UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
ALENKA DOLANC
USTVARJALNO DELO OTROK, STARIH 4–5 LET, PRI KONSTRUIRANJU S POMOČJO
LESNIH POLIZDELKOV
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
UNIVERZA V LJUBLJANI PEDAGOŠKA FAKULTETA
PREDŠOLSKA VZGOJA
ALENKA DOLANC
Mentor: doc. dr. STANISLAV AVSEC Somentorica: asist. VERONIKA ŠULIGOJ
USTVARJALNO DELO OTROK, STARIH 4–5 LET, PRI KONSTRUIRANJU S POMOČJO
LESNIH POLIZDELKOV
DIPLOMSKO DELO
LJUBLJANA, 2020
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Stanislavu Avscu in somentorici asist. Veroniki Šuligoj za vso strokovno pomoč pri pisanju diplomskega dela.
Hvala tudi vsem družinskim članom, ki so me med študijem podpirali in mi stali ob strani. Še posebno bi se zahvalila očetu za nasvete in pomoč pri izdelavi lesenih izdelkov.
Za podporo, sodelovanje, pomoč in potrpežljivost se zahvaljujem tudi vodstvu Vrtca Miškolin in vsem svojim sodelavkam in sodelavcem, ki so mi med študijem na kakršen koli način pomagali.
I
POVZETEK
V diplomskem delu želimo predstaviti pojem ustvarjalnost, razvojne značilnosti otrok, starih 4–5 let, osnovne značilnosti lesa ter lesne polizdelke. V drugem delu diplomskega dela želimo predstaviti rezultate vprašalnika, ki smo ga razdelili strokovnim delavcem, in dejavnosti otrok pri konstruiranju s pomočjo lesnih polizdelkov.
Namen diplomskega dela je predstaviti ustvarjalno delo otrok v starostnem razponu 4–5 let.
Ker na ustvarjalnost posameznika vpliva veliko dejavnikov, se nam zdi pomembno, da smo z njimi seznanjeni in da omogočamo otrokom izkušnje, ki pripomorejo k njihovi večji ustvarjalnosti.
Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti, kako pomembno se zdi strokovnim delavcem spodbujanje ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih. Želeli smo ugotoviti, ali ustvarjalnost spodbujajo in kateri materiali se jim zdijo pri tem pomembni. Rezultate smo pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika, ki smo ga razdelili trem različnim ljubljanskim vrtcem. Ker se je vsem strokovnim delavcem les kot material zdel pomemben in uporaben, smo se odločili, da bomo v diplomskem delu otrokom ponudili lesne polizdelke in jim omogočili ustvarjanje pri konstruiranju.
V teoretičnem delu diplomskega dela smo predstavili pojem ustvarjalnost ter dejavnike, ki vplivajo na ustvarjalnost. Predstavili smo tudi, kako lahko spodbujamo ustvarjalnost in rezultate raziskave ustvarjalnosti v povezavi z igralnim materialom. Predstavili smo tudi osnovne razvojne značilnosti otrok, starih 4–5 let, ter osnovne značilnosti lesa. V nadaljevanju smo predstavili različne lesne polizdelke.
V empiričnem delu diplomskega dela pa so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika.
Zanimala so nas stališča strokovnih delavcev do ustvarjalnosti otrok in kakšnega pomena se jim zdijo lesni polizdelki pri uporabi v predšolskem obdobju. S pomočjo vprašalnika smo ugotovili, da vsi anketirani strokovni delavci spodbujajo ustvarjalnost otrok in da ima les s svojimi značilnostmi prednost pred uporabo drugih materialov za delo z otroki. Vsi strokovni delavci so tudi okvirno vedeli, kaj pomeni pojem lesni polizdelek.
V vrtcu smo izvedli tudi večdnevni projekt, pri katerem so otroci sestavljali že pripravljene, doma izdelane izdelke. Predhodno smo namreč izdelali šest različnih izdelkov, ki so bili zasnovani za večkratno sestavljanje, brez uporabe polivinil acetatnega lepila. Otrokom smo iz
II
odpadnih delov lesa pripravili tudi različne oblike lesnih polizdelkov, ki so jih lahko po želji sestavljali. Na voljo so imeli različne elemente, ki so jih lahko uporabili za spajanje delov med seboj: lesene moznike, elastiko, vrvico in žico. Pri samostojnem konstruiranju smo jih opazovali in spodbujali k ustvarjalnosti.
Z diplomskim delom želimo strokovne delavce spodbuditi k uporabi ostankov lesa iz predelav in ostalih odsluženih lesnih polizdelkov in izdelkov za spodbujanje ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih.
Ključne besede: tehnična vzgoja, ustvarjalno delo, konstruiranje, lesni polizdelki, predšolska vzgoja.
III
Creative work of children aged 4 through 5 years at modelling with wooden semi-finished products SUMMARY
This paper tries to present the term creativity, developmental characteristics of children, aged from 4 to 5, basic properties of wood and wood products. The second part of the paper presents the results of a survey that was filled out by professional workers and children's design activities using semi-finished wood products.
The aim of the paper is to present the creative work of children, aged from 4 to 5. As creativity depends on many factors, we must be made aware of these factors and provide children with an experience that increases their creativity.
The paper also aims at determining what importance professional workers attribute to encouraging creativity in preschool children. We wanted to determine whether they encourage creativity and, in doing so, what materials they perceive as important. We sent out a survey to three kindergartens in Ljubljana. The results of the survey show that all professional workers think that wood as a material is very important and useful; we therefore decided to provide children with semi-finished wood products and encourage their creativity in design activities.
The first part of the paper, which is theoretical, presents creativity, factors that affect it and ways to encourage creativity. We also present the results of the survey investigating creativity in relation to playing materials. Basic developmental characteristics of children, aged from 4 to 5, are outlined, as are basic features of wood. The paper continues with a presentation of different semi-finished wood products.
The second part of the paper presents the results of the survey. We were interested in viewpoints of professional workers regarding children's creativity and what importance they attribute to semi-finished wood products used in the preschool period. With the help of the survey, we determined that all professional workers interviewed encourage children's creativity and that wood is more frequently used than other materials for work with children. All professional workers had an approximate idea of what a semi-finished wood product is.
In the kindergarten, we carried out a multiday project, where children put together home-made products. Prior to the project, we made six different products, designed to ensure multiple
IV
assembly, without the use of polyvinyl acetate glue. We also prepared different forms of semi- finished wood products from waste wood pieces, which they could put together as they wished.
In doing so, they could use different connecting materials: wooden dowels, elastic bands, cords and wires. We observed their independent designing and encouraged their creativity.
This paper seeks to encourage professional workers to use waste wood pieces from wood processing and other unused semi-finished and finished wood products in order to encourage creativity in preschool children.
Keywords: technical education, creative work, design, semi-finished wood products, preschool education.
