Pri priseljenih populacijah po vsem svetu so zabeleženi slabi rezultati na področju duševnega zdravja kljub njihovi odpornosti, iznajdljivosti in prilagodljivosti (Salami, 2018). Socialni položaj različnih manjšinskih skupin v sodobnih družbah namreč že v osnovi kaže na različne dejavnike tveganja za PD (Daoud et al., 2019). Velike upravne in finančne ovire so tiste, s katerimi se različne marginalizirane skupine soočajo pri dostopu do zdravstvenih storitev. Poseben izziv za člane teh skupin tako predstavlja prav zagotavljanje oskrbe na področju duševnega zdravja, ki je lahko posledica jezikovnih težav (nerazumevanje tujega jezika), neinformiranosti glede možnih zdravstvenih storitev ter pomanjkljive usmerjenosti glede doseganja le teh (Priebe et al., 2012). Otročnice, ki so priseljenke, imajo tako številne dodatne dejavnike tveganja, ki povečujejo verjetnost nastanka PD. Pomanjkanje socialne podpore je eden izmed ključnih dejavnikov, ki
povečuje razvoj PD, zlasti med priseljenkami (Kassam, 2019). Socialna podpora se opredeljuje kot vir za spopadanje z različnimi oblikami duševnih stisk. Prisotna je v obliki interakcije med partnerjema, družino, prijatelji ter vrstniki in strokovnjaki, ki jim predstavljajo zavezništvo ter nudijo tako psihično kot fizično pomoč (Kassam, 2019). Prav tako nekatere raziskave ugotavljajo, da je proces priseljevanja že sam po sebi dejavnik tveganja za nastanek PD – zaradi višje stopnje tesnobe med procesom. Tesnoba naj bi bila povezana s stresom prilagajanja, socialno-ekonomskimi ovirami, rasno diskriminacijo in socialno izolacijo, ki so je priseljenke deležne v gostujočih državah. Učinki socialne izolacije naj bi bili pri priseljenkah, ki so zapustile svojo širšo družino in družbo, še toliko bolj izrazite, saj bi v nasprotnem primeru povezanost s skupnostjo in občutek pripadnosti pripomogla k zmanjšanju stresa kljub tujemu okolju. Prehod v materinstvo pri priseljenkah je tako lahko vir stiske, saj niso v mreži domače socialne podpore. Ne smemo pozabiti niti na razlike med priseljenkami, ki dlje časa živijo v tuji državi,in pravkar priseljenimi otročnicami, ki so šele v začetku procesa prilagajanja razmeram in materinstvu v priseljeni državi (King et al., 2018).
Posamezniku veliko pomenita tudi kulturno ozadje in tradicija, s katero se srečuje od rojstva naprej. Vsaka sprememba in odkloni pri tem pa lahko povzročijo nelagodje, občutek tesnobe ter dvom v pravilnost njegovega dejanja. Prav zaradi tega so pomembni dejavniki za nastanek PD pri priseljenkah tudi kulturni vplivi in tradicija. Priseljenke se pogosto trudijo spoštovati svoje kulturne običaje, povezane z rojstvom otroka, kar pa za njih lahko predstavlja problem v priseljenih državah, kjer je kultura drugačna in se zdravstvena praksa razlikuje od prakse v rodni državi (Wittkowski et al., 2016).
Navsezadnje pa ne smemo pozabiti tudi na njihove obstoječe razmere za zdrav življenjski slog ter njihove predisponirajoče genetske dejavnike, ki jih izpolnjujejo kot marginalizirana skupina prebivalstva. V raziskavi so Makarova in sodelavci (2015) poudarili pomen specifičnih vzrokov smrti med migranti. Na Švedskem so v ospredju bolezni obtočil in maligne novotvorbe, medtem ko so v Združenem kraljestvu pogostejše možganske kapi. Pri primerjavi umrljivosti med priseljenci in prebivalci, rojenimi na Nizozemskem, so ugotovili večje tveganje za smrt priseljencev pri skoraj vseh nalezljivih boleznih in številnih kroničnih stanjih, vključno z astmo, diabetesom in cerebrovaskularnimi boleznimi. Ženske priseljenke so imele večje tveganje smrti zaradi bolezni, povezanih z materinstvom. Prav tako je skupno tveganje smrti zaradi pogojev,
povezanih z materinstvom in novorojenčkom, bilo za priseljenke za 21% večje (Makarova et al., 2015).
2 NAMEN
Namen diplomskega dela je opisati PD pri priseljenkah, njihovo soočanje s PD ter ugotoviti škodljive učinke, ki ga ima le ta na duševni in fizični razvoj otroka.
Cilji diplomskega dela so:
- opisati vrste in oblike pomoči priseljenkam s PD v Kanadi
- opisati vrste in oblike podporne pomoči otročnicam s PD v Sloveniji
- predstaviti vpliv PD otročnice na razvoj novorojenčka, dojenčka in kasneje otroka na čustvenem, kognitivnem in fizičnem področju.
3 METODE DELA
V diplomskem delu smo uporabili deskriptivno raziskovalno metodo dela, ki temelji na pregledu objavljene strokovne in znanstvene literature. Izbrano literaturo smo iskali v obdobju sedmih mesecev, od junija 2020 do januarja 2021. Relevantno literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, Medline, CINAHL. Vključitveni kriteriji za izbor ustrezne literature so članki v angleškem in slovenskem jeziku, starost literature, ki je še relevantna in smiselna za uporabo, prosta dostopnost do celotnega besedila ter članki, ki se neposredno ali posredno nanašajo na obravnavano vsebino ter se povezujejo z zastavljenimi raziskovalnimi cilji. Celotna literatura je zajeta v obdobju od 2004 do 2021.
V iskalnem nizu podatkovnih baz smo uporabili naslednje ključne besede: postpartum depression/poporodna depresija AND immigrant womens/priseljenke; problems of immigrants/težave priseljenk AND postpartum depression/poporodna depresija;
immigrants/priseljenke AND Canada/Kanada; provided help/zagotovljena pomoč AND immigrants/priseljenke AND postpartum depression/poporodna depresija; immigrants women/priseljenke AND Canada/Kanada AND postpartum depression/poporodna depresija; risk factors/dejavniki tveganja AND postpartum depression/poporodna depresija AND pregnancy/nosečnost; postpartum depression/poporodna depresija AND experience/izkušnja; newborn care/oskrba novorojenčka AND parents depression/depresija staršev.
4 REZULTATI
V rezultatih je opisanih 16 enot literature ter 5 dokumentacijskih virov (tabela 1). Ti so se nanašali na vrste in oblike pomoči, ki so zagotovljene priseljenkam s PD v Kanadi ter