Zgornja fotografija predstavlja domačine, med njimi so dečki, otroci, ki so stari komaj šest ali sedem let in se z orožjem (sulice, kiji itd.) odpravljajo fizično kaznovat lopove volov/zebujev. Pri tem opazimo, da se otrok ne varuje pred nasiljem, ampak so vanj tudi vključeni. Opazi se ločena vzgoja dečkov in deklic – dečki sodelujejo v fizičnih obračunih, deklice pa ne.
»Ko so se oratoriji končali, smo se za tri dni odpravili na zahodno obalo Madagaskarja, v kraj Morandava, ki je bolj razvit in turističen. Še vedno pa živijo v plemenih. Eno izmed njih verjame, da če ješ svinjino, moraš najprej pod tuš in potem v morje, ker te drugače odnesejo valovi.«
»Včeraj nas je Izidor Grošelj (Matanga) peljal s čolnom na otok sredi reke, kjer je rdeča majica tabu, rdeča barva velja za kraljevo, v rdeče oblečeni človek ne sme prečkati reke. Če jo, mora starešini plemena dati vola ... Seveda sem otok obiskala v rdeči majici, ker za ta tabu nismo vedeli! Pogledi krajanov in naše čudenje je bilo prav zanimivo, preden smo ugotovili, kaj se dogaja.
2.8 KRATEK POVZETEK SPOZNANJ
Iz raziskave je razvidno, da so spraševanci iz Slovenije na vprašanja odgovarjali drugače kot spraševanci z Madagaskarja. Za moj vzorec velja, da se vzgojne vrednote in prakse v Sloveniji in na Madagaskarju razlikujejo.
V Sloveniji so za vzgojo in izobraževanje ustanovljeni državni vrtci in državne šole, katoliki in protestanti ne odpirajo svojih šol zato, da bi otrokom omogočili šolanje, ker to drugače ni omogočeno, ampak so take šole le nadstandard – starši imajo pravico, da se sami odločijo, v katero šolo bo hodil otrok. Na Madagaskarju je šolanje privilegij za premožnejše, za šolanje tisti v odročnih območjih država ne poskrbi. Za to se trudijo misjonarji in drugi dobrotniki.
Dobila sem odgovore na raziskovalna vprašanja, čeprav so bili nekateri z odgovori skopi.
Menim, da skopost odgovorov pri želenih lastnostih otrok in vzgojnih vrednotah izhaja iz tega, da na Madagaskarju intencionalne vzgoje ni, ker je prva prioriteta preživeti.
Ukvarjajo se s tem kako otroke sploh pridobiti v šole, ne pa kakšno metodo bodo izbrali za poučevanje in kaj jih s poučevanjem želijo naučiti. Širši so odgovori o različnih verah in navadah, ker vzgojne vrednote večinoma izvirajo iz vere in kulturnih vzorcev.
Pri nas otroke vzgaja predvsem ožja družina, vrtci in šole ter vsi ljudje, s katerimi otroci sodelujejo v različnih aktivnostih (skavti, taborniki ...). Na Madagaskarju za vzgojo otrok skrbi celoten klan, ožje družine ni, tudi vodenih aktivnosti je manj. Za šole ne poskrbi vedno država, ampak predvsem misijonarji in samo ljudstvo.
Vrednote, za katere vzgajamo, se pri nas in na Madagaskarju razlikujejo. Analiza lestvic kaže, da Slovenci na Madagaskarju najnižje rangirajo postmoderne vrednote, ki so pri Slovencih v Sloveniji rangirane najvišje skupaj s tradicionalnimi in socialnimi. Oboji spraševanci najnižje rangirajo individualistične vrednote. Zanimivo je, da se individualistične vrednote med malgaši pojavljajo tudi kot zaželene. Vzgoja za vrednote se kaže v vedenju in praksah odraslih, se pa vrednote razlikujejo glede na osebo/organizacijo, ki vzgaja.
