Deček na sliki 65 je izdelal vozilo, ki ga je nato s pomočjo dolgih lesenih palic, ki jih je uporabil za spajanje koles, manevriral. Opazili smo, da so otroci iz okroglih profilov najpogosteje sestavljali živali, vozila in robote. Okrogle profile z luknjami pa so uporabili tudi za flavto.
59
Slika 66: Deklica med
ustvarjanjem z okroglimi profili. Slika 67: Deklica med igro.
Slika 68: Deček med igranjem na izdelano kitaro.
Otroci so neprestano prihajali k mizi in želeli konstruirati. Deklica na sliki 66 je skušala narediti drugačno lestev, kot smo jo pripravili doma. Z okroglimi profili se je deklica na sliki 67 igrala.
Deček na sliki 68 pa je izdelal kitaro in nanjo igral.
Slika 69: Deček med izdelovanjem brusilnika.
Slika 70: Deklica med igranjem na flavto.
Slika 71: Deklica med sestavljanjem živali.
Deček na sliki 69 je izdelal brusilnik ter nato »brusil« teraso. Deklica na sliki 70 je okrogel profil uporabila za flavto in nanj igrala. Deklica na sliki 71 pa je sestavljala »žival, ki jo je videla v risanki«.
6.3.3 Izdelka in komplet iz mešanih profilov
Otrokom smo prinesli še komplet iz mešanih profilov. Pokazali smo jim potreben material za izdelavo dveh izdelkov. Tudi tokrat smo jih vprašali, ali vedo, kaj bi lahko sestavili. Odgovori so bili zelo raznoliki. Nato smo sestavili en izdelek in za tem še drugega, kot je prikazano na slikah 72 in 73. Otroci so z zanimanjem opazovali sestavljanje. Ko je bil izdelek sestavljen, sem
60
otroke vprašala, ali vedo, kaj sem sestavila. Vsi so vedeli, da sta sestavljena izdelka ladja in formula.
Slika 72: Demonstracija sestavljanja ladje. Slika 73: Demonstracija sestavljanja formule.
Slika 74: Deklica med sestavljanjem ladje.
Slika 75: Deklici med sestavljanjem ladje in formule.
Slika 76: Deklica, ki sestavlja katapult.
Sestavljanje ladje otrokom ni povzročalo nobenih težav. Deklica na sliki 74 je hitro in brez kakršnih koli težav sestavila ladjo, deklici na sliki 75 pa sta sestavljali formulo in ladjo. Formula je bila za otroke izziv, saj so morali kolesa pritrditi z elastikami, sicer so med vožnjo padla dol.
Ker so bili v tem kompletu tudi ploščati profili, se je deklica na sliki 76 lotila sestavljanja katapulta.
61
Slika 77: Deček in deklica med ustvarjanjem.
Slika 78: Deček je sestavil vozilo. Slika 79: Deklica med konstruiranjem formule.
Otroci so se hitro lotili samostojnega konstruiranja, kar je prikazano na slikah 77 in 78. Deklica na sliki 79, ki je bila zelo aktivna med celotno izvedbo projekta, se je lotila sestavljanja formule.
V mešanem kompletu so bili tudi vsi razstavljeni izdelki, zato so otroci ponovno sestavljali tudi izdelke, ki smo jih pripravili doma. Sestavljali so različne stvari (vozila, valjarje, živali, različne pripomočke …). Deček na sliki 80 je sestavil letalo, deček na sliki 81 je izdeloval vozilo in deček na sliki 82 garažo.
Slika 80: Deček je sestavil letalo. Slika 81: Deček med sestavljanjem.
Slika 82: Ustvarjalnost dečka.
Otroci so material uporabili tudi za simbolno igro. Deklici na sliki 83 sta namreč lesne polizdelke uporabili za rezanje sadja, pripravo palačink … Deklica na sliki 84 je naredila »za telovadit«, deklica na sliki 85 pa pajka.
62
Slika 83: Deklici med simbolno igro: kuhinja.
