Dobro logično povezovanje in

sklepanje 57 31 12

Za strokovne delavce so posamezna močna področja, veščine in interesi učencev z učnimi težavami različno prepoznavni. V šolski situaciji pri delu z učenci najlažje prepoznajo do-bro ustno izražanje (85 % strokovnih delavcev te zmožnosti zlahka prepozna), prav tako po njihovi oceni zlahka prepoznajo (85 %) tudi, da ima učenec neke posebne nadarjenosti in/

ali interese na likovnem, glasbenem, športnem ali drugem področju. Med težje prepoznav-nimi navajajo učinkovite socialne spretnosti, tehnične in naravoslovne veščine in interese ter dobre organizacijske zmožnosti.

139

IV.

Graf 11. Prepoznavnost posameznih močnih področij, veščin, interesov – strokovni delavci

Razlike v ocen­i p­rep­ozn­avn­os­ti med različ­n­imi s­kup­in­ami s­trokovn­ih delavcev (razredn­imi uč­ite­

lji, uč­itelji p­odaljšan­ega b­ivan­ja, p­redmetn­imi uč­itelji, s­vetovaln­imi delavci in­ vodiln­imi delavci) s­o p­ri vs­eh n­aveden­ih p­os­amezn­ih moč­n­ih p­odroč­jih s­tatis­tič­n­o n­ep­omemb­n­e (p­ varira glede n­a p­os­amezn­a moč­n­a p­odroč­ja od p­ = 0,30 do p­ = 0,97). Ocene različnih skupin strokovnih delav-cev glede prepoznavnosti posameznih močnih področij so si torej podobne, ne glede na to, da imajo glede na različne vloge (razredni učitelji, učitelji podaljšanega bivanja, predmet-ni učitelji, svetovalpredmet-ni delavci, vodilpredmet-ni delavci) verjetno možnost opazovati funkciopredmet-niranje učencev v različnih kontekstih in situacijah.

Med močnimi področji, ki so pogosteje zastopana pri presojah učencev s težavami in njiho-vih staršev, strokovni delavci kot lahko prepoznavne ocenjujejo le posebne nadarjenosti in interese na likovnem, glasbenem in športnem področju (85 % strokovnih delavcev). Če so-dijo učenčeva močna področja v to kategorijo, so možnosti, da bodo njihove zmožnosti opa-žene, oziroma, da bodo na teh področjih pohvaljeni, večje. Zanimivo pa je, da tako učenci kot tudi starši pogosto kot močna področja učencev s težavami navajajo ravno tista področ-ja in sposobnosti, ki jih strokovni delavci doživlpodroč-jajo kot manj prepoznavna (socialne spret-nosti, praktične, tehnične in organizacijske zmožnosti ter naravoslovni interesi in veščine).

Učitelji in svetovalni delavci, ki so usmerjeni v iskanje močnih področij in zmožnosti, bodo v razgovorih z učencem z učnimi težavami, starši, sošolci in drugimi pomembnimi odrasli-mi raziskali tudi prisotnost močnih področij in interesov, ki so v šoli težje prepoznavni.

140

Ali ste pri svojem delu­ z u­čenci z u­čnimi težavami pozorni na njiho-va močna področja (zmožnosti, veščine, interese ipd.)? (vpr. 77) Ali je šola po tvojem/vašem mnenju­ dovolj pozorna na tvoja/vašega otroka močna področja? (vpr. 24 (učenci), vpr. 23 (starši))

Strokovni delavci navajajo, da so pri svojem delu z učenci z učnimi težavami na njihova močna področja pozorni skoraj vedno (46 %) ali pogosto (50 %). Le 4 % strokovnih delav-cev priznava, da so na zmožnosti, veščine ali interese učendelav-cev z učnimi težavami pozorni le redko ali nikoli. Med različ­n­imi s­kup­in­ami s­trokovn­ih delavcev (razredn­imi uč­itelji, uč­itelji p­odaljšan­ega b­ivan­ja, p­redmetn­imi uč­itelji, s­vetovaln­imi delavci in­ vodiln­imi delavci) n­i s­tatis­tič­­

n­o p­omemb­n­ih razlik (p­ = 0,31) v ocen­i, koliko s­o p­ozorn­i n­a moč­n­a p­odroč­ja uč­en­cev z uč­n­imi težavami.

Odgovori učencev z učnimi težavami se razlikujejo od mnenj strokovnih delavcev. 25 % učencev trdi, da šola njihovega močnega področja ne pozna; 26 % trdi, da njihova močna področja učitelji sicer poznajo, vendar nanje niso posebej pozorni. Več kot polovica anketi-ranih učencev z učnimi težavami torej ne doživlja, da bi strokovni delavci na šoli poznali ali upoštevali njihova močna področja. 28 % učencev navaja, da so na svojem močnem po-dročju večkrat deležni pohvale, le 21 % učencev z učnimi težavami, pa ugotavlja, da učitelji pozorno vključujejo v delo njihova močna področja. Med s­p­oloma n­i p­omemb­n­ih razlik (p­ = 0,18) v ocen­i p­ozorn­os­ti šole do n­jihovih moč­n­ih p­odroč­ij. Prav tako n­i p­omemb­n­ih razlik v oce­

n­ah med uč­en­ci, ki s­o n­ap­redovali z n­egativn­o ocen­o v p­rimerjavi s­ p­reos­talimi (p­ = 0,59).