Iz odgovorov spraševancev je razvidno, da se pojavljajo razlike med vzgojnimi prepričanji in praksami v Sloveniji in na Madagaskarju. Sklepam, da so slovenski spraševanci o načrtni vzgoji bolje izobraženi kot malgaški, osnovnošolsko izobraževanje
je v Sloveniji obvezno, medtem ko je na Madagaskarju privilegij; v Sloveniji si želimo rasti na vseh področjih, medtem ko je na Madagaskarju velikokrat prisotno le vprašanje preživetja; v Sloveniji mora biti učitelj izobražen, medtem ko na Madagaskarju pridejo za odročna območja v poštev vsi, ki znajo pisati; v Sloveniji je nasilje nad otroki ali celo umor kaznivo dejanje, medtem ko na Madagaskarju za to ni poskrbljeno s strani države;
v Sloveniji se trudimo za enakopravno vzgojo dečkov in deklic, medtem ko se na Madagaskarju ta razlikuje; Slovenci imamo srečo z državno uredivijo, ki nam omogoči določene pravice, medem ko je na Madagaskarju veliko prepuščenega prebivalcem samim, zato to rešujejo po svoje, lahko tudi z nasiljem, alkoholizmom, krajo ipd.;
Slovenci poudarjamo družino kot najpomembnejšo skupnost za otrokovo rast in socializacijo, medtem ko na Madagaskarju to predstavlja širša skupnost – klan; slovenski otroci niso tako vajeni timskega dela kot Malgaški, pogosto otroci pri nas ne cenijo tako materialnih dobrin in ne znajo deliti, medtem ko malgaški otroci te veščine imajo; v Sloveniji cenimo izobraženost, ker si zaradi materialnih dobrin lahko predstavljamo prihodnost, medtem ko je na Madagaskarju pogled v prihodnost oddaljen, saj se prebivalci mučijo s tem, kako bodo danes preživeli; v Sloveniji se pojavlja problem razvajenosti, ki ga na Madagaskarju ni bilo opaziti; v Sloveniji se pojavlja problem, da otroci niso dovolj fizično aktivni, medtem ko so na Madagaskarju otroci zelo utrjeni, ves čas na nogah in vključeni v šport... Poleg razlik pa imamo tudi podobnosti. Animisti na Madagaskarju otrokom posredujejo drugačne vrednote kot kristjani. Tudi v Sloveniji različna verstva različno vzgajajo svoje otroke. Vsi otroci – malgaški in slovenski – izražajo potrebo po igri, po hranjenju, počitku, ljubezni in vključevanju v kulturo. V obeh državah se odrasli trudijo za samostojne, odgovorne otroke. Morda tako različni, a hkrati tako enako otroški. Čeprav imajo morda druge razloge za srečo in smeh, druge motive za žalost in jok, so vsi še vedno otroci, za katere se vzgojitelji in starši trudijo po svojih najboljših močeh.
3 VIRI:
Bradford, A., What is Culture? Definition of Culture, objavila Kim Ann Zimmermann, Live Science Contributor, February 19, 2015 08:29pm ETlive science, najdeno dne 27. 2.
2015 na: http://www.livescience.com/21478-what-is-culture-definition-of-culture.html
Daniels, H., H. Lauder, J. Porter, 2009, Educational theories, cultures and learning – a critical perspective. Great Britain.
Dutton, E., C., (University of Oulu), Eye-glazing and the anthropology of religion: the positive and negative aspects of experiencing and not understanding an emotional phenomenon in religious studies research, najdeno dne 5. 3. 2015 na:
http://www.anthropologymatters.com/index.php/anth_matters-/article/view/58/111
Harkness, S., Charles M. Super, 1996, Parents cultural belief systems, The Guilford Press, New York.
Mead, M., 1971, Ljudje in kraji, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
Mead, M., 2002, Spol in značaj v treh prvotnih družbah, prevod omogočil SEE-ECN, Ljubljana.
Muršič, R., 2011, Metodologija preučevanja načinov življenja; temelji raziskovalnega dela v etnologiji ter socialni in kulturni antropologiji, Birografika Bori, d. o. o, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta.
Musek, J., 1993, Osebnost in vrednote, Educy, d. o. o., Ljubljana.
Musek, J., 1993, Psihologija; človek in družbeno okolje, Educy, d. o. o., Ljubljana.
Opeka, P., 2008, Misijonar na Madagaskarju, Dnevnik spopada, Celjska Mohorjeva družba, d. d., Celje.
Opeka, P., 2006, Bojevnik upanja – življenjepis upornika, Celjska Mohorjeva družba, d. d., Celje.
Ozvald, 2000 (faksimile iz leta 1927), Kulturna pedagogika, kažipot za umevanje včlovečevanja, Ljubljana : Jutro : Andragoški center Republike Slovenije, Slovenska šolska matica.
Petrovič, R., 24. 4. 2004, Uvod v Kantovo etiko, spletna stran Zofijini ljubimci (Društvo za razvoj humanistike), najdeno dne 3. 3. 2014 na:
http://zofijini.net/online_etika_kant/
Russel Bernard, H., 2006, Research methods in anhropology, by AltaMira Press, Oxford, UK, najdeno dne 5. 3. 2015 na: http://www.antropocaos.com.ar/Russel-Research-Method-in-Anthropology.pdf
Slabe, J. 1998, Med Antešaki, Družina, d. o. o., Ljubljana.
Tobin, J., J., David Y. H. Wu, Dana H. Davidson, 1989, Preeschool in three cultures (Japan, China and the United States), Yale universitiy, printed in New York.
J. Tudge, 2008, The everyday lifes of young children, United States of America, Cambridge university.
Turnšek, N., 2008, Subjektivne teorije o otroštvu in vzgoji, litera picta, d. o. o., Ljubljana.
Turnšek, N., Rožič A., 2010, Podobe otrok v Evropi – primerjalna študija zaželenih lastnosti otrok. Sodobna Pedagogika, 2/2010, 180–200.