Slika 84: "Za telovadit". Slika 85: Pajek
Otroci so sestavili različne stvari: dron, teleskop, stol, najboljši lok, grad, »za gasit požar« …, ena deklica pa je ploščate lesene profile uporabila za sestavljanje svojega imena. Deklica na sliki 86 je izdelala mesto s hišami in trgovino. Otrokom je bil zelo všeč katapult, ker so ga lahko na koncu s pomočjo krogel, ki so jih izdelali iz plastelina, preizkusili. Tako so ga kljub temu, da jim je predstavljal velik izziv, večkrat sestavili, tako kot deklica na sliki 87. Deklica na sliki 88 je konstruirala po želji, in sicer nam je pojasnila, da dela drevo.
Slika 86: Izdelava mesta. Slika 87: Sestavljanje katapulta in preizkušanje.
Slika 88: Konstruiranje.
63
Slika 89: Dečka sta si izdelala parkirišča za vozila in
se igrala. Slika 90: Deklica med konstruiranjem zmaja.
Otroci so v igralnici hitro posegli po ostalih igračah in tako sta si dečka na sliki 89 izdelala parkirišče za avtomobile, deklica na sliki 90 pa je konstruirala zmaja.
6.4 Skupna evalvacija
Otrokom smo po vrsti ponudili komplete za konstruiranje. Najprej smo jim ponudili komplet iz ploščatih in oglatih profilov, nato komplet iz okroglih in na koncu komplet iz mešanih profilov.
Pri zasnovi in izdelavi kompletov smo skušali zasnovati takšne polizdelke, ki so omogočali veliko različnih načinov spajanja. Tako smo predvsem pri mešanem kompletu zagotovili okrogle profile enake debeline, kot so bili leseni mozniki.
Pri zasnovi in izdelavi izdelkov pa smo skušali izdelati izdelke tako, da za otroke ne bodo niti pretežki niti preveč enostavni. Prav tako smo jim z izdelki želeli predstaviti različne načine spajanja lesa. Les so lahko spajali z lesenimi mozniki, elastikami, žicami, vrvicami, pri kozolcu pa je bila vmesna vez med stebri in podstavkom čepno zadolbna vez.
Otroci so pokazali veliko zanimanja za sestavljanje izdelkov in tudi za konstruiranje po svojih željah. Velikokrat so poiskali vse potrebne dele za določeni izdelek in ga sestavljali tudi večkrat zaporedoma. Pri ustvarjalnem delu med konstruiranjem smo otroke opazovali in spodbujali.
Otroci so naredili najrazličnejše stvari, za katere bi odrasli lahko rekli, da ne predstavljajo tega, kar so videti v otroških očeh. A zanje so bili ti izdelki točno takšni, kot so si jih zamislili in
64
predstavljali. Nekaj otrok je bilo med samim konstruiranjem in ob pripovedovanju, kaj so naredili, veliko bolj aktivnih pri verbalnem izražanju, kot so običajno.
Delo z otroki je večinoma potekalo v manjših skupinah (5–7 otrok), vendar je kar nekajkrat prišlo več otrok, kot smo predvidevali. Ker je bilo na voljo dovolj materiala, so lahko sodelovali in konstruirali. Za sestavljanje lesenih izdelkov je bilo veliko zanimanja, zato so včasih morali celo čakati, da so prišli na vrsto.
S pomočjo preglednice za spremljanje analize samostojnega dela otrok (priloga 10.2) smo opazovali, ali so otroci pri sestavljanju lesnih izdelkov potrebovali pomoč. V preglednici smo označevali, ali so otroci izdelek sestavili brez pomoči, z malo pomoči ali z veliko pomoči. Pri otrocih, ki so potrebovali pomoč, smo si napisali, kdaj in kje je bila pomoč potrebna. Za vsak izdelek smo pripravili svojo tabelo in tako na koncu videli, kako samostojni so bili otroci pri posameznih izdelkih. Največ pomoči so otroci potrebovali pri sestavljanju katapulta, in sicer pri spenjanju elastik. Otrokom so največ težav pri tem povzročali pripravljeni ploščati leseni profili, ki so bili majhni, zato smo jim kasneje ponudili večje profile in tako so bili lahko bolj samostojni. Pri katapultu je večina otrok potrebovala našo pomoč. Kozolec sta več kot dve tretjini otrok sestavili sami, brez pomoči, pri leseni smreki pa so potrebovali pomoč pri razvrščanju in izbiri ustreznih okroglih profilov. Težave jim je predstavljala izbira ustrezno dolgega profila. Sestavljanje lestve za večino otrok ni bilo težavno, smo pa pri sestavljanju tega izdelka opazili zelo različne strategije sestavljanja. Tudi pri sestavljanju ladje noben od otrok ni potreboval pomoči. Pri sestavljanju formule pa so se težave pojavile pri spenjanju elastik, ki so bile potrebne, da kolesa niso padla z osi.
