3. PRAKTIČNI DEL
3.7 OPIS IN ANALIZA POSAMEZNIH UR
3.7.9 DEVETA UČNA ENOTA
Učna enota je potekala v četrtek, 21. maja 2015, tretjo šolsko uro. Napovedano je bilo suho vreme, a je eno uro pred poukom na prostem začelo deževati, sicer le za okrog 30 minut, zato smo prinesli nekaj dodatnih dežnikov, če ga kakšen učenec ne bi imel. Nismo jih potrebovali, saj je bilo v času pouka vreme suho. Obravnavali smo učno temo Veter. Pri uvodni motivaciji so učenci prihajali pred tablo in iz vrečke jemali stvari. Njihova naloga je bila, da povedo, kdaj ta predmet uporabljamo, v kakšnem vremenu ter zakaj. Med njimi je bila krema za sončenje, dežnik, sončna očala ter kapa. Ko je bila vrečka prazna in je na vrsto prišel naslednji učenec, se je začudil, ker v vrečki ni bilo ničesar.
Nekateri so temu pritrdili, drugi pa so pravilno ugotovili, da je v vrečki zrak. En učenec je to dokazal tako, da je vrečko zatisnil in naredil se je balon. Tako so vsi videli, da je v vrečki res zrak. Vprašali smo
55 jih, ali lahko zrak premikano. Nekateri so imeli zanimive ideje, saj so rekli, da to naredimo s tem, ko dihamo, če zamahnemo z roko, če tečemo po razredu ter z zvezkom. Vsak je to poskusil tudi s poljubnim predmetom. Učenci so odšli k oknom in opazovali, ali piha veter. Vsi so ugotovili, da piha in da to vidijo po drevesih, ki se nagibajo, po mreži na košarkaškem igrišču in oblakih. Pogovorili smo se tudi o tem, ali močno piha ali ne, o tem, iz katere strani piha ter kako to vemo. Učenci so vedeli večino odgovorov.
Nato smo odšli v garderobo, kjer so se učenci preobuli in oblekli ter odšli na igrišče. Imeli smo srečo, saj takrat ni deževalo. Učenci so se postavili v vrsto in zatisnili oči. Naročili smo jim, naj bodo pozorni na to, kaj na svoji koži občutijo in kaj slišijo. Povedali so, da so čutili veter. Vsak je našel vsaj tri stvari, po katerih vidi, da piha veter. Pogovorili smo se tudi o tem, ali vedno piha iz iste smeri ali se smer vetra kaj spreminja. To smo jasno videli na zastavah pred šolo, ki so se obračale v smeri vetra. Opazovali smo tudi premikanje oblakov in smer, od kod veter prihaja. Nato smo učence razdelili v štiri heterogene skupine. Vsaka je dobila vetromer, s katerim so ugotavljali, kdaj se vrti hitreje. Vetromer smo izdelali iz lepenke, plastičnih kozarčkov ter navadnega svinčnika.
Sliki 31, 32: Fotografija učencev pri preizkušanju vetromera (Mramor, 2015).
Za to nalogo so imeli štiri minute časa in ker ni bilo ravno vetrovno, smo z učenci odšli pred šolo, kjer po navadi najmočneje piha. Ker vetra ni bilo, so začeli v vetrokaze pihati. Ugotovili so, da se ob močnem vetru vetromer vrti hitreje, ob rahlem pa počasneje.
Slika 33: Fotografija učencev pri preizkušanju vetromera pred šolo (Maksić, 2015).
Nato smo odšli v učilnico, kjer smo naredili nalogo v delovnem zvezku. Naloge smo sproti preverjali in ugotovili, da večina učencev ni imela težav. Pogovorili smo se tudi o pozitivnih in negativnih učinkih vetra.
Pri učni uri ne bi spremenili veliko stvari, saj so bili učenci ves čas motivirani. Edino, kar bi še dodali,
56 je to, da bi šli z vetromeri ven še kakšno drugo uro, ko bi bilo vreme bolj vetrovno. Če bi učna enota trajala dve učni uri, bi učenci vetromere ali vetrnice izdelali sami.
ANALIZA IN RAZLAGA UČENČEVIH ANKETNIH VPRAŠALNIKOV
Oceni, v kolikšni meri se strinjaš s spodnjimi trditvami.
Tabela 50: Stopnja prijetnosti pri pouku na prostem Pri učni uri mi je bilo prijetno. f f%
Se popolnoma strinjam. 19 90,4
Se strinjam. 1 4,8
Se ne morem odločiti. 1 4,8
Se ne strinjam. 0 0
Se popolnoma ne strinjam. 0 0
SKUPAJ 21 100,0
Legenda: f (frekvenca) – število vrednosti; f% – delež vrednosti.
Devetnajst učencev (90,4 %) se je popolnoma strinjalo, da jim je pri pouku na prostem prijetno, en učenec (4,8 %) se je s trditvijo strinjal, eden (4,8 %) pa je ostal neopredeljen.
Tabela 51: Mnenje o vplivu vremena na uro na prostem
Vreme me ni motilo. f f %
Se popolnoma strinjam. 16 76,2
Se strinjam. 3 14,3
Se ne morem odločiti. 2 9,5
Se ne strinjam. 0 0
Se popolnoma ne strinjam. 0 0
SKUPAJ 21 100,0
Legenda: f (frekvenca) – število vrednosti; f% – delež vrednosti.
Šestnajst učencev (76,2 %) se je s trditvijo popolnoma strinjalo, trije so se strinjali, dva učenca (9,5 %) pa sta ostala neopredeljena.
Tabela 52: Stopnja dolgočasja pri pouku na prostem Pri uri sem se dolgočasil. f f %
Legenda: f (frekvenca) – število vrednosti; f % – delež vrednosti.
Devetnajst učencev (90,4 %) je odgovorilo, da se s trditvijo popolnoma ne strinjajo, en učenec (4,8 %) se je s trditvijo strinjal, eden (4,8 %) pa je ostal neopredeljen.
57 Tabela 53: Nove informacije
Pri pouku sem izvedel nove informacije. f f %
Se popolnoma strinjam. 17 80,9
Se strinjam. 1 4,8
Se ne morem odločiti. 1 4,8
Se ne strinjam. 2 9,5
Se popolnoma ne strinjam. 0 0
SKUPAJ 21 100,0
Legenda: f (frekvenca) – število vrednosti; f %– delež vrednosti.
Sedemnajst učencev (80,9 %) se je popolnoma strinjalo, da so pri pouku izvedeli nove informacije, en učenec (4,8 %) se je s tem strinjal, eden (4,8 %) pa je ostal neopredeljen.
Tabela 54: Želja po učni uri v učilnici
Ali bi imel učno uro raje v učilnici? f f %
Da. 3 14,3
Ne. 17 80,9
Ne vem. 1 4,8
SKUPAJ 21 100,0
Legenda: f (frekvenca) – število vrednosti; f % – delež vrednosti.
Sedemnajst učencev (80,9 %) učne ure ne bi raje imelo v učilnici, trije učenci (14,3 %) pa bi jo. Eden (4,8 %) je ostal neopredeljen.
Tabela 55: Ocena učne ure
Ocena učne ure f f %
18 85,7
3 14,3
0 0
0 0
0 0
SKUPAJ 21 100,0
Legenda: f (frekvenca) – število vrednosti; f % – delež vrednosti.
Osemnajst učencev (85,7 %) je učno uro ocenilo z najboljšo oceno, trije (14,3 %) pa s prav dobro.
Napiši, kaj si se novega naučil.
Učenci so odgovarjali, da lahko veter opazujemo po premikanju oblakov, drevesih, zastavah in travi, da hitrost vetra merimo z vetromerom ter da ta miruje, ko vetra ni. En učenec je tudi napisal, da veter
58 poganja vetrnico, čeprav tega pri pouku nismo omenili. Nekateri so napisali, da je veter lahko nevaren, saj lahko podre hišo in premika avte.
ANALIZA ANKETNEGA VPRAŠALNIKA UČITELJICE
Učiteljica je po opazovanju pouka na prostem odgovorila, da se popolnoma strinja, da je učna enota potekala v skladu z učnimi cilji. Strinjala se je, da vreme ni vplivalo na uspešnost učne enote ter da so bili učenci motivirani. Aktivnosti so bile po njenem mnenju zanimive, zato je odgovorila da se ne strinja, da bi pouk na prostem bolje potekal v učilnici. Pri pouku bi spremenila to, da bi učenci sami izdelali vetrnico ali pa vetromer. Pri učni uri se ji je zdelo dobro to, da so učenci uporabljali svoja čutila ter opisovali in utemeljevali svoja občutja. Pohvalila je tudi to, da so učenci sami merili hitrost vetra z vetromeri. Zdelo se ji je, da vreme ni vplivalo na zastavljene cilje, disciplino in motiviranost učencev.
59