Odgovori staršev teh učencev so do ravnanja šole v zvezi z močnimi področji njihovih otrok še bolj kritični. Le 17 % staršev trdi, da so učenci na svojih močnih področjih večkrat deležni pohvale in 22 %, da učitelji pozorno in uspešno vključujejo močno področje njiho-vega otroka v šolsko delo. Petina vprašanih staršev (21 %) meni, da šola ni posebej pozorna na močna področja njihovih otrok, čeprav jih poznajo. 40 % staršev pa meni, da šola moč-nih področij njihovega otroka ne pozna, oziroma polovica med njimi (20 %), da šola išče le šibka področja. Med s­tarši z višjo ali n­ižjo izob­razb­o n­i p­omemb­n­ih razlik v ocen­i, kako p­ozorn­a je šola do moč­n­ih p­odroč­jih n­jihovih otrok z uč­n­imi težavami (p­ = 0,19). Prav tako n­i p­omemb­n­ih razlik v ocen­i glede p­ozorn­os­ti šole do moč­n­ih p­odroč­ij med s­tarši uč­en­cev, ki s­o en­krat ali dvakrat p­on­avljali razred (p­ = 0,25) ali n­ap­redovali z n­egativn­o ocen­o (p­ = 0,59).

Čeprav se odgovori strokovnih delavcev nanašajo na razredno in predmetno stopnjo, so razlike med percepcijami učiteljev na eni strani ter staršev učencev s težavami in samih učencev zelo velike. 98 % učiteljev meni, da so na močna področja pozorni, 51 % učencev z učnimi težavami na predmetni stopnji in 61 % njihovih staršev pa tega pri vsakodnevnem šolskem delu ne zaznava oziroma zaznava pri učiteljih drugačno naravnanost, ki daje pred-nost predvsem usmerjepred-nosti na njihove težave, pomanjkljive veščine in vrzeli v znanju.

141

IV.

Ali posku­šate u­gotovljena močna področja u­čencev z UT pri delu­ z njimi u­poštevati in vklju­čiti? (vpr. 79)

Velika večina (92 %) strokovnih delavcev navaja, da skuša upoštevati in vključevati močna področja pri delu z njimi (38 % skoraj vedno, 54 % pa pogosto). Le 8 % se je odločilo za odgo-vor redko ali nikoli. Odgoodgo-vori na vprašanja o upoštevanju in vključevanju močnih področij v delo z učenci z učnimi težavami so zelo podobni presojam strokovnih delavcev v zvezi s pozornostjo na močna področja. Tudi ti odgovori se dokaj razlikujejo od doživljanja in pre­

sojanja staršev učencev s težavami in učencev samih. Med različ­n­imi s­kup­in­ami s­trokovn­ih delavcev (razredn­imi uč­itelji, uč­itelji p­odaljšan­ega b­ivan­ja, p­redmetn­imi uč­itelji, s­vetovaln­imi de­

lavci in­ vodiln­imi delavci) p­rav tako kot p­ri ocen­jevan­ju p­ozorn­os­ti n­a moč­n­a p­odroč­ja tudi p­ri ocen­i s­top­n­je vključ­evan­ja moč­n­ih p­odroč­ij v delo z uč­en­ci z uč­n­imi težavami n­i s­tatis­tič­n­o p­o­

memb­n­ih razlik (p­ = 0,94).

Ugotovljeni rezultati kažejo na potrebo po temeljitem razmisleku in nadaljnjem preučeva-nju narave razhajanj v percepcijah in presojanjih šole, staršev in učencev. Razhajanja v de-javnikih, ki so ključnega pomena za aktiviranje in motiviranje posameznikov (učencev, staršev) s težavami, lahko uvrščamo med dejavnike tveganja. Domnevamo lahko, da vpli-vajo na doživljanje šolske klime in komunikacijo. Nadaljnja preučevanja, ki bi vključevala tudi primerjavo presojanja strokovnih delavcev, staršev in učencev kontrolne skupine brez težav na področju učenja, bi osvetlila, ali gre za probleme »zavedanja« (kako učenci in star-ši doživljajo njihovo vedenje) strokovnih delavcev nasploh ali so razhajanja omejena na učence z učnimi težavami oziroma, ali so razhajanja povezana s stopnjo šolanja (razredna, predmetna), različno pedagoško usposobljenostjo učiteljev in organizacijo pouka.

Rezultati pa razkrivajo tudi potrebo po preučevanju ovir, ki jih pomenijo ustaljeni načini komunikacije med učitelji, starši in otroki. Vsebina komunikacije se verjetno še posebej ob prisotnosti težav pri učenju, osredotoča na probleme in težave, primanjkljaje v znanju in ocene. Čeprav imajo vpleteni veliko informacij o potencialnih virih reševanja težav, ki bi jih lahko aktivirali (močna področja, interesi, posebne sposobnosti, preference za določene metode učenja in poučevanja), se te informacije med pogovori o otroku verjetno ne izmenju-jejo. Učitelji morda bolje poznajo nekatera močna področja otrok, vendar starši tega nikoli ne izvedo, saj se o tem ne pogovarjajo odkrito. Prav tako strokovni delavci v svoji usmerje-nosti na primanjkljaje in težave ne eksplorirajo dovolj virov moči, ki jih starši in učenci s težavami dobro poznajo.

142

SOCIALNA VKLJUČENOST UČENCEV KOT POMEMb­EN