Odzivi otrok so bili nad pričakovanji. Vedeli smo, da imajo takšno igro zelo radi, nismo pa predvidevali, da bo zanimanje tako veliko. Otroci so nas namreč potem, ko smo odšli na kosilo in je zunaj začelo deževati, opozorili na naš ustvarjalni material. Pustili smo ga zunaj na mizi pod streho, otroci pa so se ustrašili, da ga nismo pozabili na dežju, saj so rekli, da se bi radi z njim še velikokrat igrali.
65
7 DISKUSIJA
V diskusiji bomo predstavili, ali smo dosegli zastavljene cilje (C1–C7) in odgovorili na hipoteze (H1–H4).
Sledili smo naslednjim ciljem (C1–C7):
C1: Predstaviti ustvarjalnost in načine spodbujanja ustvarjalnosti.
V teoretičnem delu diplomskega dela, v prvem poglavju, smo razložili, da je veliko opredelitev ustvarjalnosti, ki pa imajo neko skupno bistvo. Strokovnjaki pravijo, da je razvijanje ustvarjalnosti zelo pomembno že pri zelo majhnih otrocih. V diplomskem delu smo predstavili tudi nekaj načinov oziroma tehnik za spodbujanje ustvarjalnosti: Crawdovo tehnika naštevanja značilnosti, Osbornovo tehniko brainstorminga, Gordonovo sinektiko in tehniko 6 klobukov.
C2: Predstaviti značilnosti lesa in konstruiranja iz lesnih polizdelkov.
V četrtem poglavju diplomskega dela smo predstavili vse lastnosti lesa: lepotne ali estetske lastnosti, mehanske, fizikalne in fizikalno-kemične lastnosti. Prav tako smo predstavili vse pozitivne značilnosti lesa, ki imajo vpliv, da lahko z lesnimi polizdelki konstruiramo. Na kratko smo predstavili tudi različne načine spajanja lesa.
C3: Preveriti odnos strokovnih delavcev v vrtcu do razvijanja ustvarjalnosti otrok.
S pomočjo vprašalnika (priloga 10.1) smo preverili odnos strokovnih delavcev do razvijanja ustvarjalnosti otrok. Vprašalnik je bil namenjen vsem strokovnim delavcem, ki delajo v vrtcu.
V anketi je sodelovalo 50 strokovnih delavcev. Ugotovili smo, da vsi strokovni delavci spodbujajo ustvarjalnost otrok. Strokovnim delavcem se zdi zelo pomemben raznovrsten material in neomejevanje otrok. Zdi se jim pomembno tudi upoštevanje otrokovih idej.
C4: Preveriti mnenja in stališča strokovnih delavcev v vrtcu glede rabe lesa in lesnih polizdelkov.
Z vprašalnikom (priloga 10.1) smo preverili mnenja strokovnih delavcev o smiselnosti rabe lesa in lesnih polizdelkov.
66 C5: Zasnovati, izdelati in ovrednotiti lesne izdelke.
Zasnovali smo šest izdelkov, izdelanih iz različnih lesnih profilov. Dva izdelka sta bila izdelana iz oglatih in ploščatih profilov (katapult in kozolec), dva izdelka iz okroglih profilov (lestev in smreka), dva izdelka pa iz mešanih profilov (ladja in formula). Ideje smo dobili iz vsakdanjega življenja, nato pa jih prilagodili glede na material, ki smo ga imeli na voljo. Večino izdelkov smo namreč izdelali iz ostankov raznih predelav in izdelkov. Na voljo v domačem okolju nismo imeli zgolj okroglih profilov (premera 5 mm, 6 mm in 8 mm) ter lesenih moznikov, vse ostalo pa smo iz raznih ostankov ponovno uporabili. Vse izdelke smo izdelali v domačem okolju, z našimi pripomočki, orodji, stroji in napravami in tako dodatnih stroškov nismo imeli. Sama zasnova in izdelava izdelkov nam je vzela veliko časa, prav tako smo za izdelavo kompletov porabili več časa, kot smo za to predvidevali. Največ časa smo porabili za izdelavo kozolca, formule in smreke. Potrudili smo se, da so vsi izdelki z ustrezno obdelavo postali lepi tudi na pogled.