V
KAZALO
1 UVOD ... 1
1.1 Opredelitev področja in problema ... 1
1.2 Namen, cilji in hipoteze diplomskega dela ... 3
1.3 Metodologija dela ... 4
1.4 Pregled vsebine ostalih poglavij ... 4
2 USTVARJALNOST ... 6
2.1 Opredelitve ustvarjalnosti ... 6
2.2 Metodične smernice ustvarjalnosti ... 7
2.2.1 Press (okolje) ... 7
2.2.2 Personality (osebnost) ... 7
2.2.3 Process (proces) ... 8
2.2.4 Product (produkt) ... 8
2.3 Spodbujanje ustvarjalnosti ... 8
2.3.1 Spodbujanje ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih ... 10
2.4 Ustvarjalnost, igralni material in simbolna igra ... 11
3 RAZVOJ 4–5 LETNEGA OTROKA ... 14
3.1 Otrokova igra in igrače ... 15
4 LES ... 17
4.1 Gozdovi ... 17
4.2 Zgradba lesa ... 19
4.3 Lastnosti lesa ... 20
4.3.1 Lepotne ali estetske lastnosti ... 20
4.3.2 Mehanske lastnosti ... 20
4.3.3 Fizikalne lastnosti ... 21
4.3.4 Fizikalno-kemične lastnosti ... 21
4.4 Lesni polizdelki ... 21
VI
4.4.1 Vezan les ... 22
4.4.2 Iverne plošče ... 22
4.4.3 Vlaknene plošče ... 23
4.4.4 Drugo ... 23
4.5 Spajanje lesa ... 24
5 STANJE RAZVIJANJA USTVARJALNOSTI V VRTCU ... 25
6 PRIPRAVA IN IZVEDBA DEJAVNOSTI V VRTCU ... 33
6.1 Zasnova in izdelava izdelkov ... 33
6.1.1 Katapult ... 34
6.1.2 Kozolec ... 35
6.1.3 Lestev ... 37
6.1.4 Smreka ... 39
6.1.5 Ladja ... 41
6.1.6 Formula ... 44
6.2 Priprava materiala za ustvarjanje ... 46
6.2.1 Oglati in ploščati profili ... 47
6.2.2 Okrogli profili ... 48
6.2.3 Mešani profili ... 48
6.3 Izvedba z otroki ... 49
6.3.1 Izdelka in komplet iz ploščatih in oglatih profilov ... 50
6.3.2 Izdelka in komplet iz okroglih profilov ... 56
6.3.3 Izdelka in komplet iz mešanih profilov ... 59
6.4 Skupna evalvacija ... 63
7 DISKUSIJA ... 65
8 ZAKLJUČEK ... 68
9 VIRI IN LITERATURA ... 70 10 PRILOGE ... X
VII
10.1 Vprašalnik ... X 10.2 Preglednica za spremljanje analize samostojnega dela otrok ... XII
KAZALO SLIK
Slika 1: Razvita, ustvarjalna osebnost (Pečjak in Štrukelj, 2013, str. 129). ... 9
Slika 2: Bukov gozd. ... 18
Slika 3: Drevesne vrste v Sloveniji (vir: Košir, 1975, v Eleršek in Urbančič, 2001). ... 18
Slika 4: Prerezi debla (Stegne in Bračič, 2015, str. 18). ... 20
Slika 5: Petslojna vezana plošča (Geršak, 2014, str. 66). ... 22
Slika 6: Panelna plošča (Geršak, 2014, str. 66). ... 22
Slika 7: Iverne plošče. ... 23
Slika 8: Furnir. ... 23
Slika 9: Pridobivanje furnirja (Geršak, 2014, str. 64). ... 24
Slika 10: Število let zaposlitve v vrtcu. ... 25
Slika 11: Lokacija vrtca. ... 26
Slika 12: Pomembnost izkustvenega učenja. ... 26
Slika 13: Pomembnost uporabe različnih materialov pri dejavnostih v vrtcu. ... 27
Slika 14: Pogostost igre s strukturiranim materialom v 1. starostni skupini. ... 28
Slika 15: Pogostost igre s strukturiranim materialom v 2. starostni skupini. ... 28
Slika 16: Značilnosti ustvarjalnih otrok. ... 31
Slika 17: Metode, ki spodbujajo k ustvarjalnosti. ... 31
Slika 18: Prostor za izdelavo izdelkov in kompletov. ... 33
Slika 19: Mizarski ponk in pripomočki ter orodja. ... 33
Slika 20: Izdelava pladnja. ... 47
Slika 21: Komplet ploščatih in oglatih profilov. ... 48
Slika 22: Komplet okroglih profilov. ... 48
Slika 23: Komplet mešanih profilov. ... 49
Slika 24: Demonstracija sestavljanja kozolca. ... 50
Slika 25: Deček med sestavljanjem kozolca. ... 51
Slika 26: Pomoč deklice. ... 51
Slika 27: Deklica med sestavljanjem kozolca. ... 51
Slika 28: Deklica med sestavljanjem kozolca. ... 51
VIII
Slika 29: Deček med izdelavo katapulta. ... 51
Slika 30: Deček med spajanjem z lesenimi mozniki. ... 52
Slika 31: Deklica med izdelavo helikopterja. ... 52
Slika 32: Deklica med konstruiranjem. ... 52
Slika 33: Deklica med izdelavo helikopterja. ... 52
Slika 34: Deček med konstruiranjem ter deklica med sestavljanjem kozolca. ... 52
Slika 35: Deček je naredil motor. ... 52
Slika 36: Deček je izdelal lok. ... 53
Slika 37: Deklica med izdelavo helikopterja. ... 53
Slika 38: Igra dečka z lokom. ... 53
Slika 39: Deklica med konstruiranjem. ... 53
Slika 40: Deklica je naredila letalo. ... 53
Slika 41: Deklica po konstruiranju hiše. ... 53
Slika 42: Deček med igro. ... 54
Slika 43: Deček je naredil letalo. ... 54
Slika 44: Deklica med sestavljanjem vesoljske ladje. ... 54
Slika 45: Deček je sestavil ptiča. ... 54
Slika 46: Konstruiranje po želji. ... 54
Slika 47: Medsebojna pomoč pri konstruiranju. ... 54
Slika 48: Deček in njegov izdelek po konstruiranju. ... 55
Slika 49: Deklica med sestavljanjem katapulta. ... 55
Slika 50: Sestavljen izdelek otroka. ... 55
Slika 51: Deklica med igro s katapultom, ki ga je uporabila za osebo v hiši, ki jo je skonstruirala. ... 55
Slika 52: Deklici med igro s fotoaparatom. ... 55
Slika 53: Demonstracija sestavljanja lestve. ... 56
Slika 54: Demonstracija sestavljanja smreke. ... 56
Slika 55: Deček med sestavljanjem smreke. ... 56
Slika 56: Deklici med sestavljanjem lestve. ... 56
Slika 57: Deklica je naredila robota. ... 57
Slika 58: Deklica je robotu dodala vse potrebne dele. ... 57
Slika 59: Deklica je naredila metlo. ... 57
Slika 60: Deklica je sestavila žirafo. ... 57
Slika 61: Deklica med konstruiranjem z okroglimi profili. ... 57
IX
Slika 62: Deček je sestavil kladivo in nato izdelal propeler... 57
Slika 63: Pokrivalo. ... 58
Slika 64: Dečkov daljnogled. ... 58
Slika 65: Vozilo, ki ga je sestavil deček. ... 58
Slika 66: Deklica med ustvarjanjem z okroglimi profili. ... 59
Slika 67: Deklica med igro. ... 59
Slika 68: Deček med igranjem na izdelano kitaro. ... 59
Slika 69: Deček med izdelovanjem brusilnika. ... 59
Slika 70: Deklica med igranjem na flavto. ... 59
Slika 71: Deklica med sestavljanjem živali. ... 59
Slika 72: Demonstracija sestavljanja ladje. ... 60
Slika 73: Demonstracija sestavljanja formule. ... 60
Slika 74: Deklica med sestavljanjem ladje. ... 60
Slika 75: Deklici med sestavljanjem ladje in formule. ... 60
Slika 76: Deklica, ki sestavlja katapult. ... 60
Slika 77: Deček in deklica med ustvarjanjem. ... 61
Slika 78: Deček je sestavil vozilo. ... 61
Slika 79: Deklica med konstruiranjem formule. ... 61
Slika 80: Deček je sestavil letalo. ... 61
Slika 81: Deček med sestavljanjem. ... 61
Slika 82: Ustvarjalnost dečka. ... 61
Slika 83: Deklici med simbolno igro: kuhinja. ... 62
Slika 84: "Za telovadit". ... 62
Slika 85: Pajek ... 62
Slika 86: Izdelava mesta. ... 62
Slika 87: Sestavljanje katapulta in preizkušanje. ... 62
Slika 88: Konstruiranje. ... 62
Slika 89: Dečka sta si izdelala parkirišča za vozila in se igrala. ... 63
Slika 90: Deklica med konstruiranjem zmaja. ... 63
KAZALO PREGLEDNIC
Preglednica 1: Postopek izdelave katapulta. ... 34Preglednica 2: Postopek izdelave kozolca... 35
X
Preglednica 3: Postopek izdelave lestve. ... 38
Preglednica 4: Postopek izdelave smreke. ... 40
Preglednica 5: Postopek izdelave ladje. ... 42
Preglednica 6: Postopek izdelave formule. ... 44
1
1 UVOD
Iz opažanj in na podlagi strokovne literature sklepamo, da so predšolski otroci zelo ustvarjalni.
Imajo bujno domišljijo in veliko idej za ustvarjanje. To pri svojem delu v vrtcu vsakodnevno opažamo tudi sami, zato želimo v diplomskem delu predstaviti ustvarjalno delo otrok s pomočjo lesnih polizdelkov. Ogromno stvari in predmetov, ki nas obdajajo, je narejenih iz lesa, in ker pri različnih obdelavah lesa ostane tudi veliko ostankov, smo s pomočjo njih izdelali izdelke ter komplete za ustvarjanje, ki jih bomo lahko uporabljali pri različnih vodenih in prostih dejavnostih za spodbujanje ustvarjalnosti otrok.
1.1 Opredelitev področja in problema
Mišljenje je temeljna človekova značilnost, po kateri se človek razlikuje od živali in neživih stvari. Ustvarjalnost pa je poleg tega, da je najvišja oblika mišljenja, tudi najvišja stopnja osebnostnega zorenja, človekovega delovanja, življenja in sožitja. Pojem ustvarjalnost je težko enotno opredeliti, zato imamo mnogo podobnih opredelitev (Trstenjak, 1981). Glavni dejavniki ustvarjalnosti so dednost, vplivi okolja in človeka samega v različnih življenjskih obdobjih (Pečjak in Štrukelj, 2013). Pri spodbujanju ustvarjalnosti imajo vlogo predvsem geni, vzgoja, načini posredovanja znanja, osebnost in izkušnje, težko pa vemo kolikšen je delež posameznih dejavnikov (Einon, 2002). Ustvarjalnost se lahko izrazi na čisto vseh področjih, saj vsa področja za svoje uspešno delovanje potrebujejo vedno znova nove ideje (Pečjak in Štrukelj, 2013). Tako so tudi otroci ustvarjalni na najrazličnejših področjih. Tudi Kurikulum za vrtce (1999) daje pomen razvijanju ustvarjalnosti otrok že v predšolskem obdobju, saj je cilj razvijanja ustvarjalnosti otrok zapisan tudi v Kurikulumu za vrtce pri področju umetnost.
Ustvarjalno mišljenje je torej najbolj razvita, sestavljena, vsestranska, celovita, uravnovešena in učinkovita stopnja mišljenja. Ustvarjalno mišljenje je zelo zapleteno in pomembno, zato je tudi pot do zelo ustvarjalnih ljudi zelo zahtevna in zapletena (Pečjak in Štrukelj, 2013).
