelji.«
A B C skupaj
f 6 7 9 22
f (%) 27,3 31,8 40,9 100
Legenda:
A – Ne, vreme ne vpliva na onesnaženost zraka – brez utemeljitve.
B – Ne, vreme ne vpliva na onesnaženost zraka – s poskusom utemeljitve.
C – Da, na onesnaženost zraka vpliva tudi vreme (sonce, veter, padavine).
3.8.2.2. Kakovost zraka v Polju in okolici
Naloga 7: » Kaj je zrak?«
Dobra četrtina učencev ali natančneje 27,3 % učencev je prepoznalo, da je zrak zmes plinov, prašnih delcev različnih velikosti in aerosolov. V zraku je (Lapajne, 1997):
- 78,08 % dušika - 20,95 % kisika
- 0,03 % ogljikovega dioksida
50 - 0,93 % argona
- 0,02-2 % vodne pare ion drugih plinov v majhnih količinah (ogljikovega monoksida, ozona in žlahtnih plinov).
Preostale tri četrtine učencev (72,7 %) sestave zraka ni prepoznalo.
Preglednica 20: Odgovori učencev na nalogo 7 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 7
Odgovori učencev na nalogo 7
» Kaj je zrak?«
A B C D skupaj
f 11 0 6 5 22
f (%) 50 0 27,3 22,7 100
Legenda:
A. Zrak je zmes plinov, in sicer kisika, dušika, vodne pare, helija in neona.
B. Zrak je zmes plinov, in sicer dušika, kisika, ogljika, argona ter prašnih delcev.
C. Zrak je zmes plinov, in sicer dušika, kisika, ogljikovega dioksida, argona ter prašnih delcev.
D. Zrak je zmes plinov, in sicer dušika, kisika, ogljikovega dioksida, neona ter prašnih delcev.
Naloga 8: »Zakaj je zrak pomemben?«
En učenec je izpostavil, da je zrak pomemben za proces fotosinteze. Proces fotosinteze pomeni, da je ˝zeleno rastlinstvo največja tovarna snovi, brez katere ne moremo živeti˝ (Lah, 2008, str.
174). Vsi ostali učenci, t.j. 95,5 %, so izpostavili, da je zrak pomemben za dihanje ljudi, živali oz. za življenje.
51
Preglednica 21: Odgovori učencev na nalogo 8 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 8
Odgovori učencev na nalogo 8
»Zakaj je zrak pomemben?«
A B skupaj
f 1 21 22
f (%) 4,5 95,5 100
Legenda:
A – za proces fotosinteze pri rastlinah B – za dihanje oz. življenje živih bitij
Naloga 9: »Kje je kvaliteta zraka boljša? V mestih ali na podeželju? Zakaj misliš tako?«
Vsi učenci so presodili, da je kvaliteta zraka boljša na podeželju kot v mestu. Za vzroke so navajali ˝ tam ni tovarn in drugih velikih stavb, ki onesnažujejo zrak˝, ˝prometa manj, rastlin, ki dajejo kisik pa več˝, ˝ ne živi toliko ljudi kot v mestih, zato je zrak manj onesnažen˝. Avtorica Bolte (2009) izpostavlja, da je zrak najbolj onesnažen v mestih, kjer je največ onesnaževalcev (promet in vrsta manjših ali večjih industrijskih objektov), zunaj mestnih območij je zrak čistejši, vendar ima že najmanjša onesnaženost negativen vpliv na rastlinstvo in naravne ekosisteme. Kakovost zraka v mestih je občasno tako slaba, da so priporočljivi standardi za kakovost zraka preseženi. Najvišje koncentracije so rezultat kombinacije emisij iz prometa, vremenskih razmer in topografskih značilnosti območja (Okolje, 2016)
52
Preglednica 22: Odgovori učencev na nalogo 9 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 9
Odgovori učencev na nalogo 9
»Kje je kvaliteta zraka boljša? V mestih ali na podeželju? Zakaj misliš tako?«
A skupaj
f 22 22
f (%) 100 100
Legenda:
A – Na podeželju je manj onesnaževalcev zraka (industrija, promet, gosta poseljenost).
Naloga 10: »Naštej vsaj dve dejavnosti, s katerimi človek onesnažuje zrak.«
Da je danes zrak bolj onesnažen v mestih kot na podeželju, menijo vsi učenci. Velika večina je takih, ki so prepričani, da sta največja krivca za takšno stanje promet in večji ali manjši industrijski obrati. Trije učenci pa so mnenja, da je onesnaženost zraka posledica zlasti emisij iz individualnih kurišč in termoelektrarn.