C6: Opazovati in spodbujati ustvarjalnost 4-5 let starih otrok pri konstruiranju s pomočjo lesnih polizdelkov.
Otroke smo med ustvarjalnim delom opazovali in spodbujali. Naša opazovanja dejavnosti otrok smo fotografirali in predstavili v poglavju 6.3. Otrokom smo ves čas dajali občutek, da so vsi izdelki, ki so jih sestavili, super. Med ustvarjalnim procesom konstruiranja s pomočjo lesnih polizdelkov in sestavljanja že izdelanih izdelkov so otroci razvijali socialne odnose. Svoje konstruiranje so otroci nadgrajevali, saj so po konstruiranju nekega izdelka ta izdelek ob idejah tudi ostalih otrok dopolnili in nadgradili. Otroci so med konstruiranjem izražali svoje zamisli, ki so bile med drugimi otroki in strokovnimi delavci vedno zelo pozitivno sprejete. Pri tem so se otroci počutili zelo samozavestni. Otroci so bili po našem mnenju zelo ustvarjalni, saj je vsak izdelek v njihovih očeh predstavljal določeno stvar in bil unikaten.
C7: Analizirati in kritično ovrednotiti dejavnosti razvijanja ustvarjalnosti s pomočjo lesnih izdelkov.
Pri izdelavi kompletov za ustvarjalno delo pri konstruiranju smo se potrudili, da smo lesne polizdelke v največji možni meri prilagodili, da so omogočali največ možnosti za različno ustvarjanje. Po prvem dnevu izvajanja smo glede na potrebe otrok določene lesne polizdelke dodatno obdelali (npr. več lukenj za lesene moznike).
Preverili smo hipoteze in prišli do naslednjih ugotovitev (H 1–4):
67
H 1: Večina anketiranih strokovnih delavcev spodbuja ustvarjalnost otrok.
S pomočjo analize rezultatov vprašalnika (priloga 10.1) lahko potrdimo hipotezo, da večina anketiranih strokovnih delavcev spodbuja ustvarjalnost otrok, saj vsi anketirani strokovni delavci spodbujajo ustvarjalnost otrok.
H 2: Vsaj polovica anketiranih strokovnih delavcev meni, da je smiselna vpeljava lesa in lesnih polizdelkov v vrtec.
S pomočjo vprašalnika (priloga 10.1) smo želeli preveriti mnenje strokovnih delavcev o vpeljavi lesa in lesnih polizdelkov v vrtec. Rezultati vprašalnika pravijo, da se vsem anketirancem zdi smiselna vpeljava lesa oz. lesnih polizdelkov v vrtec. Nekaj anketirancev je napisalo, da otroci na ta način spoznavajo lastnosti lesa in tako spodbujamo njihovo ustvarjalnost, saj lahko otroci iz polizdelkov naredijo, kar želijo. Anketirancem se zdi vpeljava lesa in lesnih polizdelkov smiselna tudi zato, ker tako otroci urijo tudi gibalne spretnosti.
H 3: Vsaj polovica otrok bo po tem, ko jim bomo pokazali, sestavila lesne izdelke popolnoma sama brez dodatne pomoči.
S pomočjo preglednice za spremljanje analize samostojnega dela otrok (priloga 10.2) smo opazovali, ali so otroci pri sestavljanju lesnih izdelkov potrebovali pomoč. Otroci pri sestavljanju različnih izdelkov, ki smo jih pripravili, niso imeli večjih težav in so vse izdelke uspešno sestavili. Največ težav so imeli s spenjanjem z elastikami, ki so bile ključne pri katapultu in formuli. Več kot polovica vseh otrok je po naši demonstraciji sestavila lesne izdelke brez naše pomoči.
H 4: Manj kot polovica otrok bo imela pri samostojnem konstruiranju izdelkov po lastni želji težave.