Zgodnje otroštvo je tisto človekovo razvojno obdobje, ki je ključno za človekov osebnostni razvoj, njegovo naravnanost, odnos do sebe in ostalih, ustvarjalnosti in še bi lahko naštevali.
2
Srečno otroštvo lahko rodi dobrega, ustvarjalnega človeka, nesrečno otroštvo pa je lahko pogoj za razvoj neustvarjalnega učenja (Trstenjak, 1981). Velik vpliv imajo pri tem starši, ne smemo pa zanemariti tudi strokovnih delavcev v vrtcih, ki z otroki preživijo veliko časa in prav tako pomembno vplivajo na razvoj njihove osebnosti. Da bi otrokom lahko ponudili največ priložnosti in možnosti za razvoj osebnosti otrok, pa je pomembno, da so tako starši kot strokovni delavci v vrtcih zrele, samostojne, ustvarjalne osebnosti in z razvitimi možnostmi za medčloveške odnose (Pečjak in Štrukelj, 2013).
Otroci so po svoji naravi ustvarjalni, saj reči najprej naredijo, šele nato o njih razmišljajo.
Predvsem se učijo z izkušnjami, zato je zares pomembno, da otrokom zagotovimo primerno okolje, v katerem bodo lahko razvijali svoje potenciale (Einon, 2002).
Pomembno je, da otrokom omogočamo ustrezne razmere za raziskovanje in manipulacijo z materialom, saj tako razvijamo otrokovo ustvarjalnost. Zavedati se moramo, da je v predšolskem obdobju osrednja dejavnost otrok igra. Kako pomembna je in kako jo lahko izkoristimo v didaktične namene, vidimo pri simbolični igri otrok, ki se pri otrocih pojavi med drugim in sedmim letom. Pri tej igri otroci posplošujejo mentalne predstave na nove predmete.
Pri razvijanju ustvarjalnosti otrok je poleg igre in primerne izbire igrač zelo pomembno, kako strokovni delavci usmerjamo otrokovo igro oziroma dejavnost (Jaušovec, 1987).
Ustvarjalni proces, kot je zapisala Tomori (2016) v svojem diplomskem delu iz dela Kovač (2003), po Miljaku (1995), pri otrocih poteka v treh stopnjah. Prva stopnja je, ko se otrok seznani z materialom, predmetom itd. in pri tem opazuje, raziskuje, z izdelkom manipulira ter ugotavlja njegove funkcije. Pri drugi stopnji otrok že sam obvlada uporabo materiala, predmeta, izdelka ipd. Tu se že vidi otrokova ustvarjalnost, saj preizkuša različne možnosti uporabe in delovanja. Pri tretji stopnji pa otrok že sam ustvarja nove kombinacije, dopolnjuje in nadgrajuje izdelke, predmet ipd. in preizkuša svoje izvirne zamisli. Pomembno vlogo pri tem imamo strokovni delavci v vrtcu, saj je spodbujanje in omogočanje otroku priti do tretje stopnje ključnega pomena.
Les je surovina, ki je v naši državi zelo dostopna. Poleg vseh pozitivnih lastnosti, ki jih ima, je zelo pomembno tudi to, da je obdelava lesa v izdelke in objekte relativno enostavna in energetsko manj potratna kot obdelava kakšnih drugih materialov (Stegne, 2015). Zelo smiselno je modro in odgovorno ravnanje z izkoriščanjem tega naravnega vira in učinkovita raba lesa (Geršak, 2014). Zato lahko ostanke lesa iz predelav in ostale odslužene lesene izdelke poleg energetske izrabe uporabimo tudi pri igri otrok.
3
Z diplomskim delom želimo prikazati uporabno vrednost lesa in vse pozitivne učinke, ki jih ima les kot izdelovalni material. Zdi se namreč, da je to surovina, ki se jo da zelo dobro uporabiti tudi pri spodbujanju ustvarjalnosti otrok, a je vseeno v vrtcih zastopana v majhni meri. Za izvedbo ciljev moramo zasnovati ideje za izdelavo lesenih izdelkov. Pri tem je treba upoštevati razvojne značilnosti otrok in trenutno stanje otrok na področju konstruiranja lesnih polizdelkov.
Vsi izdelke, ki jih bomo izdelali, bodo iz lesnih ostankov, raznih projektov, ki smo jih delali v vrtcu, npr. različne lesene konstrukcije za strehe, pasje ute … Prav tako bomo večino lesnih polizdelkov, s pomočjo katerih bodo otroci lahko nato poljubno konstruirali, dobili v domačem okolju iz najrazličnejših ostankov.
V svojem diplomskem delu bomo na kratko predstavili glavne razvojne značilnosti otrok, starih 4–5 let. S pomočjo že izdelanih različnih izdelkov se bodo otroci seznanili z različnimi načini spajanja lesa in jih pri samostojnem konstruiranju tudi preizkusili.
1.2 Namen, cilji in hipoteze diplomskega dela
Osrednji namen diplomskega dela je ugotoviti, kako pomembno je strokovnim delavcem spodbujanje ustvarjalnosti otrok in uporaba lesa ter lesnih polizdelkov pri konstruiranju. Poleg tega želimo tudi predstaviti in umestiti ustvarjalno delo otrok v starostnem razponu 4–5 let s pomočjo lesnih polizdelkov.
Cilji, ki smo jih dosegli v diplomskem delu (C 1–7):
C1: Predstaviti ustvarjalnost in načine spodbujanja ustvarjalnosti.
C2: Predstaviti značilnosti lesa in konstruiranja iz lesnih polizdelkov.
C3: Preveriti odnos strokovnih delavcev v vrtcu do razvijanja ustvarjalnosti otrok.
C4: Preveriti mnenja in stališča strokovnih delavcev v vrtcu o rabi lesa in lesnih polizdelkov.
C5: Zasnovati, izdelati in ovrednotiti lesne izdelke.
C6: Opazovati in spodbujati ustvarjalnost 4–5 let starih otrok pri konstruiranju s pomočjo lesnih polizdelkov.
4
C7: Analizirati in kritično ovrednotiti dejavnosti razvijanja ustvarjalnosti s pomočjo lesnih izdelkov.
V diplomskem delu smo preverili naslednje hipoteze (H 1–4):
H 1: Večina anketiranih strokovnih delavcev spodbuja ustvarjalnost otrok.
H 2: Vsaj polovica anketiranih strokovnih delavcev meni, da je smiselna vpeljava lesa in lesnih polizdelkov v vrtec.
H 3: Vsaj polovica otrok bo po tem, ko jim bomo pokazali, sestavila lesne izdelke popolnoma sama brez dodatne pomoči.
H 4: Manj kot polovica otrok bo imela pri samostojnem konstruiranju izdelkov po lastni želji težave.
1.3 Metodologija dela
V diplomskem delu smo uporabili naslednje metode dela:
– zbiranje in študij ustrezne literature in virov, – opisna metoda,
– priprava in izvedba anketnega vprašalnika za strokovne delavce v vrtcu,
– izdelava, priprava, izvedba in preizkus lesnih izdelkov v vrtcu in spodbujanje ustvarjalnosti pri konstruiranju s pomočjo lesnih polizdelkov,
– fotografiranje in dokumentiranje dejavnosti, – statistična obdelava podatkov in evalvacija, – metoda opazovanja z udeležbo.
1.4 Pregled vsebine ostalih poglavij
Na začetku diplomskega dela je opredelitev problema in predstavitev namena, ciljev, hipotez in metod dela, ki smo jih uporabili pri diplomskem delu.
5
V drugem poglavju je predstavljen pojem ustvarjalnost in različni načini spodbujanja ustvarjalnosti. Predstavljeni so tudi rezultati raziskave Fric Jekovec in Bucik (2015) o povezavi med ustvarjalnostjo otrok in različnimi vrstami igralnega materiala z vidika simbolne igre.
V tretjem poglavju so predstavljene razvojne značilnosti otrok, starih 4–5 let.
Četrto poglavje zajema osnovne informacije o lesu, pri čemer smo se osredinili predvsem na lastnosti lesa ter predstavitev lesnih polizdelkov.
V petem poglavju so predstavljeni rezultati vprašalnika, ki je bil razdeljen 50 strokovnim delavcev v treh ljubljanskih vrtcih. Poudarek je bil na stališčih strokovnih delavcev do ustvarjalnosti otrok ter uporabe lesa in lesnih polizdelkov v vrtcu.
Šesto poglavje zajema predstavitev tehnoloških postopkov izdelave šestih izdelkov, ki smo jih samostojno izdelali. Predstavljeni so tudi trije kompleti za ustvarjalno delo otrok pri konstruiranju s pomočjo lesnih polizdelkov. V tem poglavju je predstavljeno tudi konstruiranje otrok, starih 4–5 let, z različnimi pripravljenimi kompleti.
V sedmem poglavju, v diskusiji, je predstavljeno, v kolikšni meri smo dosegli zastavljene cilje (C 1–7), sledi preverjanje hipotez (H 1–4).
V osmem poglavju, v zaključku, sta povzetek diplomskega dela ter zaključne misli.