V 60. in 70. letih 20. stoletja je bila onesnaženost zraka predvsem posledica emisij iz kurilnih naprav in industrije. Od 1980-ih pa je promet postopoma začel postajati glavni vir onesnaženja v mestih (Okolje, 2016). Med glavne vire onesnaževanja zraka, tudi v Ljubljani, štejemo (Ljubljana, 2016):
- promet,
- velike termoenergetske objekte, - industrijo,
- individualna kurišča.
53
Preglednica 23: Odgovori učencev na nalogo 10 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 10
Odgovori učencev na vprašanje 10
»Naštej vsaj dve dejavnosti, s katerimi človek onesnažuje zrak.«
A B C D skupaj
f 10 9 2 1 22
f (%) 45,5 40,9 9,1 4,5 100
Legenda:
A – promet B – industrija
C – individualna kurišča D - termoelektrarne
Naloga 11: »Kaj lahko stori tvoja družina, da zmanjša onesnaženost zraka v domači pokrajini?«
Rešitev za izboljšanje zraka je v čim večji uporabi javnega prevoza, kolesa in hoje za premagovanje razdalj. Tako meni 86,4 % učencev. Poleg tega pa so trije učenci izpostavili še možnost za izboljšanje kvalitete zraka z zmanjšanjem števila individualnih kurišč in stalnim izobraževanjem oz. okoljskim ozaveščanjem.
54
Preglednica 24: Odgovori učencev na nalogo 11 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 11
Odgovori učencev na nalogo 11
»Kaj lahko stori tvoja družina, da zmanjša onesnaženost zraka v domači pokrajini?«
A B C D skupaj
f 10 9 2 1 22
f (%) 45,5 40,9 9,1 4,5 100
Legenda:
A – uporaba javnega prevoza B – hoja in kolesarjenje C – manj individualnih kurišč
D – večje ozaveščanje ljudi z izobraževanjem, obveščanjem, ustreznim (regionalnim) načrtovanjem
3.8.2.3. Poškodovanost smrek v šolskem parku
Naloga 12: »Kaj si predstavljaš pod izrazom zelene površine v naseljih?«
Goršin (2010) izpostavlja zelene površine kot tisti del človekovega okolja, ki si ga je človek zavestno sam ali po naročilu ustvaril za izpolnjevanje svojih posebnih, predvsem nematerialnih (duhovnih) potreb.
Costa s sodelavci (2008) predstavlja zelene površine kot skupek javnih površin v mestnem okolju, kjer prevladuje rastje, prostor pa je namenjen aktivni ali pasivni rekreaciji oziroma pozitivnemu čutenju, ki služi različnim potrebam prebivalcev za kakovostno življenje v mestih.
Mestno zelenje je sistem vseh vrst javnih zelenih površin, kot so parki, vrtovi, trgi, pokopališča in vrtički na eni strani ter gozdovi in druge zavarovane zelene površine v širšem mestnem
55
sistemu na drugi strani. Tako meni tudi 59,1 % učencev, saj so med zelene površine uvrstili vrtove, parke, gozdove, zelenice, drevesa, grme in cvetlična korita. Kar pa ne pomeni, da je izbor ostalih trditev napačen, saj vse opredeljujejo t.i. »zelene površine« v naseljih.
Preglednica 25: Odgovori učencev na nalogo 12 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 12
Odgovori učencev na nalogo 12
»Kaj si predstavljaš pod izrazom ´zelene površine´ v naseljih?«
A B C D skupaj
f 2 4 3 13 22
f (%) 9,1 18,2 13,6 59,1 100
Legenda:
A. parki, zelenice, drevoredi;
B. parki, gozdovi, zelenice, vrtovi in cvetlična korita;
C. vse kar je v mestu nepozidanega;
D. vrtovi, parki, gozdovi, zelenice, drevesa, grmi, cvetlična korita.
Naloga 13: »Kaj je (mestni) park?«
Polovica učencev je park opredelila kot prostor sproščanja in rekreacije, druga polovica pa kot prostor ali območje, ki je neposeljeno, poraščeno z rastjem in predstavlja ˝naravo v mestnih naseljih˝. Pri svojih odločitvah so verjetno izhajali iz opazovanja domačega kraja, saj so naselja, kjer učenci živijo, mestna naselja.