Pri samostojnem konstruiranju izdelkov po lastni želji smo pričakovali, da bo imelo nekaj otrok težave. Predvidevali smo, da bodo želeli izdelati določen izdelek, ampak ne bo šlo čisto po njihovih željah. Otroci so bili pri samostojnem konstruiranju zelo iznajdljivi in so konstruirali brez težav. Včasih so potrebovali pomoč npr. pri natikanju elastik in pri lesenih moznikih (jih niso dobili iz luknje). Ponujeni komplet lesnih izdelkov v tistem trenutku jim je zadostoval, da so lahko ustvarjali brez večjih težav. Veliko manj kot polovica otrok je torej imela pri samostojnem konstruiranju izdelkov po lastni želji težave.
68
8 ZAKLJUČEK
Osrednji namen diplomskega dela je bil ugotoviti, kako pomembna sta strokovnim delavcem spodbujanje ustvarjalnosti otrok in uporaba lesa ter lesnih polizdelkov pri konstruiranju. Poleg tega smo želeli umestiti in predstaviti ustvarjalno delo otrok v starostnem razponu 4–5 let s pomočjo lesnih polizdelkov.
Les je eden izmed naravnih materialov, ki zelo dostopen in nas obdaja na vsakem koraku. To je tudi material, ki omogoča veliko možnosti različne uporabe, obdelave in oblikovanja. Otroci se z lesom v vrtcu srečujejo vsakodnevno in tudi rezultati anketnega vprašalnika so pokazali, da se strokovnim delavcem les zdi najprimernejši za delo z otroki in ima po njihovem mnenju veliko prednosti pred ostalimi materiali.
V ta namen smo v svojem diplomskem delu izvedli projekt, med katerim smo otrokom predstavili in omogočili rokovanje z različnimi lesnimi polizdelki. Pri zbiranju materiala za izdelavo izdelkov in kompletov za ustvarjanje nismo imeli nobenih težav. Večina uporabljenega materiala je bila ali ostanek od obdelave večjih kosov lesa ali od različnih izdelkov. Prav tako smo uporabili vse potrebne pripomočke, orodje, stroje in naprave, ki smo jih že predhodno za različne namene, že imeli v domačem okolju.
Največji izziv pri diplomskem delu sta bili zasnova in izdelava nekaterih izdelkov. Največ težav smo imeli pri izdelavi kozolca, saj smo želeli, da je sestavljen zgolj iz ploščatih in oglatih profilov. Ker smo uporabljali zgolj pripomočke, orodje, stroje in naprave, ki smo jih že imeli na voljo v domačem okolju, je bilo potrebne kar nekaj iznajdljivosti. Najmanj težav smo imeli z izdelavo katapulta, saj ni bilo potrebne nobene obdelave ploščatih profilov, zgolj njihovo sestavljanje.
Priprava kompletov za ustvarjalno delo otrok ni predstavljala večjih težav. Že kar nekaj časa smo doma zbirali različne lesene ostanke in jih shranjevali. Že v preteklosti smo namreč otrokom večkrat ponudili takšne obdelane lesne polizdelke (ki so bili sicer ostanki in se nam jih je zdelo škoda zavreči) za poljubno konstruiranje. Tako smo pri zasnovi in izdelavi kompletov te ostanke obdelali, da smo povečali možnosti za poljubno konstruiranje.
Med pisanjem diplomskega dela smo ugotovili, da za ustvarjalno delo otrok ne potrebujemo veliko. Otrokom zadostujejo že različni ostanki lesa, ki jih lahko ustrezno obdelamo, in že lahko
69
ustvarjalno konstruiramo. Prav tako s ponovno uporabo lesenih ostankov preudarno ravnamo z lesom in posledično zmanjšamo porabo sveže lesne surovine ter zmanjšamo porabo energije za proizvodnjo in transport novih izdelkov. Iz različnih ostankov lesa smo zasnovali šest različnih izdelkov, ki bodo v uporabi še zelo dolgo. Upamo, da smo z diplomskih delom spodbudili vzgojitelje, da bodo ostanke lesa iz predelav in ostale odslužene lesene izdelke uporabili tudi pri spodbujanju ustvarjalnosti in igri otrok.
70
9 VIRI IN LITERATURA
Batistič Zorec, M. (2003). Razvojna psihologija in vzgoja v vrtcih. Ljubljana: inštitut za psihologijo osebnosti.
Bahovec, D. E. in ostali (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana. Zavod RS za šolstvo.
Čadež-Lapajne, D. (1983). Glina, les, papir, kovina. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Einon, D. (2002). Ustvarjalen otrok. Tržič: Učila international.