6
2 USTVARJALNOST
Ustvarjalnost se že od nekdaj izraža na praktično vseh področjih. Psihologi in sociologi so ustvarjalnost najbolj in največ preučevali na treh področjih, in sicer v znanosti, iznajdljivosti in umetnosti. Po mnenju izvedencev naj bi bila umetnost tisto področje, kjer je ustvarjalnost ljudi največja (Pečjak in Štrukelj, 2013). Razvijanju ustvarjalnosti daje pomen tudi Kurikulum za vrtce (1999), in sicer pri področju umetnosti.
2.1 Opredelitve ustvarjalnosti
Sama beseda ustvarjalnost izvira iz latinske besed creo, kar pomeni »narediti«. V današnjem času besedo ustvarjalnost razlagamo na različne načine.
Papalia, Wendkos Olds in Dusin Feldman (2003, str. 322) pravijo, da je ena izmed opredelitev ustvarjalnosti naslednja: »Ustvarjalnost je sposobnost videti stvari v novi luči – ustvariti nekaj novega ali opaziti problem, ki ga drugi niso prepoznali, ter najti nove in izvirne rešitve.«
Razlaga pojma ustvarjalnost je je odvisna od različnih teorij, tako da je težko najti zgolj eno definicijo. V različnih opredelitvah pojma ustvarjalnosti pa je treba najti nekaj skupnega in pri vseh opredelitvah je na prvem mesti poudarek prav na »novosti«. Ustvarjanje razumemo predvsem kot preoblikovanje neke snovi v nove oblike. Pečjak in Štrukelj (2013) v svoji novejši znanstveni monografiji omenjata, da je opredelitvi ustvarjalnosti dodana skupna novost. Pravi sicer, da se novejše opredelitve ne oddaljujejo od klasičnih, ampak se pojavljajo le novi pojmi, ki pa prav tako pomanjkljivo opredeljujejo pojem ustvarjalnost. Pečjak in Štrukelj (2013, str.
13) ustvarjalnost razlagata kot »sposobnost reševanja problemov na nov, izviren, divergenten način«. Avtor navaja, da številni psihologi menijo, da so ljudje po svoji naravi ustvarjalni, velikokrat pa se zgodi, da so zaradi različnih okoliščin zatrti.
Tudi Einon (2002) pravi, da se ustvarjalni ljudje stvari lotevajo na drugačne, izvirne načine. Pri tem je pomembno, kako določene stvari počnejo in ne kaj počnejo. Avtorica pravi, da so otroci po naravi ustvarjalni. Velikokrat jih namreč zasledimo, kako problem rešijo na zelo ustvarjalen način, na katerega odrasli ljudje niso niti pomislili. To je povezano predvsem z razvojem otrok.
7
Štemberger (2014) v svojem prispevku povzema, da na ustvarjalnost vplivajo številni dejavniki, izpostaviti pa je treba predvsem:
− družino,
− družbo in
− izobraževalne institucije.
2.2 Metodične smernice ustvarjalnosti
Trstenjak (1981) predstavlja, da so ameriški raziskovalci ob metodičnih izhodiščih v obravnavanju ustvarjalnosti ločili štiri vidike, ki jih vidimo v štirih »p«: press (okolje), personality (osebnost), process (proces) in product (produkt) in jih predstavljamo v nadaljevanju.
2.2.1 Press (okolje)
Okolje za ameriške raziskovalce pomeni prvi »p« ustvarjalnosti in predstavlja pritisk (press), ki ga okolje izvaja na ustvarjalca in ustvarjalno delo. To gledanje je zelo praktično usmerjeno, še boljši izraz bi bil, da je to nekakšno organizacijsko izhodišče. Američanom gre predvsem za to, kako bi na eni strani čim uspešneje usmerjali ter vzgajali ljudi za ustvarjalno, iznajdljivo delo (novi patenti ipd.), na drugi strani pa za izbiro oziroma selekcijo teh talentov. Lahko bi rekli, da pod tem izhodiščem razumejo nekakšno psihotehniko ustvarjalnosti. Avtor navaja pomanjkljivost prvega vidika v tem, da so ameriški raziskovalci v tej točki okolje poimenovali preveč »bledo, osamljeno«, skoraj nekako laboratorijsko, brez ekološke in sociološke razširitve okolja v družbo, v kateri dela in živi ustvarjalec.
2.2.2 Personality (osebnost)
Osebnost kot izhodišče za raziskovanje ustvarjalnosti so posploševali tisti, ki jim je šlo predvsem za izbiro zelo ustvarjalnega osebja na odločilnih delovnih mestih. Eden izmed kriterijev je bil tudi vzorec zunanjih potez, ki označujejo ustvarjalno osebo. Razvili so različne testne tehnike, s pomočjo katerih bi lahko razločevali zelo ustvarjalne osebe. Pri psihologiji je ta selekcija zelo ustvarjalne elite s pomočjo takšnih testov naletela na številne kritike.
8 2.2.3 Process (proces)
Ustvarjalci sami (glasbeniki, pisatelji, slikarji …) radi izhajajo iz analize ustvarjalnega procesa.
Različni avtorji so se ukvarjali z ločevanjem posamičnih faz oziroma stopenj pri analizi ustvarjalnega procesa.
2.2.4 Product (produkt)
Temu pristopu dajejo prednost predvsem tisti, ki so odgovorni za »družbo porabnikov«.
Predvsem se jim zdi pomembno, da ustvarjalca s pomočjo njegovih proizvodov predstavijo za gospodarsko koristnega.
2.3 Spodbujanje ustvarjalnosti
Pečjak in Štrukelj (2013) v svojem delu pišeta tudi o tem, ali je ustvarjalnost podedovana ali je sad učenja in izkušenj. Avtorja navajata eno izmed redkih empiričnih raziskav na področju ustvarjalnosti, in sicer Barronovo študijo (1969). Ta raziskava se nanaša na 30 enojajčnih in 20 dvojajčnih dvojčkov v italijanskih šolah, starih približno 17 let. V svoji raziskavi je Barron uporabil dva testa ustvarjalnosti: v prvem primeru je znašala korelacija med enojajčnimi dvojčki 0,86 in dvojajčnimi 0,35, v drugem pa 0,58 in 0,07. Razlike so pokazale pomemben vpliv dednosti na ustvarjalnost. Seveda pa tako dednost kot tudi spodbudno okolje pomembno vplivata drug na drugega. Ustvarjalnost se v enem okolju lahko pokaže povsem drugače kot v drugem.
Pečjak in Štrukelj (2013) navajata da je zelo pomembno tudi t. i. »ustvarjalno vzdušje«. To pomeni, da je zelo pomembno okolje, v katerem smo. Treba je odstraniti vse zapreke, ki ovirajo dvig ustvarjalnosti. Velikega pomena za dvig ustvarjalnosti je sodelovanje. Včasih se zdi, da naš šolski sistem bolj spodbuja tekmovanje in posledično individualizem, zavedati pa se je treba, da smo ljudje družbena bitja in le s sodelovanjem lahko dosežemo izjemne rezultate.
Izjemnega pomena pri ustvarjalni skupini je, da je v ozračju prostor za strpnost, spoštovanje in razumevanje. Pomembno je, da se zametki ustvarjalnih skupin začnejo že v otroštvu.
Einon (2002) navaja, kako krepimo ustvarjalnost otrok:
̶ odprtost družinskega okolja za različna mnenja in nove izkušnje, prav tako je družinsko okolje pomembno za omogočanje svobodnega izražanja svojih občutkov in mnenj;
9
̶ omogočanje izvirnosti in raziskovanja: da za vsako vprašanje otroci poiščejo več rešitev;
̶ ne podcenjevanje otrokovih zamisli, idej in dosežkov ter podpiranje otrok, ko si upajo biti drugačni;
̶ zgled staršev.
Pri navedenih povzetih načinih spodbujanja ustvarjalnosti otrok gre bolj za dinamiko in pozitivno samopodobo otrok, saj se vsega, kar se otrok nauči v zgodnjem obdobju, nauči najprej znotraj socialnega okolja.
Na sliki 1 so prikazane sestavine razvite in ustvarjalne osebnosti.
Slika 1: Razvita, ustvarjalna osebnost (Pečjak in Štrukelj, 2013, str. 129).
Pečjak in Štrukelj (2013, str. 107) navajata nekaj splošnih koristnih navodil za razvijanje ustvarjalnega mišljenja:
– postavljanje novih vprašanj;
– zapisovanje prebliskov, navdihov, zamisli, spoznanj;
– iskanje primerjav v drugih strokah;
– iskanje novih rešitev, ki so nenavadne, izvirne, samostojne in drzne;
– razgovori z ostalimi;
10
– pogumno soočanje z izzivi, problemi, nalogami;
– dejavno, doživljajsko, sokratsko, problemsko in sodelovalno učenje;
– dopuščanje drugačnih mnenj, rešitev;
– nepodleganje čustvenim odzivom …
Jauševec (1987) pa predstavlja razvoj tehnik razvijanja ustvarjalnosti skozi zgodovino. Najbolj znane so:
̶ Crawdova tehnika naštevanja značilnosti: ta tehnika zahteva, da se na začetku navedejo nekatere pomembne značilnosti (t. i. kritične značilnosti) določenega izdelka, v nadaljevanju pa jih poskušajo spremeniti. Zanima nas torej, kaj bi lahko naredili, da bi določeno stvar izboljšali;
̶ Osbornova tehnika brainstorminga: namenjena je skupinskemu reševanju problemov.