V Geografskem terminološkem slovarju (2005, str. 220) je mestni park opredeljen kot
˝ozelenjeno javno zemljišče med zazidanimi mestnimi območji, oblikovano z različnimi
56
rastlinskimi prvinami, navadno opremljeno s klopmi, vodnjaki, spomeniki, sprehajalnimi potmi, otroškimi igrišči˝.
Preglednica 26: Odgovori učencev na nalogo 13 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 13
Odgovori učencev na nalogo 13
»Kaj je (mestni) park?«
A B C skupaj
f 4 11 7 22
f (%) 18,2 50 31,8 100
Legenda:
A – ˝narava v mestu˝
B – prostor sproščanja in rekreacije
C – neposeljene zelene površine z drevesi, grmi …
Naloga 14: »Razloži, zakaj so parki potrebni v mestnih naseljih.«
Med učenci prevladuje mnenje, da sta estetska in zdravstvena funkcija parkov v mestih najpomembnejši. Parki so po njihovem mnenju pomembni tudi kot prostor, ki je namenjen rekreaciji in druženju. Velik pomen pripisujejo tudi okoljski funkciji (18,2 %), saj navajajo, da
˝so parki potrebni, da se v njih oddahneš od hrupa˝, ˝morajo imeti mesta parke, da nam dajejo svež zrak˝ in podobno.
57
Preglednica 27: Odgovori učencev na nalogo 14 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 14
Odgovori učencev na nalogo 14
»Razloži, zakaj so parki potrebni v mestnih naseljih.«
A B C D E skupaj
pogostost pojavljanja
odgovorov 3 3 6 6 4 22
f (%) 13,6 13,6 27,3 27,3 18,2 100
Legenda:
A – socialna funkcija (druženje, komunikacija) B – prostočasna funkcija (hoja, tek, kolesarjenje …) C – estetska funkcija mesta
D – zdravstvena funkcija (prijetno počutje, umirjanje, skrb za zdravje) E – okoljska funkcija
Naloga 15: »Natančno določi in razloži, kaj (ali kdo) vse povzroča poškodbe dreves v parku.«
Skoraj tri četrtine učencev meni, da največ poškodb v parkih povzročajo ljudje. Navajajo naslednje razlage ˝ljudje, ki v drevesa vrezujejo razne napise, lomijo veje, trgajo listje˝, ˝ mladina, ki se z nožkom podpisuje na drevesno lubje˝, ˝otroci, ki lomijo veje˝, ˝ljudje, ker sekamo drevesa˝. Na drugo mesto postavljajo emisije iz prometa in industrijskih obratov, ki so locirani v bližini parkov. Dva učenca pa sta mnenja, da tudi vremenske neprilike vplivajo na poškodovanost dreves v parkih.
58
Preglednica 28: Odgovori učencev na nalogo 15 v preizkusu znanja »Poznavanje okoljske problematike domačega kraja«
Naloga 15
Odgovori učencev na nalogo15
»Natančno določi in razloži, kaj (ali kdo) vse povzroča poškodbe dreves v parku.«
A B C skupaj
f 16 4 2 22
f (%) 72,7 18,2 9,1 100
Legenda:
A – človek (lomljenje vej, pozidava, odmetavanje odpadkov …) B – emisije (promet, industrijski objekti)
C – vremenske neprilike (neurje, dež, toča, veter)
Naloga 16: »Kako bi lahko zmanjšali poškodovanost dreves v (šolskem) parku?«
59,1 % učencev meni, da ima pomembno vlogo pri zmanjševanju poškodovanosti dreves v parku izobraževanje v smislu opozarjanja. Npr. ˝ V parku bi namestil opozorilne table, da naj ne lomijo vej.˝ ˝V parku bi namestili opozorilno tablo s pravili obnašanja do narave.˝,
˝Prepovedal bi plezanje po drevesih, da se veje ne bi več lomile. 13,6 % učencev pa je mnenja, da bi se poškodovanost dreves v parku lahko zmanjšala tudi če bi za vzdrževanje parka namenili več denarnih sredstev oz. bi se odločili, da prispevamo s svojim vedenjem k temu, da se
˝Prepovedal bi plezanje po drevesih, da se veje ne bi več lomile. 13,6 % učencev pa je mnenja, da bi se poškodovanost dreves v parku lahko zmanjšala tudi če bi za vzdrževanje parka namenili več denarnih sredstev oz. bi se odločili, da prispevamo s svojim vedenjem k temu, da se