Eleršek, L. (2001). Knjiga o gozdu: o njegovem pomenu, lepoti, podrobnostih in sestavi.
Golo Brdo: samozaložba.
Eleršek, L. in Urbančič, M. (2001). Knjiga o gozdu: o njegovem pomenu, lepoti, podrobnostih in sestavi. Ljubljana: Samozaložba Eleršek.
Fric Jekovec, J. in Bucik, V. (2015). Odnos med ustvarjalnostjo in igralnim materialom v kontekstu simbolne igre. Psihološka obzorja, 24, 33–43.
Geršak. M. (2014). Knjiga o lesu. Ljubljana: samozaložba.
Geršak, M. (2018). Les in tvoriva. Ljubljana: samozaložba.
Ivić, I., Novak, J., Atancković, N. in Ašković, M. (2002). Razvojni koraki: pregled osnovnih značilnosti otrokovega razvoja od rojstva do sedmega leta. Ljubljana: inštitut za psihologijo umetnosti.
Jaušovec, N. (1987). Spodbujanje otrokove ustvarjalnosti. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Jellen, H. G. in Urban, K. K. (1986). The TCT-DP (Test for creative thinking - Drawing production): An instrument that can be applied to most age and ability groups. Creative Child and Adult Quarterly, 11, 138–155.
Jug-Hartman, M. (1998). Naravoslovje s poznavanjem blaga: kemično, tekstilno in tehnično področje. Ljubljana: DZS.
71
Kroflič, R. (2001): Temeljne predpostavke, načela in cilji Kurikula za vrtce. Marjanovič Umek, L. (ur.): Otrok v vrtcu: Priročnik h Kurikulu za vrtce. Maribor: Založba Obzorja.
Kroflič, B., Gobec, D. (1995): Igra, gib, ustvarjanje, učenje. Ljubljana: Pedagoška obzorja.
Leban, I. (b. d.). Lastnosti lesa. Pridobljeno s
http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/Lesarstvo_tapetnistvo/4-LES_LASTNOSTI.pdf
Marinček, L. (1987). Bukovi gozdovi na Slovenskem. Ljubljana: delavska enotnost.
Nemec, B., Krajnc, M. (2013). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana:
Grafenauer.
Papalia, E. D., Wendkos Olds, S., Dusin Feldman, R. (2003). Otrokov svet: otrokov razvoj od spočetja do mladostništva. Ljubljana: Educy.
Pečjak, V. in Štrukelj, M. (2013). Ustvarjam, torej sem. Celovec: Mohorjeva družba.
Stegne, V. in Bračič, B. (2015). Uporabimo les. Ljubljana: Kmečki glas.
Stoppard, M. (1992). Kaj zmore vaš otrok: odkrivajmo in razvijajmo otrokove naravne potenciale. Ljubljana: Državna založba Slovenije.
Štemberger, T. (2014). Stališča bodočih vzgojiteljic do ustvarjalnosti. Revija za elementarno izobraževanje, 2–3, 101–114.
Štemberger, T. (2014). Vzgojitelj in spodbujanje ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih.
Revija Didakta, 171, 13–16.
Tomori, P. (2016). Tehniška ustvarjalnost v predšolskem obdobju: preizkus ustvarjalnega mišljenja z risanjem (TCT-DP) ob izvedbi tehničnih dejavnosti v vrtcu. Diplomsko delo.
Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Pedagoška fakulteta.
Trstenjak, A. (1981). Psihologija ustvarjalnosti. Ljubljana: Slovenska matica.
X
10 PRILOGE
10.1 Vprašalnik
V prilogi je priložen anketni vprašalnik za strokovne delavce v vrtcu.
Pozdravljeni!
Sem Alenka Dolanc, študentka 3. letnika Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer predšolska vzgoja. Pripravljam diplomsko delo v okviru tehnične vzgoje. Prosim vas, če lahko izpolnite anketni vprašalnik. Vprašalnik je anonimen, dobljene podatke bom uporabila zgolj v
Sem Alenka Dolanc, študentka 3. letnika Pedagoške fakultete v Ljubljani, smer predšolska vzgoja. Pripravljam diplomsko delo v okviru tehnične vzgoje. Prosim vas, če lahko izpolnite anketni vprašalnik. Vprašalnik je anonimen, dobljene podatke bom uporabila zgolj v