Pri tem je treba upoštevati določena pravila, npr. prepovedano kritiziranje, čim več idej, pri katerih kakovost ni pomembna, nenavadnost idej, izboljševanje podanih idej;
̶ Gordonova sinektika (1961): pri tej tehniki skušamo povezati dejstva, ki so na videz nepovezana. Tehnika skuša udeležence odvrniti od ustaljenih, navadnih rešitev problemov.
Poleg omenjenih tehnik, ki jih v svojem delu omenja avtor, poznamo še več tehnik oziroma postopkov ustvarjalnega učenja in mišljenja. Pečjak in Štrukelj (2013) pravita, da postopki ustvarjalnega mišljenja spodbujajo domišljanje idej s tem, da odstranjujejo ovire in kažejo bližnjice. Pečjak in Štrukelj (2013) navajata naslednje postopke ustvarjalnega učenja in miljenja: ribja kost, prisilne povezave, zapisovanje misli, postopek K …
2.3.1 Spodbujanje ustvarjalnosti pri predšolskih otrocih
Štemberger (2014) je v svojem prispevku predstavila rezultate empirične raziskave o stališčih strokovnih delavcev do ustvarjalnosti in ustvarjalnih otrok. Za spodbujanje ustvarjalnosti predšolskih otrok so zelo pomembni strokovni delavci v vrtcu. Mnenje, načini dela, razumevanje ustvarjalnosti, pripravljenost za spodbujanje ustvarjalnosti otrok, dopuščanje ustvarjalnosti so zelo pomembni. Vzgojitelj, ki je naravnan k spodbujanju ustvarjalnosti otrok, je ustvarjalec vzgojnega procesa in ne deluje po receptih (Kroflič in Gobec, 1995, v Štemberger, 2014). Prav tako je strokovni delavec otrokom vzor oz. identifikacijski model, zato se od strokovnih delavcev pričakuje, da so ustvarjalni, fleksibilni, iznajdljivi ipd., saj le tako lahko te lastnosti prenašajo na otroke (Kroflič, 2001, v Štemberger, 2014).
11
V raziskavo (Štemberger, 2014)je bilo vključenih 366 vzgojiteljic in pomočnic vzgojiteljic, zaposlenih v javnih vrtcih v Sloveniji. Glavni rezultati raziskave so bili naslednji:
– vzgojitelji nimajo enotnega mnenja, ali so ustvarjalni vsi ljudje ali ne;
– vzgojitelji večinoma menijo, da so ustvarjalni skoraj vsi otroci (to lahko pomeni, da bodo strokovni delavci spodbujali zgolj tiste otroke, ki so ustvarjalni);
– vzgojitelji so večinoma prepričani, da mora biti vzgojitelj ustvarjalen, da mora omogočati otrokom, da raziskujejo in se soočijo z različnimi izzivi.
2.4 Ustvarjalnost, igralni material in simbolna igra
Fric Jekovec in Bucik (2015) pravita, da skozi simbolno igro otroci razvijajo ogromno svojih potencialov in prav zato naj bi bila simbolna igra priložnost za razvoj ustvarjalnosti. V svoji raziskavi sta želela proučiti odnos med ustvarjalnostjo otrok in različnimi vrstami igralnega materiala z vidika simbolne igre. V raziskavi je sodelovalo 59 otrok, od tega 25 dečkov in 34 deklic, starih od 60 do 72 mesecev. V raziskavo sta vključila tudi starše in pridobila nekaj njihovih osnovnih podatkov – njihovo izobrazbo. Ustvarjalnost otrok so opazovali z uporabo preizkusa sposobnosti in ne s kakšnimi drugimi metodami, kot je npr. opazovanje igre. V raziskavi so otrokom ponudili šest vrst igralnega materiala, in sicer:
– visoko strukturirane, visoko realistične in visoko kompleksne igrače: mini kuhinja, set za igranje zdravnika, raziskovalni set z mikroskopom;
– nizko strukturirane, nizko realistične in nizko kompleksne igrače: nestrukturirani polizdelki: tulci toaletnega papirja, paličice, risalni listi, žebljički, barvice in flomastri ter rečni prodniki;
– nizko strukturirane, nizko realistične in nizko kompleksne igrače: modelirna masa, risalni papir, tempera barve za slikanje in barvice za risanje;
– nizko strukturirane, nizko realistične in visoko kompleksne igrače: lego kocke;
– visoko strukturirane, visoko realistične in nizko kompleksne igrače: papirnate lutke, ročne lutke ali lutke na žlici;
– visoko strukturirane, nizko realistične in visoko kompleksne igrače: mobilne aplikacije za igro vlog.
12
Za vsakega otroka so določili vrsto igralnega materiala za 10 igralnih seans. Vsak otrok se je igral le z eno vrsto materiala, otroke pa so razvrstili tako, da se je z vsako vrsto igralnega materiala igralo enako število otrok ter enako število dečkov in deklic. Pred začetkom igre so otrokom razdelili preizkus ustvarjalnega mišljenja TCT-DP (Test for creative thinking – Drawing production; Jellen in Urban, 1986). Po navedbah avtorjev se s preizkusom ustvarjalno mišljenje ocenjuje celostno in kulturno nepristransko. Omenjen test je hiter in enostaven za uporabo in vrednotenje, primeren za različne starostne skupine otrok (od petega leta naprej), ter omogoča prepoznavanje tako nadpovprečnih kot podpovprečnih udeležencev v meri ustvarjalnosti. Test lahko otroci rešujejo individualno ali v skupini in obsega eno testno polo, pri tem pa dobijo standardizirana navodila. V petnajstih minutah morajo dopolniti šest figur, ki že vsebujejo nekaj elementov (pika, polkrog, vijuga, prekinjena črta, dve pravokotnici, tri črte v obliki črke U), ki so znotraj okvirja oziroma brez okvirja. Nato se figure, ki jih otrok nariše, ocenjuje glede na 14 kriterijev: stalnost, dovršenost, uporaba novih elementov, zveznost med elementi, prisotnost tematike, preseganje mej glede na zunanji element, preseganje mej brez ozira na zunanji element, uporaba perspektive, humorja in čustvenih tem, nekonvencionalnost pri uporabi materiala, abstraktnih elementov in simbolov ter hitrost.
Nato je sledilo 10 igralnih seans v obdobju 11 tednov. V tem času so zaradi zanimanja otrok menjali igrače, vendar vedno znotraj ene vrste. Otroci so se igrali v znanem prostoru, vendar ločeno od igralnice. Igrali so se samostojno, med tem pa je v kotu sedela testatorka, otroke opazovala in v njihovo igro ni posegala. Najprej so imeli otroci eno minuto namenjeno spoznavanju igralnega materiala. Ena seansa naj bi predvidoma trajala 10 minut, nekateri otroci so se igrali malce dlje, vendar nikoli dlje od 18 minut, lahko pa so zaključili tudi pred predvidenim časom. Po zadnji seansi so otrokom ponovno razdelili test TCT-DP.
Po končanih seansah je sledila analiza podatkov, in sicer analiza variance (ANOVA) za mešani načrt. Ugotovili so naslednje:
– učinek igralnega materiala je bil statistično nepomemben, vendar so največjo pozitivno spremembo mere ustvarjalnosti zabeležili pri otrocih, ki so se igrali z nizko strukturiranim, nizko realističnim in nizko kompleksnim igralnim materialom, to so bili nestrukturirani polizdelki: tulci toaletnega papirja, paličice, risalni listi, žebljički, barvice in flomastri ter rečni prodniki;
– igralni material naslednje skupine: modelirna masa, risalni papir, tempera barve za slikanje in barvice za risanje je bil glede na fizične značilnosti in dimenzije (strukturiranost, realističnost, kompleksnost) soroden skupini B, vendar so otroci, ki so
13
imeli na voljo tak material, dosegli le majhno spremembo v meri ustvarjalnosti.
Predvidevali so, »da je k temu prispevala pogosta izpostavljenost (doma in v igralnici) taki vrsti igralnega materiala oziroma manjše zanimanje za dejavnosti, ki so povezane z dobro poznanim materialom«;
– pri otrocih, ki so se igrali z lego kockami, je mera ustvarjalnosti padla;
– pri otrocih, ki so se igrali z multimedijsko igračo, so rezultati na drugem merjenju pokazali zmerno visok porast v ustvarjalnosti, a ta ni bil statistično pomemben;
– »zmerno velik upad v izmerjeni ustvarjalnosti, ki tudi ni bil statistično pomemben, se je pojavil pri otrocih, ki so se igrali z lutkami« (Fric Jekovec in Bucik, 2015, str. 40).
Spremembe mere ustvarjalnosti v omenjeni raziskavi niso bile statistično pomembne, avtorja pravita, da je to »posledica predvsem majhne statistične moči (majhno število udeležencev znotraj posameznih skupin, v eni skupini se je igralo 9–11 otrok, relativno velike razpršenosti mere ustvarjalnosti otrok znotraj posameznih skupin ter druge morebitne pomanjkljivosti raziskave« (Fric Jekovec in Bucik, 2015, str. 40), vendar v zaključku vseeno poudarjata največji porast v ustvarjalnosti v skupini igrač: tulci toaletnega papirja, paličice, risalni listi, žebljički, barvice in flomastri ter rečni prodniki (nizko strukturirane, realistične in kompleksne igrače), kar povezujeta z izsledki predhodnih raziskav.
