5.2.1.1 Dinamika preživetja celic CEC-32 in HD11 po okužbi z bakterijo M. synoviae, APMV-1 in zaporedno okužbo z obema patogenoma s 6-urnim zamikom apliciranja Dinamika preživetja celic CEC-32 in HD11 po okužbi z M. synoviae, APMV-1 in zaporedno okužbo z obema patogenoma po 6-urnem zamiku apliciranja APMV-1 je prikazana na sliki 8. Šest ur po okužbi z M. synoviae smo določili 55 % živih celic CEC-32, 48 h po okužbi pa pod 40 %. Pri okužbi z APMV-1 je bilo preživetje celic CEC-32 nad 90 % tekom celotne 48-urne inkubacije. Odstotek preživetja celic CEC-32, ki so bile okužene z M. synoviae, je bil statistično značilno nižji kot pri celicah, ki smo jih okužili z APMV-1, pri vseh časih inkubacije. Zaporedna okužba celic CEC-32 s 6-urnim časovnim razmikom se je statistično značilno razlikovala od okužbe celic z M. synoviae po 24 in 48 h. Zaporedno okužene celice so imele po 24 in 48 h inkubacije statistično značilno znižano viabilnost v primerjavi s celicami, ki smo jih okužili z M. synoviae. Zaporedna okužba s 6-urnim zamikom apliciranja APMV-1 na celice okužene z M. synoviae je imela očiten sinergistični učinek na znižanje preživetja celic CEC-32 24 in 48 h po okužbi.
Preživetje celic HD11 je bilo 6 h po okužbi z M. synoviae 65 % in se je po 48 h spustilo na 18 % (Slika 8). Preživetje celic po okužbi z APMV-1 je bilo po 48 h 80 % in statistično značilno višje od preživetja celic okuženih z M. synoviae in zaporedno okuženih celic.
Nasprotno kot pri celicah CEC-32 smo pri zaporedno okuženih celicah HD11 določili statistično značilno znižan odstotek živih celic v prvih 12 h po okužbi v primerjavi s
76
celicami okuženimi z M. synoviae. Statistično značilnih razlik v preživetju celic HD11 med zaporedno okužbo in okužbo z M. synoviae po 24 in 48 h ni bilo.
Slika 8: Odstotek preživetja celic CEC-32 in HD11 po okužbi z bakterijo M. synoviae, APMV-1 in zaporedno okužbo z obema patogenoma s 6-urnim zamikom apliciranja. Prikazani so odstotki živih celic v različnih intervalih po okužbi. Stolpci prikazujejo povprečja s standardno napako (SE) iz dveh ločenih poskusov. Podatke o preživelosti celic med posameznim tipom okužbe (MS, APMV-1 in MS + APMV-1) smo statistično ovrednotili s Studentovim t-testom. Statistično značilni rezultati so imeli vrednost p < 0,05 (a:
statistična značilnost glede na okužbo z bakterijo M. synoviae; b: statistična značilnost glede na okužbo z APMV-1).
Figure 8: Survival of CEC-32 and HD11 cells after infection with M. synoviae, APMV-1 and consecutive infection with both microbes with 6 h delay in pathogen application. Bars represent the percent of live cells in different intervals after infection. Bars represent the means ± SE from two separate experiments. Cell viability was statistically evaluated by using unpaired Student's t-test. A p value of < 0.05 was considered statistically significant (a: statistical significance compared to M. synoviae infection; b: statistical significance compared to APMV-1 infection).
77
5.2.1.2 Dinamika preživetja celic CEC-32 in HD11 po okužbi z bakterijo M. synoviae, APMV-1 in zaporedno okužbo z obema patogenoma s 24-urnim zamikom apliciranja
Dinamika preživetja celic CEC-32 in HD11 po okužbi z bakterijo M. synoviae, APMV-1 in zaporedno okužbo z obema patogenoma po 24-urnem zamiku apliciranja APMV-1 je prikazana na sliki 9. Okužba celic CEC-32 z M. synoviae je povzročila padec v preživetju iz 48 % po 6 h na 18 % po 48 h. Preživetje celic CEC-32 po okužbi z APMV-1 je bilo po 48 h 82 % in statistično značilno višje od preživetja celic okuženih z M. synoviae in zaporedno okuženih celic. Podoben trend v preživetju celic CEC-32, kot smo ga določili po okužbi z M. synoviae, smo določili pri zaporedno okuženih celicah. Po 6 h smo določili 50 %, po 48 h pa 22 % preživetje. Med zaporedno okuženimi celicami in celicami okuženimi z M. synoviae ni bilo statistično značilnih razlik v odstotku preživetja.
Preživetje celic HD11 po 24-urnem zamiku apliciranja APMV-1 na celice okužene z M.
synoviae je imelo podoben trend kot preživetje celic CEC-32 (Slika 9). Okužba celic HD11 z M. synoviae je po 6-urni inkubaciji povzročila padec v preživetju celic na 44 % in po 48 h na 15 %. Preživetje celic HD11 po okužbi z APMV-1 je bilo tekom 48-urne inkubacije relativno konstantno in je znašalo 90 %. Odstotek živih celic HD11 po okužbi z APMV-1 je bil statistično značilno višji kot pri celicah okuženih z M. synoviae in zaporedno okuženih celicah. Celice HD11 okužene z M. synoviae in zaporedno okužene celice so imele podoben trend preživetja. Med njimi ni bilo statistično značilnih razlik v odstotku preživetja.
78
Slika 9: Odstotek preživetja celic CEC-32 in HD11 po okužbi z bakterijo M. synoviae, APMV-1 in zaporedno okužbo z obema patogenoma s 24-urnim zamikom apliciranja. Prikazani so odstotki živih celic v različnih intervalih po okužbi. Stolpci prikazujejo povprečja s standardno napako (SE) iz dveh ločenih poskusov. Podatke o preživelosti celic med posameznim tipom okužbe (MS, APMV-1 in MS + APMV-1) smo statistično ovrednotili s Studentovim t-testom. Statistično značilni rezultati so imeli vrednost p < 0,05 (a:
statistična značilnost glede na okužbo z bakterijo M. synoviae; b: statistična značilnost glede na okužbo z APMV-1).
Figure 9: Survival of CEC-32 and HD11 cells after infection with M. synoviae, APMV-1 and consecutive infection with both microbes with 24 h delay in pathogen application. Bars represent the percent of live cells in different intervals after infection. Bars represent the means ± SE from two separate experiments. Cell viability was statistically evaluated by using unpaired Student's t-test. A p value of < 0.05 was considered statistically significant (a: statistical significance compared to M. synoviae infection; b: statistical significance compared to APMV-1 infection).
79