Cilji pouka književnosti v osnovni šoli in uporaba IKT

Vsebina, cilji in struktura pouka književnosti so določeni z učnim načrtom. V učnem načrtu o pomenu predmeta slovenščina piše, da je

ključni splošnoizobraževalni predmet v osnovni šoli. Učenci se pri njem usposabljajo za učinkovito govorno in pisni sporazumevanje v slovenskem jeziku, razvijajo zavest o pomenu materinščine in slovenščine, o slovenščini kot državnem in uradnem jeziku, o njenem položaju v Evropski uniji in njeni

izrazni razvitosti na vseh področjih javnega in zasebnega življenja. Cilji pouka se uresničujejo z jezikovnim in književnim poukom v sklopu štirih sporazumevalnih dejavnosti: poslušanja, branja, govorjenja in pisanja.

/…/ Pri književnem pouku se učenci srečujejo z umetnostnimi/književnimi besedili ter ob njih poleg sporazumevalne zmožnosti razvijajo doživljajsko, domišljijskoustvarjalno, vrednotenjsko in intelektualno zmožnost. /…/ Predmet slovenščina omogoča oblikovanje osebne, narodne in državljanske identitete ter razvijanje ključnih zmožnosti vseživljenjskega učenja – predvsem sporazumevanje v slovenskem (knjižnem) jeziku, socialno, estetsko, kulturno in medkulturno zmožnost, učenje učenja, informacijsko in digitalno pismenost, samoiniciativnost, kritičnost, ustvarjalnost, podjetnost ipd. (2011: 4–6).

Ob sprejemanju umetnostnih besedil učenci razvijajo sporazumevalno zmožnost in pridobivajo književno znanje. Umeščanje besedil v časovni in kulturni kontekst ter pridobivanje literarnoteoretskega znanja omogočata globlje doživljanje, razumevanje in vrednotenje umetnostnih besedil (Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina 2011:

7).

Pri pouku književnosti učenci v osnovni šoli razvijajo bralno zmožnost. Besedila doživljajo, razumejo in vrednotijo (Krakar Vogel 2004: 41). Temeljni cilj pouka je motivirani, doživljajoči in razmišljujoči bralec, ki ima pozitivne izkušnje z literaturo, izraža svojo interpretacijo, poglablja razumevanje in doživljajsko izkušenjsko vrednoti.

Kaže interes za novo branje (Krakar Vogel 2002: 16).

Na ravni vključevanja medpredmetnih vsebin v pouk književnosti je v učnem načrtu posebna pozornost namenjena razvijanju digitalne pismenosti učencev. Ti uporabljajo IKT pri razvijanju sporazumevalne zmožnosti in pri stiku z literaturo, in sicer:

- pri sprejemanju, razčlenjevanju in tvorjenju neumetnostnih in umetnostnih besedil, - kot podporo kritičnemu mišljenju, ustvarjalnosti in inovativnosti,

- za iskanje, zbiranje, izmenjavo in obdelavo podatkov ter njihovo sistematično rabo pri tvorjenju informacij. Za izdelavo, predstavitev in razumevanje kompleksnih informacij uporabljajo tudi primerno strojno in programsko opremo, samostojno uporabljajo primerne didaktične računalniške programe in internet kot vir podatkov in komunikacijsko orodje (Učni načrt. Program osnovna šola. Slovenščina 2011: 109).

V Učnem načrtu tudi piše, da naj kot nadgradnja klasičnega pouka pouk občasno poteka tudi v spletni učilnici (111).

Kljub spodbudam za uporabo IKT pri pouku pa učitelj ne sme pozabiti, da mora biti uporaba povezana s cilji pouka književnosti, če želi biti kakovostna in učinkovita (o tem tudi Marija Žveglič 2010).

Pri pouku književnosti je torej uporaba IKT zaželena in predvidena tudi v učnem načrtu, učitelj pa mora rabo skrbno načrtovati in jo umestiti v pouk tako, da bo pripomogla k glavnemu cilju pouka slovenščine: razvijanju sporazumevalne zmožnosti (tudi digitalne pismenosti) in glavnemu cilju pouka književnosti, dejavnemu stiku učenca z literaturo.

Da je književni pouk v sodobni informacijski družbi nujno in tudi mogoče izvajati ob podpori IKT, meni tudi Renata Čampelj Jurečič. Sama ugotavlja, da pri učenju na daljavo, ki poteka ob podpori IKT, dijaki literarna besedila doživljajo drugače kotr pri običajnem branju, da večinoma enako ali celo bolje razume in sprejema besedilo kot pri običajnem pouku ter da so večina enako ali bolj navdušeni nad literaturo kot pri običajnem pouku. Všeč jim je delo z računalnikom, gimnazijci se čutijo dovolj zrele za samostojno učenje na daljavo. Ugotavlja tudi, da so učenci dosegli boljše rezultate z gradivom, pripravljenim v spletni učilnici kot v kombinaciji tehnologije in učbenikov.

Poudarja, da je treba IKT uvajati v pouk postopno (2012: 18).

Internet lahko učitelj uporablja tudi pri domačem branju. Renata Čampelj Jurečič in Marijana Klemenčič - Glavica sta ga uporabili pri gimnazijskem pouku. Pri obravnavi so preko sistema IRC in e-pošte sodelovali dijaki dveh šol in obravnavali domače branje (2001 in 2001/2002) in maturitetno besedilo, pri slednjem so uporabili tudi videokonferenco (2002). Ugotavljata, da so bile z uporabo IKT dijakom dane možnosti medsebojnega komuniciranja, kritičnega razmišljanja, učenci pa so razvijali tudi dialoške sposobnosti. Dijaki so dosegli vse funkcionalne in izobraževalne cilje, kot jih predpisuje katalog znanj za gimnazije, strokovne in tehniške šole. Rabo IKT sta utemeljili s preteklimi izkušnjami, ki so pokazale, da dijaki z uporabo IKT bolj uživajo pri pouku, bolj spontano iščejo nove informacije, so ustvarjalnejši kot sicer in intenzivneje razvijajo kritično mišljenje (2002: 13). IKT sta uporabili v vseh fazah pouka: pri motivaciji z viharjenjem idej preko e-pošte, usvajanju in analizi preko klepetalnice, pri sintezi z videkonferenco, pri vrednotenju pa s snemanjem filma in oceno preko klepetalnice. Dijaki so bili nad delom navdušeni, še posebej nad videokonferenco in preverjanjem znanja s pomočjo računalnika (16). Zavedati se moramo, da gimnazijci precej bolje poznajo delo z računalnikom, so bolj zreli, bolj motivirani (priprava na maturo) in predvsem imajo več književnega znanja kot osnovnošolci, zato je lažje uvajati takšen pouk kot v osnovni šoli.

Kljub temu pa omenjeni prispevki dokazujejo, da se da z uporabo IKT doseči učne cilje pouka književnosti.

Vključevanje interneta v pouk književnosti predvidevajo tudi nekatera berila, npr.

Novi svet iz besed 7, Novi svet iz besed 8, Svet iz besed 9: delovni zvezek za branje v 9.

razredu devetletne osnovne šole in 8. razredu osemetne osnovne šole. Učence usmerjajo k iskanju podatkov na spletu, h konkretnim spletnim stranem in k spletnim dejavnostim, spodbujajo jih k objavljanju prispevkov ali reševanju nagradnih vprašanj na strani www.svetizbesed.si, k iskanju podatkov po Cobissu in Wikipediji, ogledu video posnetkov, spletnemu klepetu, k branju besedil, objavljenih na spletu, k objavi izdelkov in izdelavi elektronskih gradiv (npr. knjige), ponujajo celo elektronske naslove (npr. za varuha človekovih pravic (Mileva Blažič 2012: 61)) in spodbujajo k pisanju e-pošte ali izdelovanju internetnih igric. Učence med drugim tudi sprašujejo, če pišejo blog (Mileva Blažić idr. 2012: 8). Najpogosteje učenca usmerjajo na spletno stran berila, kjer lahko oddajajo svoje prispevke, poiščejo dodatne informacije, prisluhnejo zvočnim posnetkom, si pogledajo video posnetke itd.

Sklenemo lahko, da uporabo IKT pri pouku književnosti priporoča tako učni načrt (kar upoštevajo tudi berila) kot primeri dobre prakse v gimnaziji.