14
3 RAZVOJ 4–5 LETNEGA OTROKA
Batistič Zorec (2003) med drugim poudarja, da morajo strokovni delavci poznati in upoštevati otrokove stopnje razvoja, da lahko otroke postavijo v središče in izhodišče vzgojnega dela v vrtcu.
V knjižici Razvojni koraki (Ivić, Novak, Atancković in Ašković, 2002) so prikazane okvirne značilnosti otrok, ki jih v povprečju pri določeni starosti dosežejo otroci. To pomeni, da se pri otrocih lahko pojavljajo odstopanja od teh podatkov, da je torej knjižica le osnova za načrtovanje in organiziranje dejavnosti za otroke.
Navajamo nekaj značilnosti otrok, starih 4–5 let, ki jih v povprečju večina otrok dosega za naše področje: ustvarjalnost pri konstruiranju z lesnimi polizdelki:
– otrok zgradi stolp iz desetih kock;
– otrok razvršča predmete po velikosti, razvršča osem predmetov različnih oblik;
– otrok razume odnos med delom in celoto;
– otrok sestavi sestavljanko iz dvanajstih delov;
– otrok zgradi most iz treh kock po vnaprej določenem modelu;
– otrok nenehno postavlja vprašanja.
Papalia idr. (2003) navajajo, da otroci v tem obdobju hitro napredujejo v razvoju grobih in drobnih motoričnih spretnostih ter koordinaciji oči in rok, s čimer razvijajo zapletenejše sisteme aktivnosti. Tudi Stoppard (1992) pravi, da se otrok pri štirih letih in pol lahko loti že bolj zahtevnih »konstrukcij«, potem ko mu pokažemo, kako naj jih gradi, prav tako lahko otrok že natančno uporablja palec in druge prste. Naloge, ki zahtevajo natančnost, mu gredo pri štirih letih že kar dobro od rok. Otrok zna pri štirih letih že postavljati majhne predmete tesno skupaj, enega ob drugega. Pri štirih letih je že zelo aktiven, kar pomeni tudi, da dobro koordinira svoje gibe, pri petih letih pa koordinacija postane zelo natančna. Pri teh letih mu lahko priskrbimo igrače in opremo, ob katerih bo lahko preizkusil koordinacijo gibov.
15
3.1 Otrokova igra in igrače
Stoppard (1992) pravi, da je igra za otroka naraven način učenja in da se otrok uči ob igri. Ko gradi z različnimi kockami, ko polaga domine, ko se igra s konstrukcijskimi igračami, ko kombinira različne oblike, material idr., pridobiva določene spretnosti, ki mu bodo kasneje omogočile, da se bo naučil pisati, brati in šteti. Stoppard (1992) nadaljuje, da ni nujno, da so igrače, s katerimi se otrok igra, drage in komplicirane. Najboljše so tiste, h katerim se znova in znova vrača in jih lahko uporabi za najrazličnejše stvari (npr. lesen kvader uporablja za konstruiranje, telefon, avto …). Prav tako še pravi, da nam za omogočanje uspešnega intelektualnega razvoja v prihodnosti ni treba kupiti niti ene didaktične igrače. Tudi Papalia idr.
(2003, str. 265) pravijo, da je »igra delo otrok in prispeva k vsem področjem razvoja« in da prinaša telesne, spoznavne in psihosocialne koristi.
Skozi igro otroci:
– spodbujajo čutila;
– se učijo uporabljati mišice;
– usklajujejo vid z gibi;
– pridobivajo nadzor nad svojim telesom;
– pridobivajo nove spretnosti (Papalia idr., 2003, str. 265).
Otrokov razvoj spodbujamo tudi tako, da mu omogočamo čim več ustvarjalne igre v spodbudnem okolju. Pri tem je pomembno, da so igrače urejene, saj bo to pri otroku spodbudilo veliko večje zanimanje, kot če so nakopičene v zaboju. Pri tem je dobro tudi, da ima vsaka dejavnost svoj prostor (npr. prostor za kuhinjski kotiček, prostor za igro s konstrukcijskimi igračami …). Takšen prostor bo bolj pritegnil otroka, prav tako pa lahko takšen prostor pripravimo tudi zunaj. Velikokrat zmotno mislimo, da igrača, ki je oblikovana zelo preprosto, ne more veliko prispevati k zanimanju otroka, vendar je resnica ravno nasprotna, ravno takšna igrača, kot je npr. kos lesa, ponuja otroku največ možnosti za razvoj domišljije in ustvarjalnosti.
Papalia idr. (2003) navajajo, da je izjemnega pomena primernost igrače otrokovi starosti. Če je igrača za otroka prezahtevna ali prelahka, ga ne bo zanimala. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da mora biti igrača v prvi vrsti varna.
Otroku je treba pustiti prosto pot k domišljiji in to že tedaj, ko je še čisto majhen. Veliko različnih materialov za ta namen lahko najdemo v naravi, npr. lubje, veje, listje. Iz takšnih in
16
podobnih stvari lahko otroci ob svoji domišljiji in ustvarjalnosti izdelajo različne stvari (Stoppard, 1992).
Pri načrtovanju dejavnosti si bomo pomagali z upoštevanjem vseh analiziranih okvirnih značilnosti 4–5 let starih otrok.
17
4 LES
Les je naravna in obnovljiva surovina in z njegovo predelavo v izdelke ne uporabimo veliko energije, kar pomeni tudi manj izpustov ogljikovega dioksida in drugih škodljivih snovi. Les je eden izmed t. i. nizkoogljičnih materialov in predstavlja material prihodnosti (Geršak, 2018).
Prav tako je les tisti material, ki je že od davnine nazaj eden izmed najosnovnejših materialov za obdelavo (Čadež-Lapajne, 1983). »Les oziroma gozdni lesni sortimenti (hlodovina, okrogel industrijski les, les za kurjavo, okrogel les za celulozo in plošče) je glavni in najpomembnejši pridelek gozdov« (Geršak, 2018, str. 29).
4.1 Gozdovi
Eleršek in Urbančič (2001) pravita, da si navadno pojem gozd predstavljamo kot skupnost med seboj povezanih rastlin, živali, gliv in mikroorganizmov, ki živijo na določenem prostoru.
Geršak (2014) gozd opredeljuje kot sklenjen sestoj gozdnega drevja, skupaj z grmovjem in prizemnimi rastlinami, kjer pa so doma tudi številne živali. Včasih je bil gozd pomembnem predvsem kot nekakšna materialna navezanost na dobrine gozda (les za ogrevanje, gradbeni les …), danes pa vse bolj cenimo in se zavedamo bolj neproizvodnih vlog gozda (varovalna, klimatska, zdravstvena, rekreacijska, poučna vloga ...). Tako Eleršek (2001) kot tudi Geršak (2014) pravita, da gozdovi pokrivajo več kot polovico naše države (okrog 60 odstotkov površine) in dobro tretjino vsega kopnega na Zemlji. Približno dve tisočletji nazaj pa so obsegali veliko večino kopnega. Največji površinski delež imajo gozdovi v jugovzhodni Aziji in Južni Ameriki, najmanjši pa v južni Aziji in Avstraliji. Za naše gozdove v Sloveniji je značilno bogato drevesno in grmovno ter še številčnejše zeliščno rastlinstvo. V naših gozdovih je kar 71 avtohtonih gozdnih drevesnih vrst.
Gozdovi v Sloveniji so se ohranili večinoma v višjih in strmejših legah, saj so te manj primerne za kmetijsko rabo. V gozdno-vegetacijskem smislu lahko naše gozdove razdelimo v naslednje skupine (Košir, 1975 v Eleršek in Urbančič, 2001):
– gozdovi poplavnih nižin in gričevja,
18 – bukovje,
– mešani gozdovi jelke in bukve, – jelovi gozdovi,
– smrekovi gozdovi, – borovje.
Pri nas sta najpogostejši drevesni vrsti smreka in bukev (slika 2), sledijo jelka, hrast, bor, plemeniti listavci in druge drevesne vrste, kar je prikazano na sliki 3 (Geršak, 2014).
Marinček (1987) pravi, da splošna razširjenost bukve ni posledica ekoloških razmer, temveč tudi bioloških in socioloških lastnosti. Eleršek in Urbančič (2001) pravita, da gozd uspeva, kjer je povprečna temperatura vsaj 60 dni v letu približno 10 °C.
Slika 3: Drevesne vrste v Sloveniji (vir:Košir, 1975, v Eleršek in Urbančič, 2001).
Drevesne vrste v Sloveniji
smreka bukev jelka hrast bor plemeniti listavci druge vrste Slika 2: Bukov gozd.
19
4.2 Zgradba lesa
Les je glavni pridelek gozda in eden izmed prvih materialov, ki ga je človek začel uporabljati.
Iz njega je lahko naredil pripomočke in orodja ter les uporabljal kot glavni vir energije. Les je bil tisti material, ki je bil lahko dosegljiv in enostaven za obdelavo. Les je naravna in obnovljiva surovina, ki jo pridobivamo iz dreves (Geršak, 2014).
»Drevo je rastlina, višja od štirih metrov, ki ima navadno eno olesenelo steblo, imenovano deblo, z vejami in listi oziroma iglicami ter olesenele in neolesenele korenine« (Stegne in Bračič, 2015, str. 13).
Vsa drevesa imajo:
– korenine, – deblo, – krošnjo, – veje in – liste.
Les je organski material, sestavljen iz:
– celuloze (40–50%), – polioze (25–35%), – lignina (20–30%), – pektina,
– tanina,
– terpentinskih derivatov (kot so eterična olja, smole, barvila …).
Les je zgrajen iz celic, ki opravljajo vrsto nalog in so različne zgradbe. Zaradi različne zgradbe celic se videz lesa razlikuje na tri različne prereze: prečni prerez (deblo prerežemo pravokotno na drevesno os, da so vidni kolobarji oz. branike), radialni prerez (deblo prerežemo vzdolžno po sredini) in tangencialni prerez (deblo prerežemo vzdolžno, vendar ne po sredini), kar je razvidno iz slike 4 (Stegne in Bračič, 2015).
20
Slika 4: Prerezi debla (Stegne in Bračič, 2015, str. 18).
4.3 Lastnosti lesa
Za ustrezno obdelavo lesa moramo poznati pomembne lastnosti lesa. Lastnosti lesa delimo na lepotne, mehanske, fizikalne in fizikalno-kemične (Stegne in Bračič, 2015).
4.3.1 Lepotne ali estetske lastnosti
Stegne in Bračič (2015) pravita, da med lepotne lastnosti sodijo barva, tekstura in sijaj. Leban (b. d.) med estetske lastnosti uvršča tudi lesno teksturo. Lesna tekstura je značilna za drevesno vrsto, zato je lesna tekstura pomembna za določevanje vrste lesa. Pojem lesna tekstura je zelo obširen, v najširšem pomenu je to videz, ki ga opazimo na gladko obdelanih lesenih površinah.
Na teksturo lesa vplivajo:
– anizotropija lesa,
– specifična anatomska zgradba lesa, – prirastne značilnosti (npr. širina branik), – potek lesnih vlaken,
– optični učinki (npr. barva lesa),
– nepravilnosti v rasti itd. (Leban, b. d., str. 4).
4.3.2 Mehanske lastnosti
Mehanske lastnosti lesa so zelo pomembne predvsem takrat, ko nanj delujejo zunanje sile, ki na lesu povzročijo različne deformacije. Mehanske lastnosti so:
– trdota lesa: »trdota je odpor, s katerim se les upira prodiranju tujega telesa vanj.«
(Leban, b. d., str. 29),
21
– trdnost lesa je mejna napetost, pri kateri nastopi porušitev materiala, (Leban, b. d., str. 33)
– obrabljivost, – cepljivost ter
– elastičnost lesa (Stegne in Bračič, 2015, str. 22).
4.3.3 Fizikalne lastnosti
O fizikalnih lastnostih lesa govorimo, ko na les delujejo zunanje naravne sile, kot so svetloba, toplota, zvok, gibanje vode. Te lastnosti vplivajo predvsem na obdelavo in uporabo lesa.
Fizikalne lastnosti (Stegne in Bračič, 2015) so:
– poroznost ali luknjičavost;
– gostota lesa: razmerje med maso in volumnom določenega predmeta. Gostota lesa je odvisna predvsem od poroznosti, deleža tkiv in vode v lesu (Leban, b. d., str. 12);
– vlažnost;
– krčenje in nabrekanje lesa: »les nabreka, kadar v higroskopnem območju sprejema vezano vodo v celične stene, pri čemer povečuje svoje mere in prostornino. Nabrekanje preneha, ko so celične stene nasičene z vodo. Vsako nadaljnje sprejemanje vode v les samo izpodriva zrak iz por in ne povečuje prostornine. Nasprotni proces, ko les vezano vodo oddaja, mere in prostornina lesa pa se manjšajo, imenujemo krčenje lesa« ( Leban, b. d., str. 21);
– prevodne lastnosti lesa.
4.3.4 Fizikalno-kemične lastnosti
Odpornost lesa proti kemikalijam in gorljivost lesa sodita med fizikalno-kemične lastnosti lesa.
Gorljivost je odvisna predvsem od gostote, vlažnosti in kemične sestave lesa (Leban, b. d., str. 40).
4.4 Lesni polizdelki
Geršak (2018) je ploščate in štirioglate polizdelke iz lesa – lesene plošče – razdelil na tri glavne vrste plošč:
– vezan les, – iverne plošče,
22 – vlaknene plošče.
Poleg omenjenih plošč so osnovne plošče »lahko tudi oplemenitene (prevlečene, obložene) s furnirjem, folijami, laminati in barvami« (Geršak, 2018, str. 201).
4.4.1 Vezan les
Vezan les predstavlja produkte, ki so med seboj zlepljeni iz več slojev lesa. Osnovna delitev vezanega lesa je na:
– vezane plošče (pogosto se uporabljajo v gradbeništvu, v modelarstvu, pri proizvodnji vseh transportnih sredstev in pohištvu ) (Geršak, 2014, str. 66): vezana plošča iz šestih slojev (prikazana na sliki 7), furnirne plošče, oblikovane furnirne plošče, furnirne plošče z umetno smolo, mizarske (panelne) plošče, opažne plošče;
– slojnat les: furnirni slojnat les, oblikovan slojnat les, masivni slojnat les;
– plošče iz masivnega lesa: masivne lesne plošče, križno lepljene plošče, votle sataste plošče.
Slika 5: Petslojna vezana plošča (Geršak, 2014, str.
66).
Slika 6: Panelna plošča (Geršak, 2014, str. 66).
4.4.2 Iverne plošče
Iverne plošče, prikazane na sliki 7, so narejene iz iverja lesa ali drugih lignoceluloznih snovi, povezanih z lepilom pod vlivom toplote in tlaka. Iverne plošče uporabljamo za ploskovne elemente pri proizvodnji vseh vrst pohištva. Veliko se uporabljajo tudi v gradbeništvu (Geršak, 2018).
23
Slika 7: Iverne plošče.
(pridobljeno: https://www.slovenijales-trgovina.si/mizarstvo-in-hobby/lesni-materiali/iverne-plosce/surove- iverne-plosce.html)
4.4.3 Vlaknene plošče
Vlaknene plošče so izdelane iz lesnih vlaken ali iz drugih lingoceluloznih vlaken, kot sta na primer bambus in sladkorni trs. Vlakna se med seboj povežejo z vezivnimi snovmi, ki so v lesu.
Med postopkom izdelave lahko dodamo tudi vezna sredstva in razne dodatke (Geršak, 2018).
Kot surovino lahko uporabimo tudi žagovino. Površina vlaknenih plošč je bolj zaprta in gladka kot pri ivernih. »Lesonitne plošče so gostejše in enakomernejše in jih uporabljamo za oblaganje tal in stropov ter za izdelavo pohištva« (Jug-Hartman, 1998, str. 142).
4.4.4 Drugo
Furnir (na sliki 8) je tanek list lesa, ki ga pridobijo z rezanjem iz hloda. Furnir ima enako teksturo kot masivni les. Ločimo rezani furnir, ki ga pridobijo s premočrtnim odrezovanjem dela hloda, in luščeni furnir, ki ga pridobijo s krožnim odrezovanjem (luščenjem) hloda, kar je prikazano na sliki 9 (Geršak, 2014, str. 64).
Slika 8: Furnir.
24
Slika 9: Pridobivanje furnirja (Geršak, 2014, str. 64).
Masivni oziroma polni les je trajnejši in kakovostnejši. Poleg tega je okolju prijaznejši, saj je popolnoma naraven, brez lepil (Jug-Hartman, 1998, str. 142). Žagani (rezani) les je pridobljen z vzdolžnim žaganjem hlodov in obsega več proizvodov (žagarske sortimente), ki so polizdelki in jih uporabljamo za izdelavo končnega izdelka (Geršak, 2018). Med lesne polizdelke pa uvrščamo tudi različne lesne profile (okrogli profili, ploščati profili …).
4.5 Spajanje lesa
Pri izdelavi lesenih izdelkov je treba les ustrezno spajati. Spajamo ga lahko po širini, dolžini, okvirno in obodno. Najpreprostejše spajanje lesenih konstrukcij je z okovji, kot so različne kovinske ploščice, kotniki in vezniki. Za bolj kakovostne izdelke pa je treba narediti posredne ali neposredne lesne vezi, ki so skoraj nerazstavljive (Stegne in Bračič, 2015).
Spajanje lesa z mozniki je zelo preprost postopek, pri katerem potrebujemo vrtalni stroj, sveder, moznike, lahko tudi lepilo. Lesene moznike lahko kupimo že razžagane in s posnetimi robovi za lažje vstavljanje. Če pa potrebujemo lesene zobnike drugačnih dimenzij, si jih iz okroglih lesenih palic lahko izdelamo sami (Stegne in Bračič, 2015).
Lepljenje lesa je eden izmed načinov spajanja, pri čemer dobimo trdne nerazstavljive lesne zveze. Za osnovna lepljenja se uporabljajo polivinil acetatna lepila, ki jih lahko nanašamo z valjčkom, čopičem in drugimi pripomočki (Stegne in Bračič, 2015).
Les pa lahko spajamo tudi z različnimi t. i. vezmi. Po širini lahko les spajamo z brazdno, peresno ali topo vezjo. Po dolžini pa lahko les spajamo z zobato, preploščitveno dolžinsko, okvirno leseno, čepno zarezno ali čepno zadolbno vezjo, kombinirano čepno zarezno vezjo in z različnimi obodnimi lesnimi vezmi in drugimi (Stegne in Bračič, 2015).
25
5 STANJE RAZVIJANJA USTVARJALNOSTI V VRTCU
V nadaljevanju so predstavljeni rezultati anketnega vprašalnika o ustvarjalnem delu otrok s pomočjo različnih materialov. Podatke smo pridobili s pomočjo vprašalnika, ki je bil sestavljen iz enajstih vprašanj odprtega in zaprtega tipa. V anketo je bilo vključenih 50 strokovnih delavcev (vzgojiteljic in vzgojiteljev ter pomočnic in pomočnikov vzgojiteljic in vzgojiteljev).
Vprašalnike smo razdelili v fizični obliki v treh ljubljanskih vrtcih. Vprašalnik je bil individualen in anonimen, izpolnjevali so ga moški in ženske z delovno dobo od 1 do 40 let, ki imajo v skupinah otroke različnih starostnih skupin.
Z vprašalnikom smo želeli podrobneje ugotoviti, ali strokovni delavci v vrtcu spodbujajo ustvarjalnost otrok in na kakšne načine, katere metode dela po njihovem mnenju najbolj spodbujajo ustvarjalnost, kako prepoznajo ustvarjalnost otrok, kateri materiali se jim zdijo pomembni pri dejavnostih, kaj strokovni delavci razumejo pod pojmom lesni polizdelki in, ali se jim zdi smiselna njihova vpeljava v vrtec.
1. vprašanje: Koliko časa ste zaposleni v vrtcu?
Slika 10: Število let zaposlitve v vrtcu.
Pri prvem vprašanju (slika 10) smo ugotovili, da je 38 % vseh anketirancev v vrtcu zaposlenih manj kot 10 let. 10–20 let je zaposlenih 28 % anketirancev, 20–30 let pa 22 %. Najmanj anketirancev je zaposlenih 30–40 let, in sicer 10 %.
0 5 10 15 20
Manj kot 10 let 10-20 let 20-30 let 30-40 let
Število odgovorv
26 2. vprašanje: Lokacija vrtca, v katerem delate.
Slika 11: Lokacija vrtca.
94 % vseh anketirancev je zaposlenih v vrtcu v mestu, preostanek anketirancev pa dela v vrtcu, ki stoji na obrobju mesta, kar je razvidno iz slike 11.
3. vprašanje: Pomembnost izkustvenega učenja
Slika 12: Pomembnost izkustvenega učenja.
Odgovore na tretje vprašanje prikazuje slika 12. Zanimalo nas je, kako pomembno se jim zdi izkustveno učenje pri razvijanju ustvarjalnosti, pri spoznavanju različnih vrst materialov in njihovih lastnosti, pri spodbujanju medsebojnega sodelovanja, pri razvijanju samostojnosti in pri morebitnih drugih stvareh. Podane odgovore so anketiranci ocenili z oceno 1–5, pri čemer je 1 pomenila zelo nepomembno in 5 zelo pomembno. Iz slike 12 je razvidno, da se anketiranim izkustveno učenje zdi najpomembnejše pri poznavanju različnih vrst materialov in njihovih
0 10 20 30 40 50
v mestu na obrobju mesta na vasi
Število odgovorov
0 5 10 15 20 25 30 35 40
pri razvijanju ustvarjalnosti
pri spoznavanju različnih vrst materialov in njihovih lastnosti
pri spodbujanju medsebojnega sodelovanja
pri razvijanju samostojnosti
drugo
Število odgovorov
5 4 3 2 1
27
lastnosti. Trije anketiranci so pri rubriki drugo napisali: pri dnevni rutini, pri razvijanju domišljije in pri reševanju konfliktnih situacij.
4. vprašanje: Ali spodbujate ustvarjalnost otrok? (da, na kakšen način; ne, zakaj ne) Vsi anketiranci so na četrto vprašanje odgovorili pritrdilno, pri pojasnjevanju, kako, pa je pet anketirancev navedlo, da pripravijo zgolj material, nato pa otroci sami ustvarjajo. Zdi se jim pomembno, da je otrokom na voljo raznovrsten material, tudi skozi igro. Deset anketirancev je navedlo, da je predvsem pomembno, da otrok pri ustvarjanju ne omejujemo in preveč usmerjamo. Osmim strokovnim delavcem se zdi, da ustvarjalnost spodbujajo tako, da ne delajo namesto njih in da upoštevajo otrokove ideje.
Posamični odgovori pa so še:
̶ z različnimi izzivi in nalogami,
̶ ustrezne dejavnosti na različnih področjih,
̶ simbolna igra,
̶ različni rekviziti,
̶ uporaba naravnega materiala in preizkušanje materiala,
̶ z različnimi metodami,
̶ možnosti preizkušanja, raziskovanja otrok, zagotavljanja spodbudnega učnega okolja,
̶ v vsakodnevnih situacijah,
̶ usmerjanje otrok k razmišljanju o različnih poteh reševanja problemov,
̶ zagotavljanje zadostnega časa za ustvarjanje,
̶ vzpostavitev okolja, ki otrokom omogoča samoiniciativnost in ustvarjalnost: primeren prostor, različni materiali, sproščeno vzdušje v skupini, spodbujanje k samostojnosti …
5. vprašanje: Pomembnost materialov pri dejavnostih v vrtcu.
Slika 13: Pomembnost uporabe različnih materialov pri dejavnostih v vrtcu.
0 10 20 30 40 50
naravni materiali
odpadna embalaža
umetne snovi (npr. plastika
…)
različne vrste papirnega
gradiva
nestrukturiran material (npr.
listje, blago …)
strukturiran material (npr.
lesni polizdlki
…)
Število odgovorov
5 4 3 2 1
28
Materiale so anketiranci ocenili z oceno 1–5, pri čemer 1 pomeni zelo nepomembno in 5 zelo pomembno. Izračunali smo povprečje vrednosti pomembnosti posameznih materialov in dobili naslednje podatke: povprečno so pomembnost naravnega materiala ocenili s 4,84, odpadne embalaže s 4,44, umetne snovi s 3,78, različne vrste papirnega gradiva s 4,44, nestrukturiran in strukturiran material pa oba s 4,74. Anketirancem se tako v povprečju zdijo najbolj pomembni naravni, strukturirani in nestrukturirani materiali, najmanj pa umetne snovi, kar je razvidno iz slike 13.
6. vprašanje: Kako pogosto se otroci igrajo s strukturiranim materialom?
V 1. starostni skupini:
Slika 14: Pogostost igre s strukturiranim materialom v 1. starostni skupini.
V prvi starostni skupini se otroci s strukturiranim materialom največkrat igrajo od 2- do 3-krat na teden, vedno pa vsaj dvakrat na mesec, kar nam prikazuje tudi slika 14.
V 2. starostni skupini:
Slika 15: Pogostost igre s strukturiranim materialom v 2. starostni skupini.
V drugi starostni skupini je rezultat podoben kot pri prvi: tudi tu se otroci najpogosteje igrajo s strukturiranim materialom, in sicer od 2- do 3-krat na teden, kar je razvidno iz slike 15.
8. vprašanje: Kaj si predstavljate pod pojmom lesni polizdelki?
Najpogostejši odgovori anketirancev:
0 5 10 15 20 25
vsakodnevno od 2- do 3- krat tedensko
1-krat tedensko
2-krat mesečno
1-krat mesečno
Število odgovorv
0 5 10 15 20 25
vsakodnevno od 2- do 3- krat tedensko
1-krat tedensko
2-krat mesečno
1-krat mesečno
Število odgovorov
29
− odpadni lesni izdelki;
− deščice, leseni obročki, kuhalnice, lesene kocke, oblanci, žagovina;
− lesni material, ki še ni dokončno izdelan;
− lepljene deske;
− leseni kosi, na katere je mogoče risati, jih sestavljati, graditi;
− lesene kocke, kvadri;
− lesene dilce;
− les različnih oblik;
− lesene kocke, furnir, igrače iz lesa;
− kocke, deščice;
− različne oblike lesa, kot so deščice, leseni valji …;
− različni leseni odpadni kosi (kocke, krogle, palčke …);
− lesen okvir za slike;
− leseni ostanki;
− različne vrste lesenih desk, palic;
− nedokončno obdelan les;
− izdelki, ki se jih da sestaviti v celoto;
− kvadri, krogle, palice (ne surov lesa, ampak takšen, ki je že delno obdelan);
− izdelki iz lesa, ki se jih lahko dokončno izdela v konkreten leseni predmet (npr. deska, iz katere se naredi miza);
− nedokončan lesni izdelek, lesni ostanek pri obdelavi lesenega kosa;
− to so leseni kosi, ki se jih lahko uporablja poljubno v različne namene – nimajo vnaprej določene funkcije, sam ustvariš glede na potrebo;
− leseni konstruktorji;
− leseni kosi različnih oblik, velikosti, že primerno obdelani, da ne predstavljajo nevarnosti za otroke;
− odpadni material: razne deske, kocke, ostružki, palčke.
9. vprašanje: Prosim napišite, ali je po vašem mnenju smiselno vpeljevati les ali lesne polizdelke v vrtec.
Vsi anketiranci so odgovorili, da se jim zdi smiselna vpeljava lesa oz. lesnih polizdelkov v vrtec. Šest anketirancev je napisalo, da se jim zdi zelo smiselna, dva anketiranca sta napisala, da tako otroci spoznajo lastnosti materiala in da spodbujamo ustvarjalnost otrok, saj